Tla delo
Dvig produkcije, strokovna, politična in kulturna izgradnja ter utrjevanje vezi s kmetom in delovnim inteligentom naj bo vsebina tekmovanja sindikatov
Cena 2 din
Mesečno 8 din
Leto I. - Ste v. 9
Glasilo Okrožnega odbora OF Celje. Izhaja vsako soboto
Celje, 8. junija 1946 I
Mladini delovne brigade celjskega okrožja
Brčko-Banoviči
Komaj pred nekaj dnevi sta nas zapustili in odšli na delo, da zgradite sebi in vsej mladini Jugoslavije trajen in ča-
Hpt t ro r»m fu onrl /-»■*:

tem delom visoko dvignete gospodarsko obnovo in sloves jugoslovenske mladine v svetu.
Vemo, da ste ponosni na to svoje delo, ponosne pa smo tudi me žene in matere na vas, ker ste že tako mladi znali oceniti nujnost in potrebo izgradnje železniške porge in se odločili, da s svojimi mladimi silami pomagate pri delu. Razumemo, da je za marsikaterega mladinca in mladinko delo morda nekoliko na-
porno, vemo tudi, da se marsikaterega od vas tu in tam loteva domotožje, toda prepričane smo, da boste znali vse te
I	ut» in iifiirlllk o nrt»mnct1f1 In Ms tii>.
PT/\ H/\lro Toli ri n ntn t /\Hvta rrnaiftnm^n. «
katerim gleda na vas mladina vsega sveta.
Pri gradnji tako pomembne proge vam želimo najboljših uspehov pri delu, da boste lahko s ponosom in zadovoljstvom gledali na sadove svojega truda in vam kličemo: »S Titom k obnovi v lepše življenje!«
Smrt fašizmu — svobodo ljudstvu!
Okrožni odbor AF2
Na progi Brčko-Banoviči
Opisala bom, kako se sedaj imamo.
Prav veselo je bilo 13. maja zvečer — na začetni dan našega dela. Poglobili smo naše tovarištvo in veselje do dela. Brigada se je zbrala ob tabornem ognju. Harmonika se je oglasila, mi pa smo od srca zapeli. O, da bi slišale naše Florijanske mladenke!
Cela brigada šteje 233 članov. Razdeljena je na 4 čete. Naša četa šteje 57 članov, 24 mladink in 33 mladincev. Vsaka četa stanuj d posebej. Le zjutraj pred štabom se znajdemo y zboru, ko dvigamo zastavo.
Pri delu na progi smo sosedi z Ljub-
ljansko brigado. Tekmovanje vsem delovnim brigadam je napovedala črnogorska brigada. Na vseh poljih, kakor pri delu, učenju in disciplini bomo resno tekmovali. Stenčas je slika našega dela, poročilo uspehov in težav, obenem pa razvedrilo.
Hrana je skromna, toda okusna.
Pri delu bomo vztrajali, tako kakor so vztrajali naši borci v štiriletni osvobodilni borbi. Prišli smo na delo s trdno voljo obnoviti našo domovino, graditi progo, ki bo nosila ime — mladinska proga.
Pozdravljamo Florijansko mladino!
Občni zbor KM,S
Tekmovanje v delovnem času, ne v nadurah.
V torek 4. junija se je vršil občni zbor Krajevnega medstrokovnega sveta na teritoriju okrajev Celje-mesto in Celje-okolica, katerega so se udeležili delegati vseh sindikalnih podružnic. Občnega zbora sta se udeležila tudi namestnik ministra za delo tov. Kovačič in tajnik ESZDNS tov. Jurač. Navzoči so bili tudi predstavniki ljudske oblasti.
Zbor je otvoril predsednik KMS tov. Andrej Svetek in po pozdravnih besedah predal besedo tov. Juraču, ta pa je podal gospodarsko politično poročilo.
Za referatom tovariša tajnika ESZDNS Jurača, je podal dosedanji tajnik KMS tov. Kunej tajniško poročilo o delu in uspehih vseh sindikatov na teritoriju okrajev Celje-mesto in Celje-okolica.
Organizacijsko delo Izvršnega odbora KMS v Celju;
Ob priliki ustanovnega občnega zbora, ki se je vršil dne 25. julija 1945 je prisostvovalo 26 podružnic z 1.200 člani. Mnogo je bilo dela, če se zavedamo, da smo se in se še gradimo na organizato-ričnem polju ali kljub vsem težkočam, ki so nastajale posebno s privatnimi sektorji, je uspeh viden in zadovoljiv, saj je porast podružnic do 31. dee. 1945 na 67 ter od zaposleih delavcev in nameščencev 7.799 bilo organiziranih 6.Š35 članov. Po 31. decembru 1945 pa do 1. maja 1946 je naraslo število podružnic na 100, od zaposlenih 9.212 delavcev je organiziranih 8.976. Organiziranih je si-
naj dvigne produkcijo
gurno še več, a zaradi netočnih in iz-ostalih poročil, ki so jih podale nekatere podružnice, je otežkočeno delo KMS.
Opazilo se je, da je vidni podvig po-držnic, ko so se udeleževale večernih tečajev podružničnih funkcionarjev, katere pa se niso udeleževale so v organizacijskem delu zaostale in le s težavo sledijo hitremu razvoju našega sindikalnega gibanja.
Nadalje je KMS dajal iniciativo in navodila za čim uspešnejšo in hitro obnovo porušenih krajev in socialne dajatve, za kar je imelo naše članstvo mnogo razumevanja o potrebi pomoči naši ljudski oblasti in se je izvršila prva akcija za Solčavo ter do 1. maja 1946 natedilo 304.225 ur za obnovo in socialne dajatve ter povezavo delavskega ljudstva s kmečkim ljudstvom, kar znese približno 2,084.450 din.
Politično delo:
KMS je vršil kot del OF politično delo med članstvom in organiziral po navodilih foruma OF vsa važnejša politična dela, predvsem pri aktivizaciji članstva za politična vprašanja, kakor volitve, osnutek ustave, populariziranje raznih zakonov. S strani KMS je bila pokrenje-na agitacija za vsa velika politična zborovanja, naj imenujemo nekaj važnih političnih zborovanj, kakor manifestacija dela in enotnosti dne 14. oktobra 1945, katere pomen je bil tesna povezava delavca, kmeta in delovne inteligence.
Kulturno prosvetno delo:
Kulturno prosvetnih odsekov je: 15 pevskih zborov, od'teh 11 moških in 4 ženski zbori s 318 člani, in to 203 člani in 114 članicami s skupno 8 nastopi.
Gledaliških skukin obstoja 10 z 193 člani, imeli so 9 nastopov.

i.nnr, k.,::.».
ško poročilo, nakar se je razvila diskusija, katere se je udeležil tudi tov. Jurač. V tej živahni diskusiji je podal naloge, katere čas nalaga našim sindikatom in nakazal probleme v katerih reševanju naj bi sodelovale vse sindikalne podružnice.
Kot prvo je navedel pomoč zadrugam. Podružnice naj bi vplivale in pomagale v delu upravnih zadružnih odborov.
Nadalje je naglasil, da je vsaka sindikalna podružnica dolžna skrbeti, da ne bodo ostali udarniki nezapaženi in da se naj točno drže pravil pri razdeljevanju njim pripadajočih nakazniz o dopolnilni oskrbi.
Za nadaljno nalogo je postavil evidenco nad nezaposlenimi delavci.
Tekmovanje po sindikalnih podružnicah naj se usmeri tako, da bo v predpisanem delovnem času čim več narejeno, ne da bi se delalo v nadurah.
Važno je, da vse sindikalne podružnice čim bolj krepe vez delavca in kmeta, zato naj organizirajo po svojih možnostih delovne ekipe, za kar so dali lep primer celjski grafičarji, ki so prevzeli pokroviteljstvo nad Polšnikom. Nič manj
je potrebno zbližanje z delovno inteligenco.
Za konec je tov. Jurač naglasil potrebo rednega pošiljanja poročil, ki naj bi vsebovala točne in izčrpne podatke o delovanju podružnice.
Po končani diskusiji je bil soglasno izvoljen nov plenum in upravni odbor
"—,-----a- ----—■--------
-------1— - i---z~ *---- a_l_ ;v J---1—1
predsednik novo izvoljenega odbora tov. Andrej Svetek. Kot glavno nalogo je sindikalnim podružnicam postavil organizacijsko delo podružnic in krajevnih odborov zvez. Druga naloga bi bila politična izgradnja vseh članov sindikatov. Nadalje je tovariš predsednik naglasil, da bo KMS storil vse, da se bo vez med delavcem, kmetom in delovno inteligenco še ojačila. Vsaka sindikalna podružnica naj bi svoje delo usmerila tudi na kulturno in strokovno izobrazbo svojih članov in posvetila vso skrb mladini, predvsem delavski.
Krajevni medstrokovni svet je predlagal, naj se nudi mladini pomoč od din 30.000.—, vsaka podružnica pa naj prispeva po svojih močeh od 500 do 1000 dinarjev. Ta sklep je bil soglasno sprejet; sindikalna podružnica v Zabukovci se je pa obvezala da bodo njeni člani tri mesece dali vsak teden po eno uro za mladinsko progo Brčko-Banoviči.
Z minutnim molkom so delegati počastili borca za delavske pravice M. 1. Kalinina, nato po so bile prečitane brzojavke Svetu zunanjih ministrov v Parizu in Glavnemu odboru ESZDNJ v Beogradu.
Svetu zunanjih ministrov
Pariz
Delegati sindikalnih podružnic zbrani na občnem zboru KMS v Celju najodločneje protestiramo proti krivici, izraženi v nepravilnih razmejitvneih linijah, ki so jih postavili ameriški, angleški in francoski izvedenci zavezniške komisije. Delovno ljudstvo našega okraja smatra Ju-
lijsko Krajino z Istro in Trstom za neločljivi in sestavni del svojega narodnega telesa in se ne bo nikoli pomirilo z rešitvijo, ki ne bi upoštevala trpljenja in številnih -žrtev naših bratov, da se po 25 letih strahovitega preganjanja in terorja združijo z nami v svobodni domovini.
Glavnemu odboru ESZDNJ
Z občnega zbora Krajevega medstrokovnega sveta v Celju vam pošiljamo to-variške pozdrave ter se obvezujemo, da bomo sledili zgledu najboljših sinov na-
Beograd
ših narodov, junakom v borbi in na fronti dela ter z neprestanim dvigom produkcije ustvarjali boljše življenjske pogoje našim narodom.
Mladinski teden"
ßß
Sindikalna podružnica rudnika v Velenju se je obvezala, da bodo njeni člani delali prostovoljno v korist »Mladinskega tedna«.
* »
Mladina iz šmarskega okraja je obiskala rojstno vas maršala Tita in priredila na poti nazaj akademijo v Sv. Petru
pod Svetimi gorami.
*
V trboveljskem okraju je podaril on-dotni sindikat 120.000 din v korist mladinske organizacije.
*
Na svoji seji je sindikat tovarne emaj-lirane posode v Celju odločil, da pošlje 20.000 din mladincem na progi Brčko-Banoviči,
*
Mladina Slov. Konjic je že na začetku »Mladinskega tedna« napravila 282 prostovoljnih delovnih ur.
V	spodnji Rečici pri Laškem je mladina priredila nastop in poleg vstopnine nabrala s prodajanjem šopkov 2700 din
v korist »Mladinskega tedna«.
*
V	nabiranju prostovoljnih prispevkov v korist »Mladinskega tedna« se je v Celju izkazala posebno tovarišica Dana
Valenčičeva, ki je sama nabrala 1225 din *
V	Hrastniku je bila mladinska konferenca, kjer je bilo navzočih 300 mladincev.
*
Mladina v Ponikvi se je obvezala, da bo napravila 100 delovnih ur na obnovi Kozjanskega.
*
Mozirska mladina je nabrala 400 knjig
za mladinske knjižnice.
*
Stanje kmetijstva v okraju Celje-okolica
ŽIVINOREJA
V okraju je zastopana Pomurska (si-% vopšenična pasma), ki je kot so dolgoletne skušnje pokazale za naše razmere najbolj primerna. Te vrste živina je dobra za vprego, za meso in tudi v dajanju mleka ni slaba. Da se te vrste živina kolikor mogoče zboljša, posebno, da se doseže večja molznost, je uvedena selekcija. Za napredek in obnovo naše živinoreje skrbijo na novo ustanovljene Živinorejske zadruge, ki jih je zaenkrat v okraju 6 in to v Laškem, Jurkloštru, Planini, Sv. Juriju pri Celju, Vojniku in v Vranskem. Članov je v teh zadrugah okoli 500, število pa stalno narašča. Zadruge se bodo bavile s pospeševanjem celokupne živinoreje kot v selekcijo, pro metom z živino, mlekarstvom itd. V zadrugah so tudi odseki za kurjerejo, svinjerejo in konjerejo. Iz tega je razvidno, da bodo one zajele celokupno živinorejo. Zadruge imajo torej veliko bodočnost in ni zastonj tako veliko zanimanje za iste. Zaradi izbire dobrih bikov plemenjakov, se je vršilo lansko jesen redno licenciranje, slabe bike se je odstranilo. Za vzdrževanje dobrih plemenjakov so se dajale nagrade, a za nakup prvovrstnih bikov je dala oblast nabavni prispevek (subvencijo). Letošnji plemenski sejem, ki ga je priredila novo ustanovljena Okrožna zveza živinorejskih zadrug v Celju dne 27. maja v Sv. Juriju pri Celju je pokazal, da je v našem kraju dovolj dobrega naraščaja, katerega bomo lahko izvažali tudi v druge okraje z enako pasmo. Ker ne bodo mogli mnogi kmetje zaradi pomanjkanja krme zaradi velike suše prehraniti svojo živino, je ob{ast že organizirala v to svr-ho sejem v Laškem, kjer so kmetje lahko prodali višek svoje plemenske živine, katero je nakupil »Živinopromet« za izseljene kraje. V ta namen bo organiziranih še več sejmov. Oblast je priskočila rejcem plemenske živine na pomoč na ta. način, da je dodelila med nje več vagonov ovsa, oljnatih tropin in otrobov. Da bi kmetje laže prehranili ostalo živino, se priporoča setev zelene krme, posebno koruze. V ta namen je bilo od strani okrajnega LO razdeljeno že en vagon koruze. Med siromašne kmete je okraj razdelil s pomočjo kredita Ljudske vlade Slovenije in Okrožnega LO v Celju znatno število krav mlekaric.
Pospeševalo se je tudi svinjerejo z izbiro in dodelitvijo dobrih merjascev ter je k nakupu oblast prispevala primerne zneske. Ker primanjkuje svinj za rejo, je organiziran nakup prašičkov na Dolenjskem.
Kokošjerejo, ki je tudi važna panoga ter je zaradi bolezni kokošje kuge mnogo trpela, obnavlja oblast na ta način, da je organizirala vsak teden večji dovoz valilnih jajc za potrebo umetnih va-lilnikov, ki jih ima »Žegoza« v Ljubljani. Kmetje pa so dali valiti doma kolikor so največ mogli. Ker je za kmeta najbolj primerna kokoš štajerske pasme bo ona deležna tudi od oblasti največ pozornosti.
Sadjarstvo
Sadjarstvo se obnavlja na ta način, da se je nabavilo iz raznih drevesnic gotovo število sadnih drevesc, ki so jih kmetje posadili lansko jesen in letošnjo pomlad. Oblast je opozorila sadjarje, da v lastnem interesu svoje sadno drevje dobro očistijo in tudi poškropijo. Pri tem delu pa prednjači Krajevni LO Petrov-če, ki je pod vodstvom svoje sadjarske podružnice to delo temeljito opravil. Obnavljajo se od okupatorja uničene sadjarske podružnice in nekatere zelo odbro delujejo. Sedaj se pripravljajo, da organizirajo sadno trgovino v okraju. Pripravlja se tudi ustanovitev nekaj sadjarskih zadrug, ker bodočnost našega sadjarstva leži v močnih sadjarskih zadrugah. Zardel dobrega sadnega naraščaja pa bo poskrbela drevesnica sadjar-
ske podružnice v Žalcu. Obnavljamo tudi od okupatorja uničene sadne sušilnice. Mnogi Krajevni ljudski odbori pa imajo v svojem načrtu postaviti si nove in moderne sadne sušilnice. Na zemljiščih, dobljenih na podlagi izvedbe agrarne reforme, se je ustanovilo nekaj obdelovalnih sadjarsko-vinarskih zadrug, ki imajo cilj urediti si sadjarstvo in vinarstvo na moderni podlagi. Ker je v znatnem delu naešga okraja sadjarstvo zelo važna panoga, ga bo podpirala na-aš nova ljudska oblast, v kolikor bo največ mogla.
Poljedelstvo
Jesenska kakor pomladanska setev je bila pravočasno in v redu izvršena. Kmetom, ki niso imeli sami semena na razpolago, kot pšenice, ječmena, ovsa, krompirja, deteljnih semen je pomagala oblast. Posebno važnost se je posvečalo setvi oljaric (sončnice, buče), ki so v zadovoljivi meri posejane. Okrajni setveni načrt je bil v celoti izveden. Da bo pridelek čim večji in boljši, se je razdelilo med kmetovalce tudi nekaj vagonov umetnih gnojil. Razdelilo se je tudi znatno število raznih gospodarskih strojev
in orodja. V okraju obstojajo in delujejo, tširi obdelovalne kmetijske zadruge (Obzad). Zadruge obstojajo v Vrbju pri Žalcu, v Dobrni, v Arji vasi in v Sv. Petru v Savinjski dol. Prednjači zadruga v Vrbju.
Kmetijsko poročevalska služba
Zaradi tesnejšega stika med Okrajnim LO in Krajevnim LO postoji pri vsakem Krajevnem LO krajevni kmetijski poročevalec, ki je iz kmečkih vrst in se razume na kmetijstvo. Njegova naloga je, da v svojem kraju pospešuje kmetijstvo skupaj z izvrnšim odborom in masovnimi organizacijami, da izvršuje navodila in naročila kmetijskega odseka pri okraj nem LO, hodi na okrajna mesečna kmetijska posvetovanja, kjer poroča o svojem delu in iznaša prilike in neprilike kmetijstva svojega kraja itd. Pri vseh KLO so zadnji čas osnovani tudi kmetijski odbori, katerih naloga bo voditi in pospeševati kmetijstvo v svojem kraju. V te odbore so izvoljeni le taki ljudje, ki imajo voljo do dela, se razumejo na kmetijstvo in so iz vseh slojev kmečkega prebivalstva. V te odbore so poslani tudi zastopniki masovnih organizacij. Člani odbora so izvoljeni na zboru volil-cev.
Delo na obnovi Celja v prvem mesecu tekmovanja
Dne 14. aprila 1.1. so se naše sindikalne podružnice zbrale na sestanku v Domu ljudske prosvete ter se obvezale, da bodo pospešile delo na obnovi mesta, ki ga je okupator težko prizadel.
Podružnice sindikatov so si nadele nalogo, da s svojimi silami pripomorejo k obnovi. Vsak član, ki je v organizaciji, naj bi delal pol ure na dan, kar znaša tri ure na teden, ali pa naj bi plačal pol ure dela na dan. S tem bi se veliko pripomoglo, da bi Celje dobilo novo, lepše lice.
K temu delu za obnovo je hotelo naše delavstvo ne samo pritegniti vse svoje organizacije, temveč zainteresirati vsakega poedinca, vsakega člana naše družbe, da po svojih močeh prispeva in daje svoj doprinos obnovi. Zainteresirati je treba tudi vse KOF in KLO, da se s svoje strani oglasijo k delu, seveda, kjer je pač to mogoče. Ne smemo pozabiti, da te organizacije delajo tudi na drugih področij, vendar pa naj se na sestankih pove in razloži pomen te akcije našega delavstva. Z njihove strani je bilo kaj malo odziva, izvzeti je treba tu Teden cest, kjer so se nekateri KLO in KOF lepo izkazali.
Sedaj stoji pred nami obračun prvega meseca tega našega tekmovanja. Ni vse tako, kakor smo si obetali, toda niti tako slabo, da bi postali pesimisti. Najprej je treba omeniti, da je bil začetek tega dela prehiter. Komaj je bilo sklenjeno, že je bil pred nami začetek prvega meseca obnove, ki je potekel skoraj brez prave organizacije. Šele po prete-čenih prvih dveh tednih se je pričelo delati s polno paro. Vendar se opaža, da ni tistega poleta, kakor je bilo želeti. K temu je treba omeniti, da je delo razporejeno v tednu od ponedeljka do petka in/da sta sobota in nedelja prosta dneva. Razen tega je bilo v tem mesecu mogno praznikov in nekaj dni je slabo vreme oviralo delo na prostem. V bodoče kaže, da bo treba tudi v soboto delati, da izkoristimo čas, ki nam še preostane.
Program je obsegal obnovo mestnega gledališča, napravo letnega gledališča v parku ter odstranjevanje ruševin in druga dela na obnovi. Sedaj poglejmo, kaj je bilo narejenega. Ker še ni končan
načrt za mestno gledališče, se v njem ni nič delalo, za napravo letnega gledališča v parku so s strani strokovnjakov še vedno pomisleki, kje bi se dobil še boljši prostor od sedaj namenjenega prostora. Delo se je zaradi tega koncentriralo oziroma omejilo na odstranjevanje ruše. vin in druga manjša dela. Odstranjevale so se ruševine v Zidanškovi ulici, Ozki ulici ter na -Slomškovem trgu (stara gimnazija). Več dela je bilo v parku, kjer so nasipavali z ruševinami novo cesto, ki bo po novem načrtu obkrožala park in ga ne več sekla, kakor je bilo s staro cesto. Tu se je tudi napravil nov odvodni kanal od ribnika do Savinje, ker je bil prejšnji premajhen in zama-šen. Nadalje so se odvažale ruševine s podrtih hiš v podaljšek Kersnikove ulice na novo cestišče. V »Tednu cest« (12.—19. maja), ki tudi spada po vsej pravici v naš program obnove tudi zaradi tega, ker smo dirigirali naše delovne sile v tem tednu na cestna dela ter v kamnolome in ne na naša načrtna obnovitvena dela, je bil s strani sindikatov in drugih organizacij uspeh pomemben. Na državnih, federalnih, okrajnih, krajevnih cestah in kamnolomih je bilo 2193 udeležencev, ki so napravili 11.655 delovnih ur. Gramoza je bilo posipano ca 1210 kubičnih metrov. Prevozov je bilo za 4556 ton/km. Vrednost delovnih ur znaša 115.150 din, a prevozov 72.100 din. Najbolj se je v tednu cest izkazalo naše vojaštvo, ki je napravilo 3024 delovni hur s 412 udeleženci, in to samo v dveh dneh! Za njimi pride ZMS. Našim mladincem načeljuje v tem pogledu II. deška osnovna šola, ki je napravila 1805 delovnih ur z 280 udeleženci. Sledi ji Državna višja gimnazija s 786 urami in 190 udeleženci. Od sindikalnih podružnic je najboljša »Na-Ma« s 112 udeleženci in 535 urami. Od KOF pa je najboljša IV. četrt s 1072 urami in 134 udeleženci, ki so nasipali 200 kubičnih met. gramoza na ceste. Z vozili so se izkazala najbolj Celjska mestna podjetja, ki so napravila 868 km.
Naslednja tabela prikazuje v številkah, koliko je bilo v mesecu maju narejenega celokupno, vključeno seveda teden cest, kakor tudi delovne ure plačanih delavcev iz »Fonda za obnovo«.
I. teden II. teden III. teden IV. teden V. teden 1. do 5. V. 6. do 12. V. 13. do 19. V. 20. do 26. V. 27. do 31. V,
udeleženci ....	75	502 2.04b	400
del. ure..........660	3.188	10.168	1.440
ton - km ....	570	769 4.706	78
vrednost del. ur din	6 600—.	31.880'—	100.872—	15.225 —
prevozov „	12.304"—	13.960—	67.100"—	1.275 —
vplačani prispevki „	4.892'50	13.928.50 8.534—	9.137'—
izplačila . ... „	4.892-50	— —	9.829 —
203 849 30 9.246'-450-23.906--
Kakor je razvidno iz tabele, je v III. tednu udeležba jako velika, kar gre na račun tedna cest (12.5. — 19.5.), isto je deloma opaziti pri II. tednu, lei obsega prvi dan tedna cest t. j. 12. maja, o čemer je bilo govora že prej.
Iz tabele je dalje razvidno, da težijo udeležbe fizičnega prostovoljnega dela k padanju in prav tako delovne ure. Opaziti nasprotno, da rastejo prispevki v »Fond za obnovo«. Zadnji t. j. peti teden je zabeležil jako velik porast. To je tudi razvidno iz želj raznih sindikalnih podružnic, ki želijo spremeniti svojo prvotno odločitev za fizično delo raje v denarni prispevek. To je vsekakor razveseljivo iz dveh razlogov: prvič, da zanimanje za to tromesečno tekmovanje ne opada, drugič, da s tem povečujemo fond, iz katerega bomo lahko črpali sredstva za zaposlitev brezposelnih ma-nuelnih, kakor tudi strokovnih delavcev in bomo pri tem imeli večji efekt, kakor če bi zaposlili nevajene uradnike in druge delavce pri raznih delih, za katera niso izučeni. V »Fond« se je v zadnjem tednu steklo 23.906 Din, skoraj toliko, kolikor je priteklo za časa prvih treh tednov skupaj. Razen tega bomo z denarjem plačevali specialiste in materij al, ki ga drugače in moremo dobiti.
Iz tega fonda se je pričelo financirati delo in to težje delo,ki zahteva več moči in spretnosti, že v začetku 3. tedna, ko se je začelo popravljati in ruši ti zgradbo bivše stare gimnazije na Slomškovem trgu. Tu so se izvršila težja rušilna dela, kakor tudi zazidava odprtega hodnika in naprava lesene strehe (lope). Dalje so ti delavci delali na podiranju zidovja v Ozki ulici in.v Zidanškovi ulici ter polagali cevi za kanal (99 komadov) v mestnem parku. Vsega je bilo v tem mesecu plačanega iz ocenjenega fonda 1500 delavnih ur.
V »Fond za obnovo« je steklo v vsem mesecu maju 60.398 din. Največ denarnih prispevkov je poslala Tovarna sadnih sokov in marmalade iz Sp.Hudinje, ki je poslala v vsemu 8034 dim. Sledi ji sindikat tiskarskih delavcev s 6.940 din in sindikalna podružnica Knez in Pac-chiaffo s 6247 din. Izven sindikalnih podružnic so poslali v fond Krajevni OF odbor Sv. Jožef 1320 din in AFŽ IV. četrti 1101 din.
Najboljša podružnica pri prostovoljnih delih so Celjska mestna podjetja, ki so imela v maju 318 udeležencev z 950 delavnimi urami.
Če sedaj pregledamo, dosedanje delo na obnovi našega mesta od začetka akcije pa do 31. maja, dobimo sledečo sliko:
Dela se je udeležilo 3234 oseb, ki so opravile 16305 prostovoljnih delovnih ur, katerih vrednost je ocenjena 60.393 dinarjev prispevkov, izplačanih pa je 14.721,50 dinarjev, vrednost prevozov, ki so jih opravili vozniki prostovoljno pa znaša 95.089 dinarjev.
Izmenjava izkušenj sindikalistov
Da se ustvari čim tesnejša povezava med sindikalnimi podružnicami sta izmenjali sindikalni podružnici usnjarjev v Slov. Konjicah in Slovenjgradcu medsebojni obisk.
Prvi so prišli na obisk v Konjice Slo-vengrajčani, tokrat pa so se napotili konjiški usnjarji v Slovenjgradec. Kakor konjiški usnjarji so tudi Slovenjgrajčani svojim gostom razkazali svoj vzorno urejeni obrat. Na skupnem večernem sestanku, kjer so se obravnavala vprašanja o dosedanjem razvoju in nadaljnih nalogah njihove sindikalne organizacije, so odposlali protestno brzojavko Svetu zunanjih ministrov v Pariz z zahtevo po čimprejšnji pravični odločitvi tržaškega vprašanja. Branitelju naših pravic, tovarišu Kardelju pa so poslali zahvalno brzojavko.
Ob slovesu Konjičanov iz Slovenjgrad-ca so člani-obeh sindikalnih podružnic sklenili, da bo vse njihovo delo spremljal tekmovalni polet, da bo čim preje dosežena zmaga na gospodarskem polju.
Tekmovanje podružnic Rdečega križa
Dne 24. maja so se zbrali zastopniki krajevnih edinic RKS k slovesni proglasitvi uspehov prvomajskega tekmovanja. Kljub najtočnejši razčlembi posameznih uspehov ocenjevalna komisija ni mogla ugotoviti izključnega zmagovalca in mu podeliti lične zastave RK, ki jo je nabavila in poklonila IV. četrt, kajti upoštevajoč požrtvovalnost in zavednost članstva posameznih edinic, njihovo iniciativo in njihove rezultate, bi mogla biti zmagovalec prav vsaka edinica, če ne v tem, pa v onem pogledu, vse pa v pogledu volje in elana, s katerim so se udeležile prvomajskega tekmovanja. Iz tega ozira je bilo solgasno in v splošno zadovoljstvo sklenjeno, da se ta zastava pokloni okrajnemu odboru RKS v trajni spomin na našo prvo prvomajsko tekmovanje v delu v korist in pomoč bližnjemu in kot trajno bodrilo k povečanemu delu na polju humanosti in samaritanstva.
Vsem edinicam, predvsem pa njihovemu članstvu, ki se je v tako častnem številu in s tako častnimi uspehi odzvalo prvomajskemu tekmovanju, velja priznanje za njih požrtvovalnost, nesebično delo pa bodi zagotovilo, da so ga izvršili zgolj iz nagibov ljubezni in človekoljubja v korist vsakemu pomoči potrebnemu človeku.
rastu ubra.ne članarine, v ustanavljanju podmladkov izvenšolske mladine ter v delih, izvršenih iz lastne iniciative.
Število članov RK je od zadnjin občnih zborov naraslo za preko 1000 novih pripadnikov, tako da šteje omenjenih 18 edinic skupno 2.937 članov. Sorazmerno največji porast je v odstotkih dosegla edinica Nova vas in to 505%, dalje Celje IV. četrt 115%; s porastom pod 100% si ««lede: Breg-Polule, Sv. Jožef, Babno-Medlog-Ložnica, Dolgo polje, Dobrava, Gaberje, Celje II. četrt, Zavodna, Ostro-žno, Lisce, Lokrovec.
V zvezi s porastom števila članstva se je dvignila tudi viišna nabrane članarine in to za skoraj 30.000 din na skupno din 60.282. — S poraštom nad 100% se po-
našajo edinice: Sv. Jožef s 621%, Nova vas z 290, Gaberje z 269, Ostrožno z 201 in Celje IV. četrt z 119%.
Tudi iz podatkov o nabranih prostovoljnih prispevkov je moči ugotoviti močan porast. V tem pogledu je kot naj-agilnejše omeniti Celje IV. četrt, Gaberje, Košnico itd.
Podmladek RK izvenšolske mladine imajo oz. so v okviru prvomajskega tekmovanja organizirale edinice Babno-Medlog-Ložnica, Breg-Polule, Celje IV. četrt, Gaberje, Zg. Hudinja, Lisce, Nova vas, Ostrožno, Zavodna s skupno 256 člani.
Iz dospelih poročil sledi, da so edinice opravile to in ono delo tudi iz lastne pobude in sicer: II. in IV. mestna četrt sta v cvetnem tednu organizirali prodajo oljčnih vejic v korist RK; IV. četrt je nabavila lično zastavo za zmagovalca v prvomajskem tekmovanju; posamezne edinice RK, zastopane po svojih članih, ali po celotnem odboru so sodelovale pri zbiranju tekstilnih, pločevinastih in drugih odpadkov, koristnih za našo industrijo, ter se udeleževale raznih obnovitvenih del; nadalje so sodelovale pri kulturno-prosvetnih prireditvah, v kolikor niso organizirale lastnih prireditev, kakor edinici Ostrožno ali Košnica, ki je nato svoj čisti dobiček večinoma razdelila med svoje pomoči potrebne domačine, deloma pa je poklonila vojnim invalidom, ali pa edinica Nova vas, ki je iz izkupička svoje prireditve plačala revni ženi stanarino in podprla tri najsiromašnejše družine; edinica Sv. Jožef se je po svojih zastopnikih udeležila spominske svečanosti v Zagorju, kjer je položila tudi venec; edinica Zg. Hudinja je z denarjem in hrano podprla akcijo za Makedonske in Bosanske sirote; razen tega so si skoraj vse edini-nice iz lastnih sredstev uredile ali izpopolnile svoje poslovanje, v nekaterih primerih (Dolgo polje, Zavodna) pa tudi uredile prvo pomoč.
Otvoritev mostu in postavitev temelja za novi Dom kulture v Zg. Rečici pri Laškem
Dne 2. junija 1946 so rudarji in kmetje Rečiške doline proslavljali svoj praznik, praznik dela in uspehov, doseženih na polju obnove od okupatorja uničenih mostov.
Ze v zgodnjih jutranjih urah je v z zastavami in zelenjem okrašeno dolino prišla železničarska godba iz Hrastnika k otvoritvi novega mostu, zgrajenega s prostovoljnim delom rečiških rudarjev.
Ob 9. uri se je pričela otvoritev in pozdrav gostov iz Ljubljane, kateri so prinesli v Rečiško dolino čestitke vlade, Ministrstva za rude in Enotnih strokovnih zvez.
Po končani otvoritvi so rudarji in gostje krenili v Hudo jamo, kjer so skopali temelj za novi »Dom kulture«. V tem se je pojavil med rudarji tudi minister dela tov. Tomo Brejc in zastopnik Ministrstva rudarstva tov. Kremžar.
Po pozdravnih besedah predsednika rudniškega sindikata je povzel besedo tov. minister Brejc in obširno objasnil zgodovino vloge delavskega gibanja, katero je zajelo tudi Rečiško dolino in jo spremenilo v fronto dela in naporov za čimprejšnjo obnovo in izgradnjo naše nove republike. »Dom, katerega gradite,« je med drugim dejal, »naj bo resnično dom kulture, naj postane središče politične in strokovne izgradnje delovnega ljudstva, iz katerega sredine bomo črpali nove in prekaljene kadre za vodstvo naše države.« Po končanih govorih je tov. Kremžar v imenu Ministra rudarstva ob ploskanju in vzklikanju prisotnih začel kopati temelj novega poslopja.
Ta dan naj služi za vzgled vsem, kako naše ljudstvo obnavlja svojo zemljo in postavlja domove, kateri bodo dvignili kulturni in politični nivo množic.
Pomoč Vetenjčanov krajem partizanskih borb
V nedeljo 2. junija 1946 so pokazali velenjski rudarji, da niso pozabili one, ki so pomagali za časa tširiletne borbe borcem za svobodo.
Že ob 6. zjutraj so se začeli zbirati pred rudniško zadrugo godbeniki, pevci, mladina, AFŽ in rudarji. Na rudniku pa so pripravljali kovači svoj avtomobil za pohod v Plešivec, kamor so prišli tudi kmetje iz Plešivca, Graške gore in Cir-kovc. Pri cerkvi v Plešivcu so razložili kovači in kleparji iz rudnika svoje stroje in orodje in takoj pričeli popravljati
sekire, krampe, motike, lonce ter ostalo orodje in posodo, katero so prinesli okoliški kmetje. Grupa 13* kovačev in kleparjev je prihranila s tem delom mar-sikak dinar tem kmetom, ki bi ga sicer morali plačati, če bi to delo opravili obrtniki proti plačilu.
Ob 9. uri pa se je pričel množični sestanek v šoli, kjer je nastajala za govornikom rudniška godba, nato pevci šolske mladine s pesmimi in recitacijami, kakor tudi moški pevski zbor rudniškega sindikata.
Po končanem programu se je pričelo z delitvijo 105.133 din kmetdin, ki so jim bili požgani domovi od krutega sovražnika za časa okupacije. Član komisije, katera je pregledala nastalo škodo, je obrazložil, da je ta komisija po svoji uvidevnosti odločila, komu naj bi se ta denar, od katerega je dal rudniški sindikat 100.000 din, 5.133 din pa je na-
bral krajevni odbor OF v Velenju, razdelili.
Predlog komisije je bil soglasno sprejet, nakar se je imenovanim razdelilo
Tako smo velenjski rudarji dokazali kmetom-borcem, da sočustvujemo z njimi, in da se zavedamo, da je edino v skupnosti delavca in kmeta moč, katere nihče razbiti ne more.
Delo na okrajnih in krajevnih cestah
v Celju-okolici
Po uspešno zaključenem tednu cest, ki je bil namenjen predvsem za udeležbo prebivalstva pri brezplačnem delu in vožnjah na zveznih in federalnih cestah, se je prebivalstvo okraja Celje-okolica na lastno pobudo odločilo, da bo v času od 2. junija do 9. junija 1946 prispevalo s prostovoljnim delom in vožnjami pri vzdrževalnih delih na okrajnih cestah. Naš okraj ima v oskrbi preko 60 km cest, od katerih večji del so za pro-' met in razvoj gospodarstva vzdrževalnih del neobhodno potrebne. Najvažnejši zaenkrat po cestarjih še nezasedeni odseki so naslednji: Žalec—Zabukovca, Žalec—Ložnica, Babno—Zalog—Velika Pi-rešica, Vrbje — Gotovlje — Sv. Peter v Savinjski dolini, Sp. Hudinja — Ljubeč-no, Sp. Hudinja—Teharje, Celje—Šmartno v Rožni dolini — Vojnik, Sv. Jurij pri Celju — Sv. Jakob. Po prijavah krajevnih ljudskih odborov bo udeležba predvsem pri brezplačnih vožnjah zadovoljiva. Krajevna ljudska odbora Podlog in Gotovlje sta javila, d abo z udeležbo 50 voznikov navoženih 160 kub.
metrov gramoza iz 10 km oddaljenega kamnoloma. Krajevni LO Teharje je javil, da se je v ponedeljek, dne 3. junija 1946 kljub slabemu vremenu izvršil posip in dovoz gramoza za 250 m cestne proge. Skupno bodo krajevni ljudski odbori, ki tekmujejo med seboj navozili brezplačno okoli 600 kub. metrov gramoza. Odzvala so se tudi industrijska podjetja: Državni rudnik Liboje in Zabukovca, Celjska opekarna in opekarna Sodin.
Uprava cest v Celju je razumela pomen vzdrževanja okrajnih cest in nas je pri našem delu vsestransko podprla. Stavila nam je na razpolago kamnolome, dala nam za čas trajanja dela cestarje, ki vodijo delo in razporejajo dovoz gramoza.
Po končanem delu bomo lahko javili, da smo prihranili državni blagajni najmanj 150 do 200.000 din za izdatke rednega vzdrževanja okrajnih cest in na ta način pripomogli, da se bo ta znesek uporabil drugje, kjer je še bolj potreben.
Delavci separacije rudnika Hrastnik so obiskali vas Planino
V nedeljo 26. maja 1946 so delavci separacije Hrastnik obiskali porušeni trg Planino. Ob sedmi uri zjutraj se je zbralo 20 tovarišev' in tovarišic pred rudniško delavnico, naložili smo 70 steklenic, 50 kozarcev in preko 200 železnih spojk, kajti mi iz industrijskih revirjev se dobro zavedamo, da so naše porušene vasi potrebne pomoči.
Okoli 9. ure se je tovorni avto bližal svojemu cilju, državna in sindikalna zastava sta veselo plapolali v vetru in partizanska pesem je zadonela skozi vas. Predsednik ljudskega odbora v Planini je obvestil vaščane, da so prišli delavci iz Hrastnika in kmalu nato se je zbralo preko 200 ljudi na trgu. Po kratkem / nagovoru enega izmed Hrastničanov smo takoj pristopili k razdeljevanju stekleni-
ne in spojk. Obrazi obdarovancev so nam pričali, da kmetje ne bodo pozabili na delavce, ki jim v času njihove stiske, čeprav s skromnim darom, pomagajo.
Ko smo si ogledovali kraj, je našo pozornost pritegnil neki vetrni mlin. Ko smo prišli bliže, smo opazili, da to ni mlin, temveč majhna elektrarna. Lastnik in konstruktor Jazbec Jože nam je začel razlagati, da ima naprava do 30 konjskih sil in mu žene krožno žago ter obenem dinamo. Obrazložil nam je tudi načrt, na kak način bi lahko brez velikih stroškov dobili vire električne energije za industrijo aluminija, karbida itd.
Ostali čas smo prebili v razgovoru s kmeti, nato pa smo v poznih popoldanskih urah krenili proti domu.
DOPISI MLADINE
Jurklošter
Preteklo nedeljo se je zbralo v Jur-kloštru okrog 100 mladincev in mladink ter so si v okviru mladinskega tedna zastavili konkretne naloge, ki jih bodo tudi izvedli. Imeli bodo tudi kulturno prireditev. Jurkloštrska mladina je v času osvobodilne borbe bila zelo aktivna, zato se tudi danes zaveda svoje dolžnosti do nove države.
«
Sv. Peter v Sav. dolini
Z navdušenjem se je naša mladina, ki je pokazala, da dobro razume potrebe obnove in je sledila pozivu maršala Tita — vrgla na zbiralno akcijo »Mladinskega tedna«. Organizirala je miting ter že po treh dneh akcije zbrala 7000 din.
Vrbje
Tudi v Vrbovju pri Žalcu imamo aktiv LMS. Dejstvo je, da ravno ta mladina daje pozitivni pečat življenju v tej vasi, in tako s svojo napredno agilnostjo budi tudi ostale. Toda še vedno imamo nekaj takih, ki so zaspali.
V »Mladinskem tSdnu« smo. Mladina iz Vrbja je z ostalimi marljivimi in poštenimi vaščani pripravila 2. junija za-
bavo, da bi z izkupičkom podprla dela, ki jih ima LMJ pred seboj.
Vsakdo naj ve, da mladina Vrbja ne spi — po hišah in plotovih je vsak dan več parol, spontan izraz tistega, kar pač čutimo.
IZLET OBRTNE MLADNE
Obrtna mladina iz Celja je priredila celodnevni izlet na Celjsko kočo, katerega se je udeležilo do 300 mladincev in mladink. Pobudo za ta izlet je dala mladina sama, ker je čutila potrebo, da ss v času mladinskega tedna navežejo in po-globe stiki med mladinci posameznih strok. Pri vodstvu šole je našla polno razumevanja in sodelovanja za prire-
V torek, 4. junija je odrinila vesela brigada bodočih mojstrov izpred mesHe osnovne šole.
Na improviziranem »mitingu« je govoril mladinec, ki se je vrnil iz delovne brigade v Brčkem, zastopnik fizkulture ter tovariš iz pedagoškega tečaja.
Za zabavo in smeh so poskrbeli mla-dinci-vajenci ter gojenci podagoškega tečaja s šaljivo poučnimi nastopi.
Izlet je pokazal potrebo takih skupinskih pohodov, ki naj bi bili pogostejši zaradi medsebojnega spoznavanja.
Akademija II. dekliške osnovne šole
V nedeljo dne 2. junija t. 1. je II. dekliška osnovna šola priredila Akademijo s pestrim programom. Nabito polna dvorana Doma ljudske prosvete je pokazala, da so posebno mladinske prireditve v Celju zelo priljubljene in jih naše občinstvo kljub številnim kulturnim prireditvam še vedno rado poseča.
Za otvoritvijo Mladinskega tedna je bila to prva prireditev v okviru tega tedna in zato tembolj dobrodošla. Da so se vrle pionirke II. dekl. osnovne šole dobro izkazale, je pričal živahen aplavz, ki ga je žela vsaka točka bogatega sporeda.
Ko se je pred gledalcem nizala slika v za sliko, je nehote prišel do zaključka, da je vsaka izmed njih podajala del celote, ki bi ga bilo težko pogrešati. Deklamacije, petje prizori, rajalni na-
stopi in telovadba — vse je bilo podano z občutkom. Pionirke so pokazale tudi naše najbolj pereče nacionalno vprašanje: Primorje in Koroško.
Akademija je pokazala revijo mnogovrstnega kulturnega dela, ki ga vrši osnovnošolska mladina od najnižje do najvišje stopnje. Na iznajdljiv in prikupen način so prirediteljice rešile v domačih razmerah težak problem kostumiranja, naše žive narodne bàrve pa so ob vsaki priliki prišle do učinkovitega izraza.
Prireditev je zaključila živa slika. Občinstvo se je pri petju himne ob živi sliki z navdušenjem priključilo nastopajoči mladini.
S to prireditvijo je osnovnošolska mladina pokazala svoje sposobnosti in je na svoje delo lahko ponosna.
Akademija pedagoškega tečaja
Dne 26. maja 1946 je pedagoški tečaj 1 presenetil Celjane z lepo akademijo, ki je vse ljudstvo tako navdušila, da se je mnogo o njej govorilo. V njej so bile dobre zamisli, ki jih še v Celju nismo imeli prilike videti, ker so bile namreč lastna zamisel.
Akademija je bila razdeljena na tri dele, in sicer Titov del, Primorski in Koroški, ob zaključku pa prikaz združitve vseh jugoslovanskih narodov. Prvi del je bil posebno lep. Ljudstvo je navdušila zbornà recitacija Tito-Tito v vezani biesedi, ki jo je napisala Anja Mačkova. Zajela je v recitaciji vse Titovo življenje, povezano z borbo jugoslovanskih narodov. Prav dobro je uspel tudi prizor TITO, ki so ga izvajale štiri tovarišice, ki so predstavljale: Temo, Idejo, Talas-val, Omladino in ob koncu prizora sestavile besedo TITO, ki je vzbudila val navdušenja. Sceneri j a in glasba je točko še bolj poudarila. Tudi to delo je zamisel tov. Mačkove. Pesmi v tem delu pod vodstvom tov. Vrežeta so bile Celjanom nove in zato tem topleje sprejete.
Prvi in drugi del je povezala recitacija Stalin (Mateja Bora), ki jo je recitirala tov. Staša. Kot uvod v Primorski del je bila recitacija Trst, ki jo je doživelo in toplo recitirala tov. Lenča, in ko je pri zadnji kitici zaklicala: »Zlato mesto ob Jadranu, zdravo!« in se je odprla zavesa, na odru pa je bil razsvetljen Trst in 80 tovarišic v enotnih oble-
kah, ki so predstavljale morje, je začelo ljudstvo navdušeno ploskati in vzklikati parole.
Koroški del se je prikazal z improvizacijo ustoličenja koroških vojvod pred 1200 leti. Točka bi sicer uspela, če ne bi prišla nekoliko navzkriž z zgodovino. Bila pa je lepa slika: 80 tovarišic in 20 tovarišev v narodnih nošah in v ozadju slika Gosposvetskega polja. Pred istim ozadjem je izvajalo 6 tovarišic simbolične vaje »Gor čez izaro« v črnih oblekah v spremstvu petja za kulisami.
Zaključna točka je prav tako presenetila ljudstvo. Nastopale so Slovenka, Hrvatica, §rbkinja, Makedonka, Črno-gorka, Primorka in Korošica v narodnih nošah. Vsaka je povedala značilnost svoje republike. K njim je prišla Jugoslavija, zavita v zastavo in je združila v Titovem kolu vse republike in zaključila prizor: »Pozivam, vstanite Slovani!« Ljudstvo je vstalo in zapelo Hej Slovani.
V četrtek 30. maja je s to akademijo gostoval pedagoški tečaj v Lučah, Mozirju in Šoštanju. V vseh krajih je bilo ljudstvo zadovoljno in je zaprosilo, naj pridejo še drugič.
Akademija je bila na splošno res dobra. Vložen je bil ves trud vsakega posamezega unčiteljskega pripravnika. Bilo je nekaj napak, ki pa niso zmanjšale efekta akademije. Manjkalo je časa, da be se bilo za prvo predstavo (v Celju) temeljito izpililo posamezne točke.
Vtisi iz Sovjetske zveze
35. maja je obiskal Celje tajnik Društva za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR, pesnik Mile Klopčič in dvakrat predaval o vtisih, ki jih je doživel na enomesečnem potovanju po Sovjetski zvezi v letošnjem aprilu in začetku maja. V popoldanskem predavanju, namenjenem članom sindikata prosvetnih delavcev, ki so skoraj napolnili dvorano v Domu ljudske prosvete, je govoril predvsem o kulturnem in prosvetnem življenju v SZ in o njunih ustanovah. Pri večernem predavanju v okviru Ljudske univerze pa je pred nabito polno dvorano segel nekoliko bolj na široko ter govoril o vtisih z ostalih področij življenja narodov v SZ. Organska povezanost in zdravo ravnotežje med posameznimi področji udej-stvovanja in življenja teh narodov, ki nima nikjer na svetu primere, je pustila značilen odsev v Klopčičevih predavanjih. V popoldanskem se ni mogel omejiti samo na vtise iz kulturnega življenja, ampak jih je moral podati v njihovem zdravem življenjskem okviru, v zvezi z gospodarskim in političnim prizadevanjem. Prav tako so zavzeli vtisi iz kulturnega življenja tudi v širšem okviru večernega predavanja svoje odlično mesto, prav tako, kakor ga kultura v SZ v resnici tudi ima, kajti visoka kulturna in prosvetna raven sovjetskega ljudstva je
600 pevcev mladinskih zborov v Žalcu
organski izraz njegove visoke politične zieiosti in ugodnih gospodarskih pogojev, ki jih je to zrelo ljudstvo samo ustvarilo. Od tod spoštovanje, ki ga kažejo vse plasti tega ljudstva do svojih umetnikov in znanstvenikov. V veličastni prvomajski paradi, ki je napravila s svojo spon-tč nt/stjo neizbrisen vtis na vse člane jugoslovanske delegacije, so vzklikali z enakim navdušenjem svoji sovjetski ljudski oblasti, svoji rdeči armadi in njenemu generalisimu Stalinu, kakor tudi sovjetski znanosti in umetnosti. To ljudstvo živo čuti, da iz njega zrasli znanstveniki in umetniki ne gojijo znanosti zaradi znanosti in umetnosti zaradi umetnosti, ampak da je vsa njihova znanost in umetnost živo povezana z življenjem. Kakor vsa druga področja se tudi znanost in umetnost uvrščata v načrtno delo za dvig gospodarskega in kulturnega blagostanja. Tudi oni točno vedo, kaj bodo izvršili v novi Stalinovi petletki do leta 1950. Neprisiljeno navdušenje, ki sije tem ljudem pri delu iz oči, in smotrna načrtnost sta nad vse trdni jamstvi za uspeh. Tov, Klopčič je navajal mnogo primerov z vseh življenjskih območij, ki kažejo, kako organska rast vsestranskega blagostanja ni zastala niti v letih težke domovinske vojne in kako se zdaj s povečanim elanom ne
Dom prosvete je zbral v četrtek 30, maja pod svoje okrilje 600 mladih pevcev. V otroški predanosti do svojih pe-vovodij in pevovodkinj so stopili pogumno na oder, premnogi v narodnih nošah in s cvetjem okrašeni. Že pogled na cvet mladine je na mah pridobil srce prenapolnjene dvorane.
Tov. Vreže je uvodoma razvijal lepe misli o slovenski pesmi in pesnikih, ki jih poje mladina o naši novi svobodi. Posamezni mladinski zbori so iz sledečih krajev: Griže, Pirešica, Sv. Peter, Galicija, Gomilsko, Orla vas, Sv. Jurij ob Taboru. Št. Pavel pri Preboldu, Petrovče in Žalec. Na sporedu so bile poleg narodnih tudi umetne pesmi, poleg slovenskih in jugoslovanskih, ruske, bolgarske. V prvem delu sporeda so posamezni zbori peli dve do tri točke, po odmoru pa skupen mogočen zbor Tomčeve Tri tičice in Dolenjske furmane pod vodstvom tov. Pečnika, Klančnikovo Vrnitev, Pahorjeve Pozdrave, Premrlovo Slovansko pesem pod vodstvom tovariša Vrežeta. Med odmorom je v govoru pozdravil mladino in poslušalce predstavnik krajevne oblasti tov. Aubrecht, za ljudsko prosveto pa je govoril tov, Stanič iz Celja,
Posamezni zbori so pokazali že lep uspeh, videti je resno voljo vseh pevo-vodij ki umejo s tovariško povezanostjo mladino pritegniti v disciplinirano delo na polju pevske kulture. Užgale so posamezne partizanske pesmi in seveda narodne, ki so v ušesih mladine in starih. Rusko Pesmija o krasnoj Armiji so na spontano pritrjevanje morali ponavljati. Omeniti je še posebej čisto izgovorjavo in vzorno prednašanje (Žalec, pevovodja tov. Tavželj). Če niso vsi zbori še izena-
čeni in na enaki višini, je treba imeti na umu danosti, ki so za razne kraje različni. V vseh je mnogo elana in se gibljejo na kulturni ravni pevskega udejstvova-nja, ki bo rodilo pozitiven uspeh kakor hitro se sistematično nadaljuje vzgoja mladine in strokovna izobrazba pevovo-dij. Iz vseh zborov izstopa žalski mladinski zbor, posledica zrelejše gimnazijske mladine in rutiniranega pevovodja tov, Tavželja,
Dogodek svoje vrste in pravo odkritje je bilo masovno petje 600 pevcev. Ta prvi nastop ni le za Žalec velikega pomena, saj se še nikoli ni strnilo toliko mladine v enkratno lepo podajanje slovenske pesmi, ki bi nosila že pečat umetnostnega podajanja. Znano je, kako naporno je voditi tako skupino, da ni efekt le glasnejše petje kot v običajnem zboru, marveč mogočno stopnjevanje tudi občutnih izrazov. Prelepo razpoloženje, katero so izžarevali mladi pevci, se je preneslo na poslušalce in ob zaključku je pelo vse, kar je bilo v dvorani z mladino vred Hej Slovani, kar je v nas zbudilo ponos in ginljivo občutje kot le redkokdaj.
Praznik Mladinskih zborov Savinjske doline v Žalcu nam je priča, da smotrno delo mora roditi zdrav sad. Vzorna organizacija prireditve je vredna omembe, vzorna skrb za kuhinjo, ki je nasitila mladino, je bila v rokah krajevnega AFŽ ki je s prostovoljnim delom, zbiranjem prehrane podprla uspešno prireditev. Žalčani bodo po tem prvem uspešnem in tako pomembnem nastopu pač mladino leto za letom radi poslušali, saj kažejo vsi znaki, da se bo delo poglobilo tudi v smeri čim boljše kvalitete.	T. S,
Proslava obletnice smrti Maksima Gorkega
Dne 18. junija se bodo narodi Sovjetske zveze in z njimi tudi vsi kulturni narodi in delovno ljudstvo vsega sveta spominjali desete obletnice smrti veli- j kega ruskega pisatelja Maksima Gorkega. Slovenski narod bo ta dan proslavil z akademijami in proslavami, v katerih bomo na skromen način prikazali veličino sovejtskega pisca in njegovih del. Tem proslavam se bo priključilo vse delovno ljudstvo, ker je bil Maksim Gorki
njegov veliki, morda celo največji glasnik.
Gradivo za proslave je zajeto v brošuri »Maksim Gorki«. Dobi se pri okrajnih OF odborih.
Opozarjamo, da se vrši 16. junija t. 1. ob 9. uri dop, sestanek vseh prosvetnih aktivov in knjižničarjev iz Celje-mesta in okolice v risalnici mestne osnovne šole v Celju.
obnavlja samo tisto, kar je bilo porušeno, ampak nastajajo povsem novi, nepričakovani uspehi. Primer evakuacije in ponovnega urejevanja 1300 dvoran in sob umetniškega muzeja »Eremitaž« v Leningradu z več kot milijon umetninami, ali primer osrednje državne knjižnice v Moskvi, ki nosi Leninovo ime in njen razvoj od 150.000 zvezkov z 80 uslužbenci, ki je imela kot Rumjavcev-ska biblioteka 1. 1860 do sedanjega skoraj astronomskega števila 9 in pol milijona knjig, za katere skrbi 1400 uslužbencev, ta dva primera sta enako značilna kakor rekordno hitra obnova porušenega Leningrada ali popolnoma uničenega mesta-heroja, Stalingrada itd.
Sleherni sovjetski državljan ve, da ne dela samo zase, tudi ne samo za dvig blagostanja SZ, ampak da hkrati dela za blagor vsega človeštva. Ta visoka stopnja politične zrelosti, kakršne ne pozna nobena druga država, daje vsestranskemu zanimanju slehernega sovjetskega državljana za vse še tako oddaljene svetovne politične dogodke in probleme zanesljivo pravičnost v sodbi. V razgovorih so člani jugoslovanske delegacije spoznali, je dejal tov. Klopčič, da v SZ vsi poznajo in cenijo jugoslovanske narode in našo osvobodilno borbo, da so enako živo zainteresirani na pravični rešitvi tržaškega vprašanja kakor mi sami, skratka utrdili so se v
prepričanju, da je poleg naše svobode najdragocenejša pridobitev naše: osvobodilne borbe prav prijateljstvo Sovjetske zveze in njene mogočne Rdeče armade.
V značilno mirno pripovedovanem poldrugournem predavanju je Mile Klopčič nanizal toliko bogatih vtisov in dragocenih izkušenj, da je diskuisija po predavanjih na najrazličnejše načine, včasih bolj včasih manj naravnost izražala živo željo poslušalcev, da bi to zemljo tudi sami videli in doživeli.
Sv. Jurij pri Celju
Dne 1. in 2. junija je krajevni odbor AFŽ v Sv. Juriju pri Celju uprizoril Nu-šičevo satiro UJEŽ (Udruženje jugoslovanskih emancipiranih žena). Igralci so posamezne scene dobro prednašali; prikazali so gnilo malomeščansko življenje v Beogradu v času predaprilske Jugoslavije. S primernim predhodnim komentarjem se je gledalcem pojasnilo razliko med bivšo tako zvano »emanci-pirano« meščansko ženo in ženo sedanjega časa. — Čisti dobiček je bil predan v sklad mladinskega tedna.
RAZGLAS
Vsi lastniki koles se opozarjajo, da iste ponovno prijavijo. Podrobnosti so razvidne iz razglasov pri Krajevnih ljudskih odborih.
Razstava slovenskega tiska v Gornjem gradu
Kakor so se nam pred petimi leti ob tem času krčila srca in stiskale pesti ob proglasu, ki je ukazoval smrt sleherni slovenski tiskani besedi, tako smo bili letos vzradoščeni ob poročilu, da nas
pisatelj Tone Seliškar. In marsikdo je i že v tistem trenutku razumel besede velikega Lenina, da je knjiga človeku potrebna kot vsakdanji kruh. Naš Prešeren, Levstik, Cankar, Gregorčič, Zu-
obišče potujoča razstava slovenskega ti- , pančič so s svojo besedo bodrili sloven-
ska. Čeprav so takrat izginile slovenske knjige iz vidnih mest v naših hišah v varna skrivališča, ljubezni do teh knjig, do slovenske besede in naših kulturnih vodnikov tudi nemška okrutnost ni mogla izbrisati iz naših src. Slovenska knjiga se je širila med našim ljudstvom kljub vsem okupatorjevim grožnjam in ker je bila preganjana, nam je postala še ljubša in še bolj smo jo vzljubili. Zato je razstava slovenskega tiska za naš podeželjski kraj in naše ljudstvo velik kulturni praznik.
Razstava se je vršila v prostorih gostilne Zmavc 23. maja ves dan in 24. maja dopoldne. Razstavljen je bil ves slovenski tisk, ki je oživel ali nastal po osvoboditvi. Že sam pogled na razstavljene knjige» nam je povedal, koliko in kakšne uspehe je dosegla OF tudi na kulturnem področju. Tu smo imeli priliko videti in st nabaviti dela naših velikih kulturnih delavcev Župančiča, Prešerna in Cankarja v novi ljudski izdaji, dela pisateljev, ki so zrasli resnično iz ljudstva: Prežihovega Voranca, Miška Krajnca, Godion in druge, ruske prevode Tolstoja, Ostrovskega, Lenina, mladinske knjige, brošure, naše mesečnike in revije. Iz vseh razstavljenih del je dihala ljubezen do ljudstva, vsak, ki ljubi slovensko knjigo, je začutil, da je knjiga postala resnično ljudska last. To nam je potrdil in v iskreni topli besedi povedal na večernem predavanju tudi
skega človeka, da se je v dobi tujega robstva zavedel svoje samobitnosti, klicali so ljudstvo k uporu, dajali vzpodbudo našim borcem.
Razstavo je obiskala v dopoldanskih urah šolska mladina, kateri je pisatelj Tone Seliškar tudi spregovoril nekaj besed. Sicer obisk razstave med dnevom ni bil najboljši. Krivda je deloma v tem, ker je naš kraj izrazito kmečki in je ravno v tem času največ dela na-polju. Ljudem v okolici, ki žive le za svojo zemljo in delajo od zore do mraka za svoj obstoj, smo premalo pojasnili, kakšne velike važnosti je tisk tudi zanje.
Zato je na večernem predavanju udeležba iz okolice sploh izostala.
Na razstavi je bilo razmeroma precej knjig razprodanih. Največ so kupovali Kajuhove pesmi in druge dokumentarne knjige iz narodno-osvobodilne borbe. Krajevnemu prosvetnemu aktivu se je nudila lepa prilika za ustanovitev knjižnice, ki je bila med okupacijo popolnoma uničena.
Po večernem predavanju je imel tov. Seliškar kratek razgovor s člani množičnih organizacij. Podal je razne smernice in nasvete, po katerih bo naše kulturno-prosvetno delo uspešnejše.
Hvaležni smo vodstvu razstave, da je obiskala našo Zgornjo Savinjsko dolino, ki je s svojim sodelovanjem v narodnoosvobodilni borbi tudi mnogo pripomogla, da lahko danes svobodno govorimo naš slovenski jezik in uživamo ob lepoti slovenske tiskane besede.
Tov. Seliškar nam je obljubil, da nas v jeseni zopet obiščejo. Upamo, da jih bomo takrat nagradili z večjim obiskom.
Slovo Bosančkov
V pisarno AFŽ na okraju Celje-mesto vstopi tovarišica, stiskajoč in objemajoč »Bosanko«. Njen obraz žari od veselja, ker si je isto rešila. Na razna vprašanja odgovarja delno z jokom, delno s smehom, kar je navada nas vseh Slovencev, ako smo dosegli neko srčno željo. Tovarišica izpove, da je že ob rani zori, ob 4. uri zjutraj oblekla svojo hčerko - Bosanko nova oblačila, da bi v primeru, da jo ne bi mogla dobiti nazaj, ne pogrešila ničesar. Naložila ji je polno košaro hrane za potovanje, v naše največje presenečenje pa je imela tudi kovček, v katerem se je nahajala prekrasna pun-čka-igračka, katere ne sme pogrešati tudi v Bosni. Deklica-Bosanka je ponov-
no izrazila svojo željo, da želi nazaj k svoji mamici in sestrici Boži. Deklici in rejnikom se je ta želja izpolnila, vrnla se je nazaj v gostoljuben dom k sestrici Boži.
Vsem navzočim pa so po licih tekle solze radosti, da imamo Slovenci plemenite ljudi, ki imajo razumevanje za sirote, katerim lajšajo najhujše gorje in istim v polni meri nadomestujejo, to je mamo, ki je na svetu samo ena.
Takih prizorov je bilo več. Vsi Bo-sančki, ki so se vrnili v svojo rodno vas, pa so četudi še mali in mladi, spoznali dobro srce Slovenca in se tudi izražali z:
»E, pa dobri ste vi Slovenci, i Bosanci su dobri, i svi Jugoslovani su dobri!«
V Št. Petru so do sedaj plačati že 99 odst. davkov
Davkoplačevalci našega KLO so dokazali, da se zavedajo, da plačani davek ne bo služil več interesom poedincev, temveč interesom skupnosti. Zaradi tega je 99% davkoplačevalcev zadostilo dolžnosti do skupnosti in plačalo davek. Našlo se je le par poedincev, pretežno v Doberteši vasi, ki niso zadostili svoji dolžnosti, čeprav so gmotno dobro stoječi.
Slovo od partizana Franca Milharja iz
Nove vasi
V torek ob 5 popoldne smo spremili na poslednji poti partizana tov. Franca Milharja, ki je padel le par dni pred osvoboditvijo. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi, med njimi zastopniki OF, AFŽ in mladina. Pevski zbor je zapel žalostinko. Tovariši so mu na grobu zapeli poslednjo pesem, v imenu OF pa se je poslovila od pokojnega tovariša Francija tov. Marica Frecetova.
DAROVALI SO...
Krajevni odbor RK IV 2500 din, krajevni odbor RK Gaberje 800 din, Društvo pregnanih Slovencev v Celju 2000 din, družba na fantovskem večeru ing. Greina 850 din, vsi ža Počitniški dom RK pod Tolstom.
Uslužbenci celjske bolnice 6201.50 din kot svoj prostovoljni trimesečni prispevek Obnovitveni zadrugi na Planini.
Okrajni odbor RK Celje-mesto in Tehnična baza v imenu Obnovitvene zadruge na Planini, se vsem darovalcem najlepše zahvaljujeta!
fip&toltuM
w vwwwwwwwwrwr
IV.koto slovenskega nogometnega prvenstva 2. junija 1946
Četrto kolo slovenskega nogometenga prvenstva je prineslo dva poraza moštev celjskega okrožja. V Dolnji Lendavi je dosedaj še nepremagano moštvo Dolnje Lendave, ki je vsa srečanja odigrala doma, porazilo FD Rudarja iz Trbovelj 3 : 1, FD Olimp pa je izgubil srečanje proti ljubljanskemu FD Železničarju na domačih, tleh 3:1.
FD Dolnja Lendava : FD Rudar (Trbovlje) 3 : 1
Vsi športniki Slovenije, predvsem tisti, ki zasledujejo nogometno prvenstvo Slovenije, so z zanimanjem čakali na izid tretje tekme v Dolnji Lendavi. Dva uspeha, tega do sedaj nepoznanega moštva, in to proti najmočnejšima moštvoma, sta pritegnila vso pozornost v Dolnjo Lendavo. Tudi tokrat so domačini iztrgali dve točki enako borbeni enaj-storici. Pač pa se domačinom pozna že precejšnja utrujenost, ni bilo več tistega poleta kot pri prejšnjih tekmah. Ožja obramba z izvrstnim vratarjem je FD Rudarju preprečila povolnejši izid, zlasti v drugem polčasu, ko so gostje streljali iz vsake pozicije. Po izidu v prvem polčasu, ki se je končal 2 : 0 v korist domačinov, je bilo v drugem moštvo FD Rudarja v lahni premoči, vendar sta obe stranki dosegli do konca igre vsaka po eden zgoditek, tako, da se je srečanje končalo 3 : 1 v korist Dolnje Lendave, ki je tako vse tri tekme, kolikor, jih je dò sedaj igrala, odločila v svojo korist.
FD Železničar (Ljubljana) : FD Olimp
(Celje) 3 : 1 (2 : 1)
Po četrtkovem neuspehu proti FD Rudarju v Ljubljani, so prijatelji FD Olimpa pričakovali uspeh proti ljubljanskemu FD Železničarju iz Maribora in FD Rudarju, je morda moštvo le
prišlo v pravo formo, kot smo jo videli v prvi tekmi proti FD Mariboru. Zal, vsi optimisti niso prišli na svoj račun, kajti moštvo je zopet dalo medlo igro prejšnih dveh tekem.
Kot v tekmi proti FD Rudarju, je moštvo FD Olimpa v začetku prikazalo lepo kombirnirano igro, katere plod je bil prvi zgoditek v petnajsti minuti po Čaterju. V isti minuti je sodnik prisodil enajstmetrovko proti FD Olimpu, ki so jo gostje tudi izkoristili. Res je, da je bila enajstmetrovka prestrogo prisojena, vendar ne bi to smelo vplivati na enaj-storico, da je nato igrala brez prave volje. Po poškodbi branilca je odšel še najboljši mož napada Čater v obrambo, kar je bila bistvena napaka. Bolj in bolj so gostje prevladovali na terenu in iz te premoči je padel tudi v 25 minuti drugi zgoditek, s katerim so prišli gostje v vodstvo. Do konca polčasa se izid ni spremenil, čeprav sta obe moštvi skušali povečati oziroma znižati izid.
Po kratkotrajni igri, ki je vsaj malo sličila na prejšnje čase, se je v drugem polčasu zopet razbila povezana igra domačinov in gostje so vzeli igro v svoje roke, vendar premoči vse do devetintri-deste minute niso znali izkoristiti. Šele v tej minuti se je iz gneče pred domačimi vrati ponudila prilika vodji Ze-lezničarjevega napada, da je potisnil usnje v mrežo FD Olimpa. S tem zgo-ditkom je bil postavljen končni izid srečaj an FD Železničar : FD Olimp 3:1.
Srečanje je sodil sodnik Deržaj iz Ljubljane, ki v svojih odločitvah, predvsem glede offsidov, ni bil dovolj siguren. Tudi prisojena enajstmetrovka ni bila na mestu. Želeli bi, da drugič tekem ne sodijo sodniki, ki so pripadniki društva, ki tekmo igra, kajti kaj lahko se pripeti, čeprav morda ne namenoma, da tak sodnik odloči razne situacije povsem drugače, kakor pa če bi bil nezainteresiran na izidu tekme.
FD Celje na Jesenicah
Prosti termin je moštvo FD Celja izkoristilo in sprejelo ponudbo FD J.
Gregorčiča iz Jesenic za odigranje tekme med obema moštvoma. Po obojestranski lepi igri, v kateri so se domačini odlikovali po borbenosti in boljšem startanju se je prijateljsko srečanje končalo 5 : 2 v korist domačinov.
Kozje : Pilštanj 2 : 0
FD Kozje je v okviru svojega društva priredilo v nedeljo dne 26. maja tekmo. Gostje s Pilštanja so se v začetku dobro postavili. Mnenje gledalcev je bilo, da bo to pot Kozje podleglo. Že po prvem podajanju smo opazili izurjenost Kozja-nov, kateri so v nedeljo pokazali koliko napravi urjenje! Moštvo je svojo zmago zaslužilo.
Telovadna akademija v okviru „Mladinskega tedna"
V torek zvečer se je vršila v dvorani kina Metropola telovadna akademija obeh celjskih društev v korist »Mladinskega tedna«. Človek bi pričakoval, da bo mladina napolnila dvorano prav do zadnjega kotička, ko je vendar dobiček namenjen prav njeni organizaciji. Žal, nismo v torek opazili ničesar sličnega. Pred prazno dvorano sta obe fizkulturni društvi nudili redkim gledalcem najboljše točke svojih akademij. Nič čudnega, da pod takimi pogoji tudi izvajalci niso imeli pravega veselja in tako vsaj prve točke niso zadovoljile. Da slične prireditve, ki jih organizira mladinska organizacija, organizatorično ne mprejo zadovoljiti, si lahko razlagamo samo na ta način, da se mladinski aktivisti, vsaj vsi ne, vse premalo zavedajo svojih dolžnosti in leži delo le na par agilnih mladincih, dočim stoje ostali s prekrižanimi rokami ob strani.
Po enourni zamudi, kajti dvajset minut po napovedanem začetku se je odprla šele blagajna, se je akademija začela s točkami moške in ženske dece, od katerih je le deloma zadovoljila točka -s puškami. Zelo dobro so bile izvajane vaje članic na dvovišinski bradlji in deloma članov na bradlji, vsem se je pa
poznalo, da niso imeli pravega kontakta z maloštevilnimi gledalci, kar ni nič čudnega. V drugem delu so zlasti ugajale vaje ženskega naraščaja na gredi, sovjetski narodni ples, šestorica ženskega naraščaja, ki je bila tudi najlepša točka večera in točka »Borba in zmaga«.
V	soboto oziroma nedeljo bosta obe celjski fizkulturni društvi priredili v Žalcu in Laškem akademije, ki bodo, vsaj upamo, bolje organizirane kot je bila prireditev v torek v Celju.
Brzo-turnir v okviru šahovskega dneva
V	okviru šahovskega dneva 2. junija je održala šahovska sekcija FD Celje br-zoturnir, katerega se je udeležilo 30 igralcev, razdeljenih v tri skupine. V finale so prišli prvi štirje plasirani iz vsake skupine. Vrstni red v finalu je bil naslednji:
Prvo in drugo mesto si delita Fajs Mirko in Nikič Hočevar z 15^ točk, tretji Rupar 14, četrto in peto mesto delijo Bukanovski in Šnajder Jože 13^, sedmi Oder P. 12J4, osmi Mirnik 11 H, deveti Lorbek 11, deseti Kastelic 10 enajsti Šnajder F. 10 in dvanajsti Rudolf z 9 točkami.
Najboljši od teh igralcev bodo igrali na množičnem prvenstvenem brzoturnirju, kateri se bo održal v kratkem v Ljubljani.	,
Šahovskim sekcijam fizkulturnih društev in množičnih organizacij
Vse šahovske sekcije, vključene v fiz-kulturne in druge množične organizacije celjskega okrožja, vabimo na ustanovni občni zbor Okrožnega šahovskega odbora za celjsko okrožje, ki bo v nedeljo 16. junija ob 9. uri dopoldne v zgornjih prostorih kavarne Evrope. Sestanka naj se sigurno udeleže vsaj 1 delegat iz vsake sekcije. Prišel bo tudi delegat Šahovskega odbora Slovenije iz Ljubljane in bo podal podrobna navodila za organizacijo šaha. Za pripravljalni odbor
Tako ne gre •..
V štev. 8 našega lista je bil priobčen dopis grafičarjev o tov. Stantetu, ki ni hotel iti z njimi v Topolščico zaradi sodelovanja v kulturni prireditvi za ranjence. Danes priobčujemo odgovor, ki smo ga prejeli, da bodo čitatelji lahko sami presojali, kdo ima prav.
»Očitajo mi, da sem sodelovanje v To-polšici odpovedal zaradi nenadne obolelosti. Na to odgovarjam sledeče: Koliko in kako sem tedaj obolel, jaz celjskim grafičarjem-dopisnikom ne bom dokazoval. Zadostuje naj jim le, da tistega dne nisem bil v zdravstvenem stanju na odprtem tovornem avtomobilu ob spremenljivem vremenu napraviti pot okoli 70 kilometrov.
Tudi sem se jaz njihovi zastopnici takoj naslednji dan zaradi svojega izostanka najpreje telefonsko ter nato še ustno opravičil, kljub temu, da sem tisto nedeljo še pred odhodom »Veleturista« svoj zadržek pravočasno javil ter tako nikomur nisem škodoval.
Ves članek zveni glede nošnje glasbenih instrumentov precej banalno. Smatram le, da ni bilo neopravičeno, če sem prosil za pomoč pri nošnji dveh glasbenih instrumentov v skupni teži preko 25 kg.
Glede odnosa do dela, ki ga v svojem članku grafičarji-podpisniki očitajo »tem ljudem« pa je sledeče:
Od osvoboditve do danes sem poleg rednega izvrševanja svoje službe kultur-no-prosvetno, to je glasbeno, gledališko, recitativno ali temu slično, 97krat nastopil v Celju in celjskem okrožju. Če računam za to potrebne vaje, ki sem jih moral sam ali z zbori vršiti za vse te nastope, mi pokaže račun, da je to okoli tisoč (!) ur prostovoljnega dela poleg udarniškega dela ali ekvivalenta, ki ga glasom zadnjih določb kot član sindikata itak moram in rade volje storim. Pravkar navedeno lahko vsakomur dokažem in želim le, da vsaj eden od dopisnikov članka »Tako ne gre« izjavi, da-li njegovo prostovoljno kulturno-prosvetno delo od daleč dosega to številko oziroma da-li se kulturno-prosvetno delo marsikaterega od teh ljudi ne začne in konča pri »Veleturistu«.
Obenem se pa zahvaljujem dopisnikom za izredno priliko, s katero sem mogel ljudem, ki so kakor člankarji mogoče glede mojega kulturnega dela nepoučeni, podati nekak letni obračun svojega kulturnega dela, kar bi mi bilo brez te polemike gotovo nemogoče priobčiti.
Milan Stante.«
Pripomnili bi samo to, da »glasom nobenih določb« člani sindikata niso prisiljeni sodelovati v prostovoljnem delu, in da je to delo stvar razumevanja našega gospodarskega in kulturnega položaja s strani slehernega posameznika. To bi že lahko razumeli naši člani sindikatov.
Celjskim
[motoristom !
Prav zadovoljivo je dejstvo, da je v našem okrožju tolikšno zanimanje za motoristiko. Naprošamo pa pri tem vse vozače-motocikliste, da naj gojijo ta šport podnevi in izven mesta, da ne bi s hrupom odprtih izpuhov budili iz spanja tako Celjane kakor vaščane okoliških vasi. Saj ni prav nikak užitek, predvsem za živčne in ljudi slabega spanja, če ga ropot motocikla zbudi opolnoči ali še kasneje v jutro. Enako nai ne bosta Prešernova in Kidričeva ulica dirkališče. Naj nam motociklisti tega poziva ne zamerijo, saj to je želja vseh Celjanov! -
Mirnega spanja želeči Celjani.
TANŠEKFRANC
Obvestila in oglasi
Nekoliko pripomb glede izvrševanja
Odredbe o obratovalnem času za
obrtne poslovalnice na ozemlju LRS
Dne 16.4. 1946 je bila izdana »Od, redba ministra za trgovino in preskrbo LRS o obratovalnem času za obrtne poslovalnice na ozemlju LRS« in objavljena dne 27. 4.1946 v Ur. 1. LRS, štev. 32—132. V veljavo pa je stopila 3 dni po objavi, t. j. 5. 5.1946.
Odredba je torej izdana za vse ozemlje LRS. Z njo je določen enoten obratovalni čas za posamezne obratovalnice. Le v nekaterih izrecno določenih slučajih (čl. 7, 14, 19, 3b 1 in 26), kjer je podana za to stvarna potreba, so dopustne izjeme od splošnih predpisov. Dovoljujejo jih Okrajni ljudski odbori. Izven teh pooblastil Okrajni ljudski odbori ne morejo in ne smejo spreminjati odredb nadrejenih oblasti.
Vsi dosedanji predpisi o obratovalnem času in morebitni krajevni običaji so s to uredbo ukinjeni.
Ugotovilo pa se je, da se mnoge celjske obratovalnice ne drže predpisov odredbe. To izvira ali iz nepoznanja odredbi ali iz ohlapnosti v njenem izvrševanju. Tako n. pr. nekatere prodaj alnice kruha še vedno ravnajo proti čl. 19 odr. in ob nedeljah ne obratujejo od 7. do 12. ure, ali pa so sploh vse dopoldne zaprte. Tudi nekateri gostilničarji imajo še vedno nekakšen »dan počitka«. Drugi zopet zapirajo zvečer svoje obrate znatno predčasno, kakor se jim pač zljubi. Pa tudi kakšna obrtna obratovalnica se vidi včasih popoldne zaprta.
Odredbe se izdajajo, da se izvršujejo, ne pa da se gazijo in kršijo. Ne sme se prezreti, da danes ne izdajajo zakonov, uredb in raznih predpisov ljudskemu hotenju in stremljenju protivni oblastniki, marveč organi, ki jih je ljudstvo izvolilo in ki imajo pri svojih ukrepih nedvomno v vidu edinole dobrobit širokih plasti ljudstva in nič drugega.
Ako se kakšna vrsta obratovalnic v kakem kraju vsled tu vladajočih posebnih razmer in običajev težko strinja v vseh točkah z novim obratovalnim časom, ji je vedno odprta pot do pristojne oblasti, ki bo njihove težnje pretresla in prav gotovo tudi uvaževala, ako so le vsestransko utemeljene in niso v opreki s splošnimi ljudskimi interesi, dokler pa ne doseže zase in za svoj kraj izjeme od splošnih določb, dotlej se mora brezpogojno po njih ravnati. Tako mora biti, kajti drugače bi ne bilo na ■tem področju pravega reda, brez katerega se ne da izhajati.
Na kraju se opozarjajo vse celjske obratovalnice, naj se točno ravnajo po predpisih o obratovalnem času, ker bi jih v nasprotnem primeru zadele kazni, zagrožene v čl. 27 odr.
(Iz Gospodarskega odseka Okrajnega LO Celje-mesto)
Kredit za gostinska podjetja
Vlada LRS je dovolila 10,000.000 din kredita za obnovo privatnih gostinskih podjetij. Interesenti morejo dobiti posojilo za nabavo potrebne opreme, manjše adaptacije, objektov in obratni kapital. Ta posojila pa se seveda ne smejo uporabiti v kakršen koli Spekulativen namen.
Prošnje se naslavljajo na Ministrstvo za trgovino in preskrbo, vlože pa se pri Okrajnem LO.
(Iz Gospodarskega odseka Okrajnega LO Celje-mesto)
Založba »Naša žena«
je izdala knjigo »Naše borke«, ki obsega več reportažno in leposlovno obdelanih prizorov iz življenja naših partizank. Opremljena je s številnimi fotografijami in ilustrirana od naših najboljših slikarjev. Format knjige je velik (koledarski), šteje 120 strani in vendar je cena samo 40 dinarjev, ker hočemo, da
si to knjigo lahko kupi vsaka naša par-tizanka, vsaka naša žena, vsakdo, ki bi rad izvedel kaj več iz življenja in bojev naših žena v preteklih štirih letih.
Album »Moda« s številnimi osnutki za poletne obleke, bluze in plašče. Mnogo osnutkov je prav posebej namenjenih delovnim ženam. Album bo prinesel tudi nekaj leposlovja in zanimivih člankov in fotografij iz našega kulturnega življenja. Album prinaša približno 120 izvirnih risb in stane 70 dinarjev. Kupujte ga v knjigarnah ali ga naročajte naravnost pri nas, toda pri tem morate računati na poštnino.
Barvne razglednice ima še vedno v zalogi. Posnete so po delih naših najboljših slikarjev: Debenjaka, Gasparija, Globočnika, Jakca, Klemenčiča, Miheli-ča, Omersa, Sajovica, Sedej a in Nande Vidmarja. Cena razglednicam je 3 din.
Vse knjigarne imajo pravico do običajnega popusta!
Berite, širite, naročajte tisk, ki ga izdaja založba »NAŠA ŽENA«!
OPOZORILO DELODAJALCEM
Zaradi pravilnega in enotnega postopka dajemo delodajalcem in zavarovancem tukajšnje filijale na razna stavljena vprašanja naslednja pojasnila:
1.	V smislu § 22. zakona o zavarovanju delavcev je treba dodatek k plači v znesku din 1.— na uro po čl. 3 uredbe o ureditvi mezd in plač prišteti k rednim prejemkom uslužbencev ter se ta dodatek upošteva, ko se določa mezdni razred.
2.	Večja podjetja, ki po predhodnem pismenem dovoljenju prijavljajo svoje uslužbence z mesečno izplačilno listo, so dolžna predložiti te liste tukajšnji filiali ali najbližji njeni poslovalnici v roku 3 dni (odst. 2 §-a z. z. d.) po izvršenem izplačilu mezd za odrejeno izplačilno periodo.	Dalje prihodnjič.
Dežurna služba zdravnikom za zavarovance Fed. zav. za social, zav. j pri filiali Celje za mesec junij 1946
Dne 9. junija 1946: tov. dr. Čerin Josip, Cankarjeva 9.
Dne 10. junija 1946: tov. dr. Lah France, Ipavčeva 10 (bolnica).
Dežurna služba se prične ob sobotah, oziroma ob dnevu pred praznikom ob 12, uri in traja do ponedeljka, oziroma do dneva po prazniku do 8. ure zjutraj.
Zdravstveno vodstvo.
IZGUBIL SEM
v nedeljo popoldne ob pol 1. na obrežju Savinje od Levškega mostu proti Pe-trovčam 1 črno zimsko moško suknjo in torbico rjave barve. V žepu suknje sem imel vse svoje dokumente, glaseče se na ime Franc K u g 1 e r. Poštenega najditelja vljudno naprošam, da omenjene stvari vrne na Okrajnem poveljstvu NM za Celje-mesto.
FD „Gregorčič" (Jesenice)
gostuje na binkoštno nedeljo 9. junija 1946 ob štirih popoldne na Glaziji proti enajsto-rici FD Celja
Predtekma ob 14.30
Prijatelji lepega nogometa vabljeni
Ignac Pavšer
pečar	1—2
Celje - Zidanškova 9
Katd öimšak, urar
CELJE, Kidričeva 2
2—2
Sprejtmaiose v to s roko spadajoča pop avila
1—2
Restmmüi&
»Pri mostu«
J. Žerdoner - Celje
F O T O - i» A It F L M E R1J A
Božič Drago
VATA- KEMIKALIJE > GEMI - GALANTERIJA
1—2	Celje, Prešernova il
Miroslav Oblak
urar - CELJE - Kidričeva ul. 3
sprejema vsa v strolco
spadajoča popravila
2—2
A. ORLCNIK
trgovina ž zlatnino in srebrnino ter zlatarska in srebrarska popravila
2—2
Celje, Zidanškova 7
VINKO KUKOVEC - nas!.
mestni tesarski mojster
žapa in lesna trgovina
CELJE - LAVA Tel. 242
Karel Pa j k
2—2	manufakturna in
modna trgovina
Celje - Tomšičev trg št.2
Telafon številka 237
ANTON LEČNIK
URAR
CELJE
1-1
Stalno v zalogi: zlato in srebro Delavnica za popravljanje ur
Naznanjam vsemu občinstvu, da sem zopet odprl trgovino barv, lakov, firneža, čopičev In vseh slikarskih potrebščin v istem lokalu kot sem jo vodil pred izselitvijo.	1—1
""""----Stojan Holobar
Celje - Kidričeva ulica 7 - Telefon številko 137
KAMNOSEŠKO IN CEMENTARSK0 PODJETJE
CELJE, RAZLAGOVA UL. 7
ZA NAROČILA SE PRIPOROČA ANTON SUMEČNIK
5—5