Gradivo za 2. sejo skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana center druga delegatskega mandata Na podlagi 10. in 15. člena Samoupravne stanovanjske skupnosti LJubljana Center ter skfepa o izvedbi samoupravne organi-ziranosti . ....-, sklicujemo 2. sejo Skupščine samoupravne stanovanjske skupnostl Ljubljana Center, ki bo v sredo, 25. oktobra 1978 ob 12. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Mestni trg 1. Predlog dnevnega reda: LObravnava in potrditev osnutkov a)samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sa- moupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center, b)statuta samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center in : .. . c)poslovnika o delu skupščine samoupravne sta- novanjske skupnosti Ljubljana Center d)samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sa- moupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana 2.Poročilo o delu in problemih SSS Ljubljana Center 3.lnformacija o realizaciji finančnega načrta za časod 1. 1. do30. 6. 1978 4.0bravnava in sprejem predloga rebalansa fi- nančnega plana sredstev družbene pomoči za leto 1978 5.0bravnava in sprejem predloga razpisa VI. na- tečaja združenih sredstev po 13. členu Zakona o programiranju in f inanciranju graditve stanovanj 6.Vprašanja delegatov Predaednik skupifcine Skulj Janaz I. r. Predsednfk zbora uporabnikov Levičnik Irena I. r. Predsednik zbora izvajalcev - Kreitmayar Katja I. r. • ¦' i POROČILO O DELU IN PROBLEMIH SSS LJUBLJANA CENTER Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Cen-ter je bila ustanovljena oktobra 1974. Na ustanovni skupščini so bili izvoljeni izvršilni odbor ter naslednji odbori. za gospodarjenje, za družbeno pomoč, za gradnje in za prenovo. Organiziranost je bila torej drugačna, kot jo je določal Zakon o stanovanskih skupnostih. Zakon je namreč določal, da morajo biti za vsa tri temeljna področja dela stanovanjske skupnosti formirane samostojne enote. Zakon nadalje ne pozna enote, oz. odbora za prenovo. Ljubljanska organizira-nost stanovanjske skupnosti je bila plod političnega dogovora v Ljubljani. Delovanje stanovanjske skupnosti je steklo v začetku leta 1975. Nall. skupščini SSS LjubljanaCentervaprilu 1975 je bil sprejet statut skupnosti in program dela za leto 1975. S statutom in dogovorom na II. zasedanju skupščine so bile op.redeljene naloge posameznih od-borov in izvršilnega odbora pri izvajanju programa dela. Sklenjeno je med drugim bilo, da bo skupščina stanovanjske skupnosti sprejemala predvsem sistem-ske odločitve, medtem ko bo izvajanje nalog slonelo na odborih. Stanovanjske skupnosti Ijubljanskih občin smo v za-četku leta 1975 ustanovile stanovanjsko skupnost Ljubljane, kot mesto za dogovarjanje in izvajanje tistih nalog, ki presegajo problematiko posamezne občine. Med pomembnejše dogovore, ki so bili doseženi med stanovanjskimi skupnostmi v Ljubljani, sodijo: - Dogovor o združevanju sredstev za družbeno po-moč in Dogovor o enotnih merilih za pridobitev stano-vanj, zgrajenih z združenimi sredstvi. S tem dogovo-rom je bil zagotovljen enoten položaj prosilcev. - Dogovor o združevanju sredstev za ekonomsko solidarnost in sprejem Pravilnika o pogojih za pridobi-tev posojil in združenih sredstev. - Dogovor o odpravi barakarskih naselij in stano-vanj VI. in VII. kategorije. Dogovora s področja družbene pomoči sta omogo-čila, da se je najbolj občutljiva problematika v Ljubljani enotno in kvalitetno organizirano razreševala. Napotila za politiko delovanja in programsko usmeri-tev smo črpali iz dogovorjene politike stanovanjske preobrazbe in še zlasti iz naslednjih dokumentov: - Resolucija skupščine SR Slovenije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, - iz sklepov X. kongresa ZKJ, - in iz sklepov VII. kongresa Zveze sindikatov Jugo-slavije. Osrednje naloge stanovanjskih skupnosti so bile predvsem naslednje: - odločneje razreševati stanovanjska vprašanja de-lovnih Ijudi kot eno najbolj pomembnih ekonomsko-socialnih in razrednih vprašanj in še zlasti poskrbeti za razreševanje stanovanjskih vprašanj delavcev z nižjimi osebnimi dohodki, - tako razviti samoupravo na stanovanjskem po-dročju, da bodo stanovalci odločali o čimveč zadevah predvsem s področja upravljanja s stanovanjsko hišo, - pospešiti stanovanjsko graditev in jo družbeno usmerjati. Za dosego tega cilja je potrebno za stano-vanjsko graditev usmerjati večji delež narodnega do-hodka kot do sedaj. ....... ^.-. %.,,.,,.... .iVT,r. Pri oblikovanju programov dela pa smo dosledno izhajali tudi iz specifičnih stanovanjskih razmer v naši občini in iz vloge in nalog, ki jih naša občina ima. Naš osnovni problem je v tem, da imamo po obsegu in povprečni starosti najstarejši stanovanjski fond. Kar 48% vseh hiš v Ljubljani zgrajenih do leta 1918 odpade na našo občino. Nad 100 let starih hiš je 294. Te stare hiše pa je leta 1895 prizadel potres in večina ob potresu prizadetih hiš je bila le pokrpana, ne pa tudi celovito sanirana. Stanovanja v starih hišah so nekomfortna, sanitarno pomanjkljivo opremljena. Stranišča so skupna za več strank ali celo nadstropje, kopalnic ni, elektrika je v stanovanjih največkrat nadometna in skromne moči. Stanovalci v takih hišah so prikrajšani za možnost uporabe številnih gospodinjskih strojev in drugih do-sežkov sodobne tehnike. Mnogi stanovalci so iskali zasilne rešitve in s tem gradbeno stanje hiš še poslab-šali. (Odtok pralnega stroja speljan v strešni žleb). Po osvoboditvi so bile zaradi pomanjkanja stanovanj izvr-šene številne utesnitve stanovalcev. Del teh se je ohra-nil vse do danes. V letu 1975 smo imeli kar 720 stano-vanj, katero je predstavljala ena sama soba brez priti-klin in s skupno uporabo stranišča. Opisane razmere so ustvarile situacijo, da imamo od vseh Ijubljanskih občin največ ugotovljenih potreb po vzdrževalnih delih, zaradi starosti in dotrajanosti sta-novanjskih hiš pa najnižjo stanarino za 1 m2 stanova-nja. Soočeni s tako težko situacijo zlasti v starem mest-nem jedru smo pričeli iskati poti in možnosti za sana-cijo razmer. Nesporno je bilo spoznanje, da s klasičnim vzdrževanjem starih dotrajanih zgradb ne smemo na-daljevati. Zato smo se odločili, da usodo starih dotraja-nih zgradb razrešimo s celovito prenovitvijo zgradb in stanovanj. Zavedali smo se, da prenova ne bo dosegla v celoti želenega" smotra, če bo obsegala le fizično obnovitev posameznih zgradb, temveč mora zagdtoviti kompleksno prenovo tako v gradbenem, kakor tudi v gospodarskem, kulturnem in sociološkem smislu. Potresi v letu 1976 so pravilnost naše odločitve glede prenove le še utrdili, hkrati pa tudi opozorili na to, da je potrebno dela na prenovi pospešiti. Uvodoma navedena izhodišča in analiza stanovanj-skih razmer v naši občini so bili osnova celotnega delovanja naše skupnosti. Pri svojem delu pa smo dosegli naslednje rezultate: Odbor za gospodarjenje: Ta odbor je imel zaradi ogromnih razlik med potre-bami in možnostmi dokaj težko delo. Odbor je skrbel za vsakoletno pripravo, obravnavo in sprejem progra-mov investicijskega vzdrževanja. Ob izvajanju rednih investicijsko-vzdrževalnih del pa je odbor v sodelova-nju z izvršilnim odborom analiziral razmere in v skladu s svojimi pooblastili sprejemal ali predlagal sanacijske ukrepe. Osrednji problemi pa so bili: sanacija dvigal, sana-cija kotlarn ali njihova priključitev nadaljinskoogreva-nje,sanacije po potresih leta 1976. Med naloge, katere je odbor sproti razreševaT, sodijo odločitve glede del, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti. Odbor je aktivno deloval na oblikovanju raznih spo-razumov, pravilnikov in drugih sistemskih vprašanj s svojega delovnega področja. Posebno pozornost je odbor posvetil vprašanjem odprave onesnaževanja zraka. Izdelana je bila analiza razmer s področja one-snaževanja zraka, katerega povzročajo predvsem kot-larne in individualna kurišča. Na podlagi zbranega gra-diva je že v pripravi program postopnega zmanjševanja onesnaževanja zraka. Za šest kotlarn, ki so kot kurivo uporabljale premog in s tem prekomerno onesnaževale zrak pa je že sprejeta odločitev, da se odpravijo ozi-roma priključijo na toplarno ali plin. Dela na štirih od šestih kotlarn so že v teku. Odbor za gospodarjenje pa je dal tudi velik prispevek s pobudami k dopolnitvi stanovanjske zakonodaje. Odbor za graditev: Stanovanjska graditev v naši občini je bila zaradi skromnih prostorskih možnosti tudi v preteklih 4 letih skromna. Gradnja je potekala na zemljiščih, ki so jih gradbena podjetja pridobila še pred formiranjem sta-novanjskih skupnosti. Zato je bilo delo odbora osredo-točeno na pripravo izgradnje soseske CS-6, na razre-ševanje vprašanj pri izgradnji stanovanjskih blokov na Vodmatu in šeste roške stolpnice. Odbor je aktivno deloval na oblikovanju razvojrtih programov naše občine in Ljubljane. Dal pa je tudi vrsto pobud za racionalnejšo oskrbo Ljubljane z vodo in energetskimi viri ter za ustrezno dograditev in ob-novo komunalnih naprav. Odbor je deloval na pripravi razpisov natečajev za pridobitev posojil iz združenih sredstev po 13. členu Zakona o programiranju in financiranju graditve stano-vanj. Izvedenih je bilo pet natečajev. Pri delu odbora za graditev je močno prihajalo do izraza dejstvo, da je stanovanjska preobrazba zajela le del stanovanjskega'področja. Organizacija za urejanje stavbnih zemljišč je delovala po starem, komunalne skupnosti še ni bilo. Odbor za družbeno pomoč: Odbor je celovito in uspešno opravljal vse naloge s področja družbene pomoči. V letu 1975 so bili dogo-vorjeni in sprejeti temeljni akti za pridobitev stanova-nja, zgrajenih iz sredstev družbene pomoči, vključno s Pravilnikom o točkovanju. Aktivnost celotnega odbora in posameznih članov pa je še posebej prišla do izraza pri izvajanju natečajev. Komisijsko je bilo pregledano preko 1200 stanovanj. Uspešno je bilo opravljeno teža-ško in zahtevno delo, saj je bilo potrebno mnoge pro-silce obiskati po večkrat. Odbor je Vestno obravnaval vse pritožbe in vložil velike napore v pomoči posarnez-nim prosilcem, da so pridobili vso zahtevano doku-mentacijo. Čeprav so sredstva za družbeno pomoč združena na ravni Ljubljane, se vloge prosilcev razrešijo v stano-vanjskih skupnostih občin. Iz naše občine so družine in posamezniki dobili na-slednje število stanovanj: v!etu1975 '•' 61 stanovanj po natečaju leta 1976 • 376stanovanj po natečaju Ieta1978 195stanovanj skupno: 632stanovanj Stanovanja odobrena z natečajem leta 1978 so se šele pričela dodeljevati. Poleg tega je bilo dodeljenih v Ljubljani za potrebe borcev 137 stanovanj. Poleg navedenih stanovanj pa je bilo s sklepi stano-vanjske komisije dodeljenih še 276 stanovanj. Pri tem ni šlo le za nove dodelitve, temveč tudi za priznanje stanovanjske pravice po odpravi sostanovanjskega ra-zmerja, priznanje ekonomske skupnosti in drugo. Kljub tako velikemu številu rešenih problemov pa se dotok prošenj za razreševanje stanovanjskih vprašanj ni zmanjšal. Ugotavljamo pa, da se je raven zahtev občutno zvi-šala. Družbena pomoč je dala žel/ene rezultate, saj v nobenem obdobju razvoja Ljubljane ni bilo vtako krat-kem času kvalitetno razrešenih toliko težkih stanovanj-skih problemov. Kljub kvalitetnim rezultatom pa ugotavljamo, da ne-katere kategorije občanov nimajo realnih možnosti, da bi kmalu rešili svoj stanovanjski problem. Tu gre pred-vsem za delavce v šolah, vrtcih in domovih zaostarele. S samoprispevkom smo zagotovili sredstva za izgrad-njo osnovrtih objektov,za stanovanja pa ni bilo poskrb-Ijeno. Posledice so občutne in nerešeni stanovanjski problemi vplivajo tudi na kvaliteto dela in kadrovsko zasedbo posameznih šol in vrtcev. Nesprejemljiva je tudi praksa novozgrajenih domov za ostarele, da vza-mejo v dom občane - nosilce stanovanjske pravice, ki so pripravljeni stanovanje oddati v podnajem enemu od delavcev doma za ostarele. Ugotavljamo tudi, da mnoge delovne organizacije v Ljubljani ne spoštujejo dogovora o minimalnih stan-dardih pri zaposlovanju. Takšni delavci se pojavljajo takoj kot prosilci za stanovanja pri stanovanjski skup-nosti, mnogi pa se celo nasilno vselijo. Stanovanjska skupnost je razreševala tudi stano-vanjske probleme delavcev na šolah, VVZ in drugih organizacijah, ki so za življenje v občini nujno po-trebne. Vendar so bile to le najnujnejše rešitve, tako po kvaliteti kot po številu rešenih primerov. Stanovanjska skupnost je po zakonu dolžna dodeliti primerna stano-vanja upravičeno nezaposlenim, medtem ko so za vse zaposlene, stanovanjske probleme dolžne razreševati njihove delovne organizacije. V primerih, katere smo navedli, pa gre za redno zaposlene delavce, ki žive v težkih stanovanjskih razmerah. Vendar ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči in tudi njihove delovne organizacije, jim stanovanj ne morejo kmalu zagotoviti. Ta problem obstoja v vseh Ijubljanskih občinah in ga bo potrebno hitro uspešno razrešiti. Odbor za prenovo: Uvodoma opisane stanovanjske razmere v zgradbah starega mestnega jedra so nam narekovale odločitev, da moramo stare dotrajane stanovanjske zgradbe celo-vito prenoviti. Zato smo že ob ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center sprejeli odlo-čitev, da organizirano pristopimo k prenovi in formirali tudi odbor za prenovo. Že prve izkušnje so pokazale, da si moramo najprej izboriti pogoje za delovanje. Zakonodaja prenove v letu 1975 še ni poznala, zaradi tega pa je bilo zlasti otežko-čeno financiranje prenove. Vztrajali smo na uveljavitvi 104. člena ustave SRS, ki jasno opredeljuje pogoje stanovanja in širše bivalne pogoje. Odbor za prenovo v začetnem obdobju ni mogel delovati tako uspešno kot ostali trije odbori, ki so imeli tudi pravno in ekonomsko dorečeno in s predpisi ure-jeno področje dela. Zato je v prvem obdobju dela odbora za prenovo potekala aktivnost predvsem v na-slednjem: - zagotavljanje enakopravnih pogojev prenove z no-vogradnjo. V ta namen je bila tudi dana pobuda za spremembo in dopolnitev Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, - zagotavljanje finančnih sredstev za konkretne na-loge in zagotavljanje solidarnosti pri izvajanju dolgo-ročnih nalog prenove, - opredelitev pogojev za prenovo posameznih zgradb in obseg spomeniške zaščite, - oblikovanje nosilcev pri izvajanju prenove. Pot do celovitega programa prenove starega mest-nega jedra je dolga in je še v izdelavi. Zato smo pristo-pili k prenovi posameznih zgradb. Izbor je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti na osnovi gradbe-nega stanja zgradb in temu ustreznih stanovanjskih razmer. Sedaj se že izvaja prenova na zgradbah Hrenova 17, Stari trg 6, Gomji trg 9 in Gornji trg 11. Na zgradbi Hrenova 17 je tretjina stanovanj že prenovljenih in stanovalci so se že vselili v prenovljena stanovanja. Pri pripravi in izvajanju del na prenovi naštetih zgradb smo se srečali s številnimi težavami. Povsem jasno je postalo, da zlasti premoženjsko-pravnih ra-zmerij ne bo mogoče učinkovito razreševati brez ustreznih zakonov. Na 7. zasedanju skupščine stanovanjske skupnosti je bil sprejet program prenove 32 zgradb. Financiranje tega programa je zagotovljeno s sredstvi odpravlje-nega državnega kapitala in katerega je združeno delo naše občine namenilo za prenovo, nadalje z namensko združenimi sredstvi za stanovanjsko graditev in s sred-stvi najemnikov poslovnih prostorov in s posojili stano-vanjsko komunalne banke Ljubljana. Prenova zgradbe Hrenova 17 pa poteka v celoti s posojilom banke. V teku je tudi prva večja akcija v naši občini za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije. Iz sredstev družbene pomoči je zagotovljenih 32 nadomestnih sta-novanj in sredstva za obnovo nadaljnjih 32 stanovanj. Čeprav smo pri spreminjanju miselnosti in odnosa do prenove že veliko dosegli - k temu so v zadnjem času pomembno prispevala tudi sredstva javnega ob-veščanja, pa ostaja prav na tem področju še ogromno dela. Neprestano se srečujemo s problemom, da posa-meznik ter razne organizacije sprejemajo prenovo, tol-mačijo pa jo kot obnovo in modernizacijo stanovanja ali hiše. Resnično prenovo starih mestnih predelov bomo dosegli, ko bomo prenovili hiše v skladu s seda-njimi standardi, zagotovili hišam kvalitetno indivi-dualno, komunalno preskrbo, zagotovili zdravo bivalno okolje. Mnoge stare hiše so na zunaj lepe, v svoji zasnovi pa skrivajo družbeni in materialni položaj v času, ko so bile te hiše grajene, lastnik hiše je imel zase veliko stanovanje ali kar celo etažo, za delavce in služinčad pa je imel številne majhne prostore. Številna stanovanja v takih hišah ne presegajo 10,00 m2. S prenovo moramo ustvariti mnogo več, kot pa samo prenoviti in modernizirati obstoječe stanje. Ustvariti moramo stanovanja in bivalne pogoje v katerih bo mogoč normalen razvoj posameznika in družine. Samoupravna organiziranost V pretečenem mandatnem obdobju so bili v naši občini v vseh osmih krajevnih skupnostih formirani zbori stanovalcev, v katere delegirajo svoje delegate zbori stanovalcev hiš. Za krepitev hišne in krajevne samouprave je bilo tudi v vseh postopkih SSS Center pridobljeno predhodno mnenje le-teh (pridobitev ali prenos stanovanjske pravice, dodelitev uporabe p*o-slovnega prostora, prekvalifikacije ipd). Prav tako je postala hiša tudi mesto odločanja, ki preko svojega delegata usklajuje potrebe po investicijskem vzdrževa-nju tako v KS v zboru stanovalcev (sprejemanje letnih in srednjeročnih programov) ter sama odloča o pro-gramu tekočega vzdrževanja in obratovalnih stroških. V skupščini SSS Center pa usklajujemo in potrjujemo potrebe posameznih hiš po prenovi, kakor tudi vrsti drugih večjih vlaganj (dvigala, sanacija kotlarn, prik-Ijučki na toplarno ipd). Če strnemo navedene ugotovitve lahko zaključtmo, da ta del stanovanjske samouprave dobro funkcionira, kljub nekaterim posameznim težnjam po ozkem lastni-škem obnašanju, medtem ko delegatska baza iz zdru-ženega dela ni imela pravega kontakta s Skupščino SSS in njenimi organi kljub prisotnosti svojih delega-tov na vseh področjih. Prav iz tega razloga in zaradi možnosti odločanja slehernega delavca, kakor tudi ob-čana je SSS objavljala vse svoje sistemske dokumente vglasilu OK SZDL »Dogovori« vobliki javne razprave in smo edina stanovanjska skupnost v Sloveniji, ki se je odločila za tak način delovanja. Kljub temu, da zberejo s svojim stanovanjskim prispevkom delavci v združe-nem delu znatnejša sredstva, kakor so sredstva stana-rin in najemnin, je do sedaj delegatska skupščina glede na organiziranost splošnih konferenc delegacij vzdru-ženem delu v pretečenem obdobju posvetila največ prizadevanj problemom s področja gospodarjenja s stanovanjskimi hišami, manj pa vsem ostalim področ-jem. Pri vsem tem pa moramo poudariti problematiko notranje organiziranosti strokovnih služb Staninvesta, ki za našo skupnost kljub sklenjeni pogodbi ni kos izvrševati vseh svojih pogodbenih obveznosti. To velja zlasti za računovodska in statistična opravila. Neažur-nost računovodskih storitev ovira tudi delo samou-prave v stanovanjskih hišah. Sektor za vzdrževanje zgradb kljub skromni kadrov-ski zasedbi uspešno dela in med drugirrf organizira izvajanje investicijsko-vzdrževalnih del na cca 300 zgradbah v enem letu. S sprejetjem novega zakona o SSS so zadeve po-stavljene na trdnejšo osnovo, saj se že v organih skup-nosti, kot v skupščini SSS enakopravno srečajo in dogovarjajo uporabniki in izvajalci. Prav tako so z volitvami marca letos bile izvoljene posebne delegacije za SSS v KS, kakor tudi v združenem delu posebne konference delegacij za SIS socialnega varstva, kate-rega sestavni del je tudi stanovanjski SIS. ZAKLJUČEK Doseženi rezultati v minulih štirih letih so zelo veliki, če jih primerjamo z rezultati do leta 1975. V primerjavi z dejanskimi ustvarjalnimi možnostmi, katere v naši ob-čini, kakortudi v Ljubljani jmamo, pa doseženi rezultati niso v celoti zadovoljivi. Z ustanovitvijo stanovanjskih skupnosti je btlo po-družbljeno predvsem tisto področje dejavnosti, ki je bilo prej v domeni stanovanjskih podjetij. Na področju komunale, priprave in urejanjastavbnih zemljišč in pri graditvi stanovanj pa ni bilo pričakovanega napredka. Zaradi tega so mnoge pobude in akcije stanovanjske skupnosti pri usklajevanjenalogstegapodročjaostale na pol poti. Z ustanovitvijo komunalnih skupnosti kon-cem leta 1977 in z že sprejeto dopolnitvijo Zakona o stanovanjski skupnosti pa so dani pogoji za bolj uspešno delo na tem področju. Mnogi zakoni in predpisi s stanovanjskega področja pa še vedno niso usklajeni z ustavo in Zakonom o združenem delu ali pa so zaradi hitrega družbenega na*predka v posameznih določbah postali neživljenjski. Zato mora biti delo na dograjevanju stanovanjske zakonodaje ena od prednostnih nalog stanovanjske skupnosti v tem letu. Spremeniti in dograditi je po-trebno predvsem naslednje zakone oziroma posa-mezna zakonska določila: Zakon o stanovanjskih razmerjih: - precizirati je potrebno ekonomsko skupnost in pravico do nadaijnje uporabe stanovanja, - opredeliti pogoje pri odpravi sostanovanjskih ra-zmerij, - določiti je potrebno pravice in pogoje pri od-dajanju dela stanovanja v podnajem, - odpraviti je potrebno pravico do razpolaganja s stanovanjsko pravico v primeru, ko nosilec stanovanj-ske pravice odide v dom za ostarele, - delovnim in drugim organizacijam je treba omo-gočiti večje pravice pri razpolaganju z njihovimi stano-vanji, - zakon je potrebno uskladiti z drugimi zakoni, ki posredno vplivajo tudi na urejanje stanovanjskih ra-zmerij - npr. z Zakonom o družinski skupnosti. Zakon o financiranju in graditvi stanovanj je po-trebno dograditi tako, da bodo imele stanovanjske skupnosti vsaj enakopravni položaj z ostalimi dejavniki pri stanovanjski graditvi. Sedanji položaj pa je tak, da je še vedno uzakonjena gradnja za trg. Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih je potrebno dograditi zlasti v pogledu urejanja poslovnih prostorov in opredelitve pogojev prenosov poslovnih prostorov. Stanovanjsko zakonodajo bo treba dograjevati tako, da bo mogoče razreševati specifične probleme v Ljub-Ijani. Ta se kaže predvsem v tem, da je v Ljubljani zelo lahko dobiti zaposlitev in da so izredne možnosti za študij. Zaradi tega je povpraševanje po stanovanjih bistveno večje, kot v drugih slovenskih mestih. Zaradi tega tudi stanovalci, ki imajo v Ljubljani družbeno stanovanje, pa stanovanja ne potrebujejo več, le tega ne izpraznijo^temveč manipulirajo z ekonomsko skup-nostjo ali stanovanje v celoti oddajajo v podnajem. Na osnovi grobe ocene plačajo podnajemniki nosilcem stanovanjske pravice letno v Ljubljanr preko 100 milijo-nov dinarjev, aii vsaj dvakrat več denarja kot nam gaje uspelo v Ljubljani letno namensko izdvojiti za prenovo. Zelo pomembno vprašanje, ki ga je treba urediti je stanarina. Zagotoviti je potrebno sprejemljiv prehod na stroškovne stanarine, ob zagotovljenem subven-cioniranju tistih, ki stanarine ne bi zmogli. S tem bi dosegli predvsem naslednje cilje: - zagotovili sredstva za normalno vzdrževanje sta-novanjskih hiš, - stanovalci, ki zasedajo velika stanovanja, pa zaradi odselitve otrok velikega stanovanja ne potrebujejo več, se bodo lažje odločali za zamenjavo za manjša stano-vanja, - del stanovanj bi se sprostil in bi jih bilo mogoče dodeliti upravičenim pričakovalcem. Dogovoriti in urediti \e potrebno vprašanje strokov-nih siužb, ki delajo za stanovanjsko skupnost. Pretežni del teh nalog opravlja Staninvest, ki pa je usposob- IJen za izvajanje nalog tekočega in investicijskega vzdrževanja, vodenja tehničnih in drugih evidenc ter finančnega poslovanja. Pri izvajanju nalog s področja prenove, graditve in družbene pomoči pa Staninvest opravlja le manjši del nalog. Zato večji del nalog od-pade na delavce v stanovanjski skupnosti. Staninvest ni tako organiziran niti opremljen, da bi sprejete obvez-nosti ažurno in zadovoljivo izvajal. Zato je nujno, da se ta vprašanja končno uredijo. Skrajni čas je tudi, da se izkušnje in nauke o delu strokovnih služb s stanovanj-skega področja upošteva. Dejstvo je, da so službe, ki delujejo na stanovanjskem področju ves povojni čas stalno kritizirane. Zato je to področje doživelo največ reform in reorganizacij. Vedno so bila na voljo sredstva za izdelavo analiz, ki so analizirale razmere, ni pa bilo sredstev niti prave vneme, da bi se razmere solidno sanirale. Poučna je tudi izkušnja stanovanjskih skup-nosti Ijubljanskih občin, ko smo si štiri leta zaman prizadevali, da bi nabavili računalnik, s katerim bi ob-delovali in hranili milijone podatkov in z njim omogočili tudi planiranje od posameznih hiš do mestnega plana. Nujna je kadrovska sanacija Staninvesta in zagotovi-tev ustreznih delovnih pogojev, da bo mogoče naloge stanovanjskega gospodarstva hitro in točno izvajati, tako kot to potrebujejo in zahtevajo SSS, zbori stano-valcev in hišni sveti. Za dosego tega cilja bo potrebno zagotoviti enotne evidence pri vseh stanovanjskih skupnostih v Ljubljani in zagotoviti direktno povezavo med prijavno službo in evidenco stanovanj. Naša občina ima ogromne razvojne možnosti tudi na stanovanjskem področju, dejstvo, da je naša občina prostorsko utesnjena še ne pomeni, da bo stanovanj-ska izgradnja imela nepomemben obseg. Zaradi pro-storsko omejenih površin za novogradnjo bo morala postati prenova ter izgradnja plomb in pozidava pod-strešij sestavni in enakovredni del novogradenj. To vsekakor pomeni, da bo potrebno razreševati mnogo zahtevnejše probleme. Vec pozornosti bo treba posve-titi humanizaciji bivalnega okolja in medčloveškim od-nosom. Predvsempa bo potrebno nadalje razvijati sta-novanjsko samoupravo in krepiti njene materialne možnosti tako, da bodo zbori stanovalcev še v večji meri kot do sedaj neposredno odločali o gospodarje-nju s hišo, kakortudi o drugih vprašanjih življenja pod isto streho, pa naj gre za varno igro otrok, pomoč bolnemu sosedu ali dogovor o redu v hiši. Naloge, katere mora reševati stanovanjska skupnost so velike in občutljive. Zato je potrebno ustvariti te-snejše sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi orga-nizacijami v občini, zlasti za razreševanje sistemskih vprašanj. Dosedanje sodelovanje s SZDL je že dalo mnogo dobrih rezultatov in prispevalp h kvalitetnejšim rešitvam. Okrepiti je potrebno delovno sodelovanje s sindikati, saj prav delavci največ prispevajo h graditvi stanovanj in se hkrati srečujejo s številnimi stanovanj-skimi problemi. Razrešitev nakazanih problemov bo omogočilo sta-novanjski skupnosti, da bo dejansko postala predvsem mesto za dogovarjanje in manj neposredni nosilec sanacijskih ukrepov. Naše mesto želimo izgrajevati tako, da bo humano, funkcionalno in lepo skratka tako, da bodo prvine naše družbene ureditve občutene in vidne. Pri tem mora tudi upoštevati, da je Ljubljana republiško središče in križišče pomembnih poti. Že-lene cilje bo mogoče doseči le z ustvarjalnim sodelo-vanjem občanov in delavcev, ki bodo preko svojih interesnih skupnosti zavestno opravili svoj del nalog. Ljubljana, avgust 1978 IZVRŠILNI ODBOR SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA CENTER INFORMACIJA O REALIZACIJI FINANČNEGA NAČRTA ZA ČAS OD 1. 1. DO 30. 6. 1978 (A) PREDVIDENI PRILIV SREDSTEV ' . . • • ' ' fin. polletna '. '' 'r "¦¦'"¦. ¦'•' •¦¦ " ' načrt. realizacija _________________________________________________________________________v 000 din v 000 din I. Združena sredstva za kreditiranje stanovanjske izgradnje na osnovi samouprav- nega sporazuma Skupaj 98.026 48.672 II. SREDSTVA DRUŽBENE POMOČI ' ' . a) obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na osnovi ./.",¦ samoupravnega sporazuma 24.134" ''..16.670 b) družbena pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije . 24.430 - ¦,-¦--. Skupaj 48.564 16.670 III. SREDSTVA ZA PRENOVO . ' . a) Priliv sredstev po samoupravnem sporazumu o združevanju, razporejanju in usmerjanju sredstev za obdobje 1978-1982, v letu 1978 v občini Ljubljana Center 20.700 8,943 in združeno v okviru ostalih občin v Ljubljani (PREDLOG) 9.300 . - b) sredstva odpravljenih skladov, neporabljena sredstva preteklega leta in priliv sredstev anuitet 28.750 25.502 c) sredstva odpravljenega občinskega sklada 6.109 6.770 1 • Skupaj 64.859 41.215 IV. SREDSTVA STANOVANJSKIH HIŠ IN POSLOVNIH PROSTOROV . a) stanarine . . ¦¦.«- • ¦ ... ,'-. < \ 37.048 . , . 16.042 najemnine • 19.480 7.734 prispevki etažnih lastnikov . . " . } .'1- '^ - ' 'i ' 2.983 181 '¦/'¦ ' ^, . ,;•;¦ Skupaj 59.511 23.957 b) prodaja poslovnih prostorov in plačane odškodnine za prenos poslovnih prosto- rov v lastna osnovna sredstva 1.500 ' 1.694 Skupaj(ainb) 61.011 25.651 V. POSOJILA POSLOVNE BANKE , , a) za investicijsko vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada -, . ,., 7.000 •.,. — b) prenova stanovanjskih hiš 20.000 -'K., - c) odprava individualnih kurilnic in priključkov za kotlovnice v Roškem naselju in Univerzitetnem naselju ^ 5.000 - - d) odprava individualnih kotlovnic Kidričeva 1, 3, 5 inTrg. OF 14 3.600 3.627 Skupaj 35.600 .'3.627 VI. DRUGA SREDSTVA a) obresti od stanovanjskih sredstev odpravljenega stanovanjskega sklada • 1.663 v .¦ - b) obresti posojil za združena sredstva (po 13. členu republ. zakona) 3.248 - c) prihod. od obr. in opomin. str. - 492 v ; Skupaj 4.911 492 VII. PRISPEVEK SKUPŠČINE OBČINE UUBLJANA CENTER za odpravo posledic potresa na objektih Cankarjevo nabrežje 7, Prule 1 in 3 ter Rimska 2 ¦' , ••; SkupaJ: 2.500 2.5C0 VIII. DOM SAMSKIH DELAVCEV . \«..V, • , pritok sredstev '','¦¦•¦¦ -'"•':¦ • ' '. ' ' " ' ¦.'¦;.. . •¦ ^,. Skupaj 4.300 - SKUPAJ PLANIRAN PRILIV SREDSTEV V LETU 1978 " 319.771 138.827 (B) PLANIRANA PORABA RAZP0L02UIVIH SREDSTEV I. ODBOR ZA GRADNJO (predvideno združevanje v Samoupravnl stanovanjski skupnosti Ljubljana) a) združena sredstva na nivoju Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za kreditiranje organiz. združ. dela in občanov 94.143 44.789 b) izjemno posojilo za Posočje - tranša I. 1978 . ________3.883________3.883 ' ,--". Skupaj 98.026 48.672 II. ODBOR ZA DRUŽBENO POMOČ (predvideno združevanje sredstev v Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana) Združena sredstva za nakup stanovanj za delavce z nizkimi osebnimi dohodki, nakup stanovanj za mladedružine, nakupstanovanjza upokojence, subvencioniranjestana- ; rin, za izgradnjo dijaških domov in domove ostarelih občanov, prispevek za razisko- * • ' vanje in drugo .-".". ,. . , ;,'•- ,_j- ; Skupaj 24.134 16.670 III. ODBOR ZA PRENOVO a) Predvidena poraba za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, prenova Gornji trg 9, 11 in Stari trg 6 20.000 nakup stanovanj v zvezi s prenovo 20.000 — odprava in prenova stanovanj VI. in VII. kategorije po družbenem dogovoru 24.430 r lastna udeležba pri najetju kreditov za prenovo ,• 7.000 odplačila anuitet . .'. ' 2.400 načrtovanje, stroški pripravljalnih del in drugo . ' ." 2.500 2.076 prenova hiš po sprejetih programih — ¦ - • _ • -> = ¦ 29.970 - Skupaj 106.300 2.076 b) Odprava žarišč onesnaževanja okolja in odprava individualnih kotlovnic in uredi-tev priključkov na toplovodno omrežje: - izdelava dokumentacije ¦¦'¦ -^ ; O ,. ¦ • • "v ¦ 800 - priključek objektov Kidričeva 1, 3 in 5 : "¦., -V :''.. ^ .r ' 3.600 3.627 - Univerzitetno naselje, Roško nasetje in ostale ¦'¦¦' .'-¦ •' . - 7.000 - ¦..-,' . Skupaj 11.400 3.627 c) Odprava posledic potresa in sanacija hiš Prule 1 in 3, Cankarjevo nabrežje 7 in Rimska 2 9.500 Skupaj (a, b in c) 127.200 5.703 IV. PORABA SREDSTEV STANOVANJSKIH HIŠ IN POSLOVNIH PROSTOROV 1. V odboru za gospodarjenje: - sredstva za intervencije . 2.000 1.150 - sredstva za modernizacijo poslovnih prostorov 1.760 1.325 - sredstva amortizacije 7.026 4.474 - vračila anuitet 2.400 621 - sredstva za vračilo dela stanarine etažnim lastnikom zasedenih stanovanj 965 -• 356 - za pridobitev novih poslovnih prostorov 1.500 - Skupaj 15.651 7.926 2. V zborih stanovalcev v krajevnih skupnostih in drugih organih krajevnih skupno-sti: - sredstva za izvedbo programa investicijsko vzdrževalnih del ! . 19.015 5.764 ~ sredstva za organizacijo pomoči hišnim svetom v krajevnih skupnostih ..... ' 640 179 - civilna zaščita '¦:'¦ ¦ 291 140 - zavarovalnina " . . 872 416 , . . Skupaj 20.818 6.499 3. V zborih stanovalcev v stanovanjskih hišatv. - tekoče vzdrževanje 8.230 3.842 - investicijsko vzdrževalna dela po sprejetem programu zborov stanovalcev KS 3.705 1.506 Skupaj 11.935 5.348 ; : " Skupaj (1., 2. in 3.) 48.404 19.773 V. DELO STROKOVNIH SLUŽB IN ODBOROV SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE •' SKUPNOSTI: a) strokovno delo pogodbene delovne organizacije »Staninvest« 5.378 2.306 b) prispevek Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije -x''' . 150 71 c) prispevek Samoupravni stanovanjski skupnosti mesta Ljubljane ' ' * 268 T07 d) stroški odborov 600 144 e) stroški delovne skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center - materialni stroški , . 235 111 : - stroški osebne in skupne porabe ¦ , -' . . • 1.734 667 - vzdrževanje poslovnih prostorov in sredstev za delo . ""•¦.'_ . ^ - 118 34 - amortizacija 50 6 - stroški seminarjev in posvetovanj --.-..-_ . ^., ' • •¦' . ' 20 3 - nabava sredstev za delo ¦ - ~,' ' . . • 94 \ — . f) delo poslovne banke . , . - - za odpravljeni stanovanjski občinski sklad ¦ 556 - - za poslovanje v zvezi s sredstvi 13. čl. republiškega zakona 1.828 - ; Skupaj 11.030 3.449 VI. DRUGI PREDVIDENI STROŠKI - obveznost za sanacijo Ljubljanskega gradu , ¦ 2.000 — - stroški bančnega poslovanja . • . • , 194 32 - prispevki za zaklonišča ' • .. . . - . • 1.090 " 467 - stroški izdelave dokumentacij - , ¦ ' V • 800 - - sredstva za razporeditev med letom . , ; : 2.593 343 . Skupaj 6.677 842 VII. STROŠKI DOMA SAMSKIH DELAVCEV ' '______________ ¦•;¦..: ¦',..-.¦ --i.-.>.¦-' u Skupaj 4.300 SKUPAJ PLANIRANA PORABA SREDSTEV ZA L. 1878 - 319.771 . . - - ¦ • -. , . , 95.109 ¦ •¦ OBRAZLOŽITEV ^ ' 30. 6.1978. V primerjavi s planom porabeza Ieto1978 ->.•¦ ™^*»-w«.iikw . , je bila realizirana poraba le 29%, vendar je treba upoštevati, da je bil finančni načrt za leto 1978 pottjen Iz primerjave finančnega načrta za leto 1978 z reali- šele konec maja 1978 in se bodo vzdrževalna dela in . zacijo priliva sredstevza obdobje od 1.1.1978 do 30. druga de,ai ki se vrše na osnovi plana letošnjega 6.1978 je razvidno, da je bilo doseženo le 43% priliva. ,etaj i2vršj|a v glavnem v drugi polovici leta in takrat Vzroki za manjši priliv so naslednji: . tudi bodo obračunana in plačana. - V obdobju prvega polletja še ni bila realizirana v prvi polovici leta 1978 so bila dokončana investi-postavka nakupa stanovanj za odpravo stanovanj VI. cjjska vzdrževalna dela po planu za leto 1977 in znaša In VII. kategorije. Predvidevamo, da bomo ta sred- vrednost teh del skupaj z investicijami 2,107.000 din. stva oziroma stanovanja prejeli od Stanovanjske Predlagamo skupščini, da po razpravi z eventual-skupnosti Ljubljana koncem letošnjega leta. nimi pripombami informacijo vzame na znanje in isto- - Prav tako ni bil realiziran pritok sredstev za pre- časno razpravlja in potrdi sklep 2. seje Izvršilnega novo od ostalih stanovanjskih skupnosti, kar je bilo v odbora z dne 24. 8. 1978. v zvezi s pravilnikom in to: finančnem načrtu izkazano kot predlog. Sredstva, ki jih je Ljubljanska banka 1. 8. 1978 - Ugotavljamo tudi, da se zmanjšuje obveznost nakazala na račun skupnosti iz naslova sredstev po plačevanja najemnin in s tem tudi dohodki iz tega 13. členu Zakona o programiranju infinanciranjugra-naslova, ker se vrše prenosi poslovnih prostorov v ditve stanovanj in so se oblikovala kot dohodek skup-lastna osnovna sredstva delovnih organizacij. nosti za )eto 1977 v znesku din 3,458.589,80, se upora- ( - Kreditne pogodbe s poslovno banko, na osnovi bijo namensko za programiranje gradenj, izdelavo t finančnega načrta za leto 1978 so bile sklenjene šele tehnične dokumentacije na območju občine Ljubljana ¦ v drugi polovici letosnjega leta. Center in za stroške kritja poslovanja s temi sredstvi. - Realizacija porabe sredstev je izkazana na suokovna siužba osnovi dejanske porabe za obdobje od 1. 1. 1978 do sss Ljubijana canter REBALANS FINANČNEGA PLANA SREDSTEV DRUŽBENE POMOČI ZALETO1978 . . ;. . Realizacija Rebalans Besedilo • '*-.'''¦¦ 1977 Plan 1978 plana 1978 % I. SREDSTVA - PRIHODKI ~~~ ' a) Prenos \z leta 1977 11.285.172,00 17.717.684,00 17.717.684,00 157,0 b) Prihodki od prispevkov \z osebnega \ ' dohodka delovnih Ijudi in občanov: 13.707.577,00 7.380.000,00 18.410.000,00 134,3 - Center19,9% 1.486.280 - 3.400.000,00 228,7 - Šiška 27,8% " 2.034,060 - 5.500.000,00 270,4 - Vič27,7% i . ¦¦ • ,. ¦•¦•' ¦-•..¦ , 2.044.260 ¦'. . 5.200.000,00 254,3 - Bežigr. 18,1% ¦' ¦'. 1.335.780 ' 2.790.000,00 208,8 - Moste6,5% -¦';:.•¦' 479.780 . 1.520.000,00 316,8 Prihodki od drugih prispevkov In plačil ¦ OZD - gospodarske dejavnost! i 150.745.247,00 80.700.000,00 112.264.000,00 81,4 - Center11,2% ¦"...' ¦ ' 9.038.400 12.400.000,00 137,1 - Šiška28,4% „*: 22.918.800 28.940.000,00 126,2 - Vič21,8% '• •¦ .'V.,v-i V • 17.189.100 25.304.000,00 147,2 - Bežigr. 19,2% ; \ ¦ ', 15.494.400 21.120.000,00 136,3 -Moste19,9% . .V 16.859.300 24.500.000,00 145,3 SIS - družbene dejavnostl '\ :" . T". 88.422.985,00 47.350.000,00 72.380.000,00 81,8 - Center21,1% ' ' '" 9.990.850 15.000.000,0 150,1 - Šiška22,3% 10.795.900 17.700.000,00 163,9 - Vič23,2% 10.985,200 ., 15.790.000,00 143,7 - Bežigr. 17,5% ' 8.286.250 12.600.000,00 152,0 - Moste15,4% 7.291.980 11.290.000,00 154,8 c) Drugi prihodki 6.010.901,00 16.852.316,00 52.581.624,00 874,8 - prihodki od obresti 1.524.668,00 1.700.000,00 1.611.000,00 105,7 - odplačilo kreditov borcev NOV ' 3.465.377,00 3.400.000,00 3.400.000,00 98,1 - odplačilo kreditov \z sred. sub. stan. ; > - 2.413.335,00 13.623.635,00 - odplačilo kreditov iz sred. zasebnih delodajalcev - . 169.276,00 200.000,00 343.500,00 202,9 - razlika v ceni A-2 Kolezija - 5.524.360,00 5.423.489,00 - sredstva amortizacije stanovanj • ¦ ¦ . - 3.000.000,00 3.000.000,00 - najeto posojilo za odpravo barak - - 25.000.000,00 - ostall drugi prihodki___________________________________________851.580,00 614.621,00 180.000,00 21,1 SKUPAJ____________________________________________________270.171.882,00 170.000.000,00 273.353.308,00 101,1 • "* - . . ' II. PORABA - ODHODKI < . : •' a) Sredstva za financlranje raziskov. skup. (za 1.76,77), plan realiz. 78 4.616.322,00 1.354.300,0(1 2.030.540,00 43,9 b) Sredstva za zagotavljanje socialne varnosti in druga nadomestila del. Ijudi in občanov (za delno nadomestitev stanarine) ' . - 10.000.000,00 10.000.000,00 c) Materialni odhodki (natečajl, objave In drugo) , ~> 356.046,00 200.000,00 500.000,00 140,4 d) Drugi odhodki - flnanciranje nakupa stanovanj 180.240.772,00 115.274.300,00 215.283.268,00 120,0 a) iz sredstev obveznega prisp. ' 205.157.768,00 b) iz sredstev 6% stanov. prisp. zasebnih delod. 10.125.500,00 - kreditiranje za nakup ali gradnjo 10.740.950,00 5.760.000,00 12.734.500,00 118,5 iz sredstev borcev NOV 4.450.000,00 iz sredstev delav. zaposl. pri zas. delod. 8.284.500,00 - flnanclranje gradnje dom. za upok. 45.800.000,00 14.000.000,00 14.000.000,00 - izdatki za premiranje nam. varčev. - 6.500.000,00 6.500.000,00 - odplačilo anuitet za najete kredite . ., ¦ 2.337.400,00 9.900.000,00 4.995.000,00 213,6 a) iz sredstev obvez. prisp. . 1.331.882,00 8.875.000,00 3.970.000,00 398,0 b) iz sredstev borcev NOV " • 1.005.518,00 1.025.000,00 1.025.000,00 101,9 - plačilo obresti za dobljene kredlte . 2.823.208,00 1.100.000,00 1.200.000,00 42,5 e) Drugi odhodki ' , ¦ - plačilo za bančne storitve v prometu ' \ 101.747,00 111.400,00 110.000,00 108,1 - plačilo za storitve po pooblasdlu SOK 465.486,00 100.000,00 1.120.000,00 257,8 - plačila po pog. za zbirni račun , 172.267,00 - - - f) Sredstva za delovno skupnost 4.800.000,00 4.800.000,00 4.800.000,00 100,0 - del za delovno skup. mesta 1.800.000,00 1.800.000,00 1.800.000,00 100,0 - del za posebne namene SSS občin 3.000.000,00 3.000.000,00 3.000.000,00 100,0 g) Ostanek sredstev za naslednje leto 17.717.684,00 - - - SKUPAJ 270.171.882,00 170.000.000,00 273.353.308,00 loTjT OBRAZLOŽITEV REBALANSA FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 1978 - sredstva družbene pomoči Na seji skupščine samoupravne stanovanjske skup-nosti Ljubljana dne 23. 3. 1978 je bil sprejet finančni načrt priliva in odliva sredstev družbene pomoči za leto 1978. Prif polletnem obračunu s? je pokazalo, da je priliv, kakor tudi odliv sredstev glede na plan povečan za cca 74%, zato je bilo nujno izdelati rebalans finanč- nega načrta za leto 1978. V rebalansu plana je priliv in odliv sredstev povečan na 273.353.308 din predvsem zaradi podaljšanega roka plačevanja stopnje 6% sta-novanjskega prispevka in zaradi porasta osebnih do-hodkov. Velik porast priliva 6% stanovanjskega pri-spevka je pri delavcih zaposlenih pri zasebnih deloda-jalcih in to za 34,3% glede na reaiizacijo iz leta 1977. Prihodki iz OZD in SIS družbene dejavnosti so glede na realizacijo iz leta 1977 zmanjšani za 18,6% in sicer zaradi spremenjene stopnje po samoupravnem spora-zumu o razporejanju, združevanju in usmerjanju sred-stev za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, re-konstrukcijo in prenovo stanovanj na območju Ijub-Ijanskih občin. Drugi dohodki povečujejo procent predvsem na pri-liv sredstev: - pri odplačilu terjatev po pogodbah (Klinični cen-ter, Staninvest in Ljubljanska univerza) v skupnem zne-sku 13.623.635,00 din - plačilu razlike v ceni A-2 Kolezija v višini 5.423.489 din - sredstvih amortizacije stanovanj, kupljenih iz sredstev družbene pomoči in sredstev borcev NOV, katera se zbirajo od stanarine pri samoupravnih stano-vanjskih skupnostih občin Ljubljane - za najetje kredita pri LB za odpravo barakarskih naselij. Odliv sredstev družbene pomoči je enak prilivu in razporejen po programu za nakup in kreditiranje stanovanj. Predvidevamo, da ostanek sredstev, po poravnavi obveznosti za nakup stanovanj za potrebe III. natečaja, v višini cca 400.000.000,00 din plasiramo za nakup stanovanj za potrebe IV. natečaja. S temi sredstvi bi lahko zagotovili nakup cca 80 stanovanj po izhodiščni ceni. Ostali odhodki predstavljajo obveznosti po posojil-nih pogodbah, za odplačilo anuitet, obresti in pogod-beno delo denamega prometa ter obveznosti za delo odborov za družbeno pomoč mesta in občin Ljubljane. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ,",.-" , LJUBLJANA '¦ Predsednik IO: Milan Jerman I. r. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE UUBUANA BEŽIGRAD SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE UUBUANA CENTER SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE UUBLJANA MOSTE POLJE SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE UUBLJANA VIČ RUDNIK SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE UUBLJANA ŠIŠKA sporazumno združujejo sredstva, ki bodo zbrana do 30. 4. 1978 po določilih 5. člena Samoupravnega spo-razuma o razporejanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, in to: a) predvideni neto priliv sredstev po 13. členu Za-kona o programiranju in financiranju graditve stano-vanj za Samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana v razdobju oktober 1978 do aprila 1979 din 180.000.000.- in pooblaščajo Samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana, da razpiše VI. natečaj za dajanje posojil \z združenih sredstev. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST UUBLJANA (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) v skladu s sprejetimi: Samoupravnim spora-zumom o ustanavljanju samoupravnih stanovanjskih skupnosti v Ljubljani, Samoupravnim sporazumom o razporejanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev (Ur. list SRS, št. 5/78) in po pogojih Družbenega dogovora o upravljanju in gospo-darjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 1/74) razpisuje VI. NATEČAJ v okviru razpoložljivih sredstev za: 1. posojila organizacijam : združenega dela in drugim orga-nizacijam za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za delavce din 100.000.000,-. 2. posojila delavcem za nakup stanovanj v osebni lasti din 20.000.000,- 3. posojilo delavcem za nakup in dozidavo stanovanjskih hiš - v okviru stanovanjskih za- drug din 10.000.000,- v usmerjeni stanovanjski grad-nji, vrstnih in atrijskih hiš din 20.000.000,- 4. posojila delavcem za grad-njo individualnih stanovanjskih hiš in stanovanjskih dvojčkov din 20.000.000,- 5. posojila delavcem za rekon-strukcijo in revitarizacijo obštoje- čih stanovanj in stanovanjskih hiš din 10.000.000,- SKUPAJ: din 180.000.000, I. POSOJILA ORGANIZACIJAM ZA NAKUP ALI ZIDAVO NAJEMNIH STANOVANJ ZA OELAVCE Organizacija združenega dela ali druga družbeno-pravna oseba dobi pravico do posojila na podlagi raz-pisa, če izpolnjuje naslednje pogoje: - da kupuje ali gradi najemna stanovanja za delavce le v mejah stanovanjskega standarda, - da ima srednjeročni in letni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, - da gradi ali kupuje stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve, - da sodeluje z lastno udeležbo, ki v nobenem pri-meru ne more biti manjša od 20%, izračunanih od zneska zaprošenega posojila, - da je sposobna vračati posojilo. .. Osnova za izračun lastne udeležbe organizacije združenega dela ali druge pravne osebe je razmerje med poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na za-poslenega v organizaciji in poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji. Organizacija združenega dela ali druge pravne osebe, katere poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega znaša manj kot poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji ter šolstvo in otroško varstvo, sodelujejo z lastno udeležbo najmanj v višini 20% od zneska zaprošenega posojila. Organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, katerih poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega znaša več kot poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji, sodelujejo z lastno udeležbo po naslednji progresivni lestvici: če znaša poprečni mesečni osebni znaša lastna dohodek na zaposlenega v udeležba v organlzaciji v primerjavi s odstotku od zneska poprečnim mesečnlm osebnim zaprošenega dohodkom v SRS v letu pred posojila odobrltvljo posojila do 100% najmanj 25% od101%do120% ' najmanj44% nad121%________________________________na)man)66% Za lastno udeležbo šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija v banki na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, s katerimi organizacija samostojno razpo-laga. Organizacije, katerih temeljne organizacije združe-nega dela ali obrati so na območju drugih stanovanj-skih skupnosti, sredstva pa združujejo centralno pri stanovanjski skupnosti Ljubljana, kjer je sedež organi-zacije, lahko na razpisu kandidirajo in pridobe posojilo po določilih tega pravilnika tudiza zidavo ali nakup stanovanj na območju drugih stanbvanjskih skupnosti. Višina posojil, ki jih lahko najamejo organizacije po razpisu, je diferencirana ter je odvisna od ekonom-skega stanja organizacije in drugih pogojev. Progre-sivna lestvica za posojila organizacij: če znaša poprečni mesečni osebnl pripada organlzaciji dohodek na zaposlenega v posojilo v odstotku organizaciji v primerjavi s na ceno poprečnlm mesečnim osebnim standardnega dohodkom v SR Sloveniji v letu pred stanovanja odobritvijo posojila šolstvo in otroško varstvo 80% do100% 80% od101%do120% ...... 7Q% nad121% ' 60% Ob enakih gornjih pogojih imajo prednost pri prido-bitvi posojil organizacije, ki pri prejšnjih razpisih niso uspele zaradi pomanjkanja združenih sredstev. Organizacija lahko proda kupljena ali zgrajena naje-mna stanovanja pred poplačilom posojila samo v so-glasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi v takih primerih pogoje in način poplačila preostalega dolga. II. POSOJILA DELAVCEM ZA NAKUP STANOVANJ V OSEBNI LASTI Delavec si zagotovi sredstva za nakup stanovanja v osebni lasti: a) z varčevanjem pri banki za stanovanjsko posojilo in vlaganjem drugih denarnih sredstev, b) s stanovanjskim posojilom pri banki, ki ga dobi na podlagi namenskega varčevanja, c) s posojilom pri stanovanjski skupnosti po tem pravilniku, d) s stanovanjskim posojilom, ki ga odobri organiza-cija, pri kateri združuje svoje delo Na razpis za pridobitev posojila za nakup stanovanja v osebni lasti lahko kandidira le delavec organizacije, ki združuje sredstva iz tega razpisa pri stanovanjski skupnosti Ljubljana in ki namensko varčuje pri po-slovni banki za stanovanjsko posojilo. Posojilo, ki ga dobi delavec po tem razpisu za nakup stanovanja, lahko znaša največ 50% od vrednosti stan-dardnega stanovanja. Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta razpis posojilo za standardno stanovanje s štirimi leži-šči ali 68 m2. Če je dejansko število članov večje od štirih, pa posojilo za standardno stanovanje, povečano za vsakega družinskega člana za eno ležišče (7 m2) Delavec, ki kupuje stanovanja, katerega površina je manjša od površine pripadajočega standardnega sta-novanja v drugem odstavku tega člena, lahko dobi po tem razpisu le posojilo, izračunano od standardne vre-dnosti, ugotovljene iz izmere m2 v kupni pogodbi, po-množene s standardno ceno 1 m2 v letu pred razpisom natečaja. Prednost za pridobitev posojila po tem razpisu ima delavec, ki: - ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana dru-žine, - kupuje stanovanje v okviru usmerjene ali organizi-rane stanovanjske gradnje. Ob enakih gornjih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjih razpisih ni uspel zaradi pomanjkanja združe-nih sredstev. Ob upoštevanju socialnih in ekonomskih razmer prosilca imajo prednost pri pridobitvi posoiila delavci ki: a) so brez stanovanja in nimajo odločbe o dodelitvi najemnega stanovanja, b) imajo najemno stanovanje, ki ga bodo po preseli-tvi v lastno stanovanje prepustili upravljavcu oz. orga-nizaciji, ki ga je dodelila, c) imajo lastno neprimerno in neustrezno stanova-nje (vlaga, brez centralnega ogrevanja, brez vodovo-dne napeljave v hiši, itd. in neto stanovanjska Izmera ne dosega stanovanjskega standarda, itd.) ter bodo sredstva od prodaje sedanjega stanovanja vložili v no-vogradnjo, za katero prosijo posojilo po tem razpisu. Pri nakupu stanovanja v osebni lasti je dolžan dela-vec prispevati lastno udeležbo, ki je določena v od-stotku od zneska zaprošenega posojila. Osnova za določitev lastne udeležbe je razmerje med poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine in poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SR Slove-niji v letu pred odobritvijo posojila. Odstotek lastne udeležbe je tem višji, čim višji je poprečni mesečni dohodek na člana družine. Za izračun mesečnega poprečnega dohodka na člana družine upoštevamo mesečne osebne dohodke vseh družinskih članov, ki pridobivajo dohodek. Za člane družine štejemo oba zakonca, njune otroke in starše, ki žive z zakoncema v skupnem gospo-dinjstvu. Znesek posojila, ki pripada delavcu, je tem večji, čim manjši je poprečni mesečni dohodek na člana družine. Znesek posojila in lastne udeležbe pri nakupu stano-vanja v osebni lasti je razviden iz naslednje tabele: če znaša poprečni znaša lastna potem pripada meaečnl dohodek udeleiba v delavcu posojllo na člana družine v odstotku od v odstotku od primerjavl s zneska cene poprečnlm zaprošenega standardnega mesečnim osebnim posojila najman| stanovanja dohodkom v SRS v do največ do letu pred odobritvljo posojlla do 100% 20% 50% od101%do120% 30% 40% nad121%____________40%______________30% Za lastno udeležbo štejemo le sredstva, privarčevana pri banki na podlagi pogodbe o namenskem varčeva-nju in vezavi sredstev, ne pa tudi druga sredstva in tudi ne posojila, ki jih je posojilojemalec pridobil pri organi-zaciji združenega dela ali drugi družbenopravni osebi, in tudi ne posojila poslovnih bank, odobrena po po-godbah o namenskem varčevanju in vezavi sredstev. Pri določanju dobe vračanja posojila delavca za gradnjo družinske hiše ali stanpvanjskega dvojčka se upošteva tudi poprečni mesečni dohodek na člana družine. Stanovanjska skupnost bo omogočila delav-cem z nižjim poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine ustrezno daljšo dobo vračanja posojila. III. POSOJILA DELAVCEM ZA NAKUP IN DOZIDAVO STANOVANJSKIH HIŠ ' Za posojila iz točke III. lahko kandidirajo delavci, ki: a) grade stanovanjske hiše v okviru stanovanjskih zadrug, ustanovljenih v skladu z IX. poglavjem zakona o stanovanjskih zadrugah (Ur. list SRS, št. 37/74), b) kupujejo in dograjujejo stanovanjsko hišo v ok-viru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, kar pomeni, da stanovanjske hiše v družbeno organizirani stanovanjski gradnji na večjih stavbnih kompleksih gradi in prodaja v določeni gradbeni fazi organizacija, ki je pooblaščena za gradnjo in prodajo stanovanj za trg. c) kupujejo in dograjujejo vrstno ali atrijsko stano-vanjsko hišo v okviru usmerjene stanovanjske gradnje, kar pomeni, da vrstne in atrijske hiše v družbeno orga-nizirani stanovanjski gradnji na večjih stavbnih kom-pleksih gradi in prodaja v določeni gradbeni fazi orga-nizacija, ki je pooblaščena za gradnjo in prodajo stano-vanj za trg. Delavec si zagotovi sredstva za gradnjo stanovanjske hiše v okviru stanovanjske zadruge, nakup in dogradi-tev stanovanjske hiše v okviru usmerjene stanovanjske gradnje in nakup in dograditev vrstne in atrijske hiše v okviru usmerjene stanovanjske gradnje: a) z varčevanjem pri banki za stanovanjsko posojilo in vlaganjem drugih denarnih sredstev, b) s stanovanjskim posojilom pri banki, ki ga dobi na podlagi namenskega varčevanja, c) s posojilom pri stanovanjski skupnosti po tem pravilniku, d) s stanovanjskim posojilom, ki ga odobri organiza-cija, pri kateri združuje svoje delo. Na razpis za pridobitev posojila lahko kandidira le delavec organizacije, ki združuje sredstva iz tega pra-vilnika pri stanovanjski skupnosti Ljubljana in ki na-mensko varčuje pri poslovni banki za stanovanjsko posojilo. Prednost za pridobitev posojila ima delavec, ki: - ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana dru-žine, - kupuje in dograjuje družinsko, vrstno ali atrijsko hišo v okviru usmerjene stanovanjske gradnje ali gradi stanovanjsko hišo v okviru stanovanjske zadruge, če neto stanovanjska površina ne presega 150 m2. Ob enakih gornjih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjih razpisih ni uspel zaradi pomanjkanja združe-nih sredstev. Ob upoštevanju socialnih in ekonomskih razmer prosilca imajo prednost pri pridobitvi posojila delavci, ki: a) so brez stanovanja in nimajo odločbe o dodelitvi najemnega stanovanja, b) imajo najemno stanovanje, ki ga bodo po preseli-tvi v dograjeno stanovanjsko hišo prepustili uprav-Ijavcu oz. organizaciji, ki ga je dodelila, c) imajo lastno neprimerno in neustrezno stanova-nje (vlaga, brez centralnega og/evanja, brez vodovo-dne napeljave v hiši, itd. in neto stanovanjska izmera ne dosega stanovanjskega standarda, itd.) ter bodo sredstva od prodaje sedanjega stanovanja vložili v no-vogradnjo, za katero prosijo posojilo po tem pravilniku. Vsak delavec lahko ob pogojih, Ki jih določa ta raz-pis, dobi posojilo za standardno stanovanje s štirimi ležišči ali 68 rrr, Če je dejansko število članov večje od štirih pa posojilo za standardno stanovanje, povečano za vsakega družinskega člana za eno ležišče (7 m2). Pri gradnji stanovanjske hiše v okviru stanovanjske zadruge, nakupu in dograditvi družinske, vrstne in atrijske hiše v usmerjeni stanovanjski gradnji mora delavec prispevati lastno udeležbo, ki je določena v odstotku od zneska zaprošenega posojila. Osnova za določitev lastne udeležbe je razmerje med poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine in poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SR Slove-niji v letu pred odobritvijo posojila. Odstotek lastne udeležbe je tem višji, čim višji je poprečni mesečni dohodek na člana družine. Za izračun mesečnega poprečnega dohodka na člana družine upoštevamo mesečne osebne dohodke vseh družinskih članov, ki pridobivajo dohodek. Za člana družine štejemo oba zakonca, njune otroke in starše, ki žive z zakoncema v skupnem gospodinjstvu. Znesek posojila, ki pripada delavem večji, čim manjši je poprečni mesečni dohodek na člana družine, glede na vrsto nakupa oz. gradnje a je po določilih 20. in 23. člena družbenega dogovora o upravljanju in gospodar-jenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 1/74) diferencirana. Znesek posojila in lastne udeležbe je razviden iz naslednje tabele: _ .. Le znasa popreč. znaža lasfna potem pripada delavcu posofilo v meseč. dohodek udeležba v odstotku od cene standardnega na člarta družine v odstotku od stanovanja največdo primerjavi z zneska ~-------------- meseč. poprečnim zaprošenega gradnja v okviru gradnja vrstne ali doh. v SRS v I. pred posojila najmanj stanov. zadruge in atrljske hise v odobrltv. posojila do gradnja v usmer. usmefjenj stanov. slanovanjski gradnjl gradn|i do 100% 20% 50% 30% od101% do 120% 30% 40% 20% nad121% 40% 30% 10% Za lastno udeležbo štejejo le sredstva, privarčevana pri banki na podlagi pogodbe o namenskem varčeva-nju in vezavi sredstev, ne pa tudi druga sredstva in tudi ne posojila, ki jih je posojilojemalec pridobil pri organi-zaciji združenega dela ali drugi družbenopravni osebi in tudi ne posojila poslovnih bank, odobrenega po pogodbi o namenskem varčevanju in vezavi sredstev. Pri določanju dobe vračanja posojila delavca za gradnjo stanovanjske hiše v okviru stanovanjske za-druge, nakup in dograditev družinske, vrstne in atrijske hiše v okviru usmerjene stanovafijske gradnje, upo-števa tudi poprečno mesečni dohodek na člana dru-žine. Stanovanjska skupnost bo omogočila delavcem z nižjim poprečnim mesečnim dohodkom na člana dru-žine ustrezno daljšo dobo vračanja posojila. IV. POSOJILA DELAVCEM ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJSKIH DVOJČKOV Delavec si zagotovi sredstva za gradnjo družinske stanovanjske hiše ali stanovanjskega dvojčka: a) z varčevanjem pri banki za stanovanjsko posojilo in vlaganjem drugih denarnih sredstev, b) s stanovanjskim posojilom pri banki, ki gaidobi na podlagi namenskega varčevanja, c) s posojilom pri stanovanjski skupnosti po tem pravilniku, d) s stanovanjskim posojilom, ki ga odobri organiza-cija, pri kateri združuje svoje delo. Na razpis za pridobitev posojila za gradnjo družinske stanovanjske hiše ali stanovanjskega dvojčka lahko kandidira le delavec organizacije, ki združuje sredstva iz tega razpisa pri Stanovanjski skupnosti Ljubljana in ki namensko varčuje pri banki za stanovanjsko poso-jilo. Prednost za pridobitev posojila po tem razpisu ima delavec, ki: - ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana dru-žine, - gradi družinsko stanovanjsko hišo, katere neto stanovanjska izmera ne presega 150 m2, - gradi stanovanjski dvojček, pri katerem ena polo-vica neto stanovanjske izmere dvojčka ne presega 150 m2. Ob enakih gornjih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjih razpisih ni uspel zaradi pomanjkanja združe-nih sredstev. Ob upoštevanju socialnih in ekonomskih razmer prosilca imajo prednost pri pridobitvi posojila delavci, ki: a) so brez stanovanja in nimajo odločbe o dodelitvi najemnega stanovanja, b) imajo najemno stanovanje, ki ga bodo po preseli-tvi v dograjeno stanovanjsko hišo, za gradnjo katere prosijo posojilo po tem razpisu, prepustili upravljavcu oz. organizaciji, ki ga je dode/ila, c) imajo lastno neprimerno in neustrezno stanova-nje (vlaga, brez centralnega ogrevanja, brez vodovo-dne napeljave v hiši, itd. in neto stanovanjska izmera ne došega stanovanjskega standarda, itd.) ter bodo sredstva od prodaje sedanjega stanovanja vložili v no-vogradnjo, za katero prosijo posojilo po tem razpisu. Posojilo, ki ga dobi delavec po tem razpisu za grad-njo enodružinske stanovanjske hiše ali stanovanjskega dvojčka, lahko znaša največ 20% od vrednosti standar-dnega stanovanja. Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta razpis, posojilo za standardno stanovanje s štirimi leži-šči ali 68 m2. Če je dejansko število družinskih članov večje od štirih, pa posojilo za standardno stanovanje, povečano za vsakega družinskega člana zaeno ležišče (7 m2). Pri gradnji stanovanjske hiše ali stanovanjskega dvojčka mora delavec prispevati lastno udeležbo, ki je določena v odstotku od zneska zaprošenega posojila. Osnova za določitev lastne udeležbe je razmerje med poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine in poprečnim mesečnim osebnim dohodkov v SR Slove-niji v letu pred odobritvijo posojila. Odstotek lastne udeležbe je tem višji, čim višji je poprečni mesečni dohodek na člana družine. Za izračun mesečnega poprečnega dohodka na člana družine upoštevamo mesečne dohodke vseh družinskih članov, ki pridobivajo dohodek. Za člane družine upoštevamo oba zakonca, njune otroke in starše, ki žive z zakoncema v skupnem gospodinjstvu. Znesek posojila in lastne udeležbe pri gradnji družin-skih stanovanjskih hiš in stanovanjskih dvojčkov je razviden iz naslednje tabele: če znaša poprečnl znaša lastna potem pripada mesečni dohodek udeležba v od- delavcu posojilo na člana družine v stotku od zne- v odstotku od primerjavi s po- ska zaprošene- cene standar- prečnim mesečnim ga posojila na|- dnega stanova- osebnim dohodkom manj do nja največ do w SRS v letu pred . • ,. ... odobrltvijo posojila - ' '• ¦ do 100% 20% 20% nad 101% 30% 10% Za lastno udeležbo štejemo le sredstva, privarčevana pri banki na podlagi pogodbe o namenskem varčeva-nju in vezavi sredstev, ne pa tudi druga sredstva in tudi ne posojila, ki jih je posojilojemalec pridobil pri organi-zaciji združenega dela ali drugi družbenopravni osebi, in tudi ne posojila poslovnih bank, odobrena po po-godbah o namenskem varčevanju in vezavi sredstev. Pri določanju dobe vračanja posojila delavca za gradnjo družinske hiše ali stanovanjskega dvojčka se upošteva tudi poprečni mesečni dohodek na člana družine. Stanovanjska skupnost bo omogočila delav-cem z nižjim poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine ustrezno daljšo dobo vračanja posojila. V. POSOJILA DELAVCEM ZA REKONSTRUKCUO OBSTOJEČIH STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ Na razpis za pridobitev posojila za rekonstrukcijo obstoječega stanovanja ali stanovanjske hiše lahko kandidira le delavec organizacije, ki združuje sredstva iz tega razpisa pri stanovanjski skupnosti Ljubljana in: a) ki namensko varčuje pri banki za stanovanjsko posojilo, b) ki v obstoječem stanovanju ali stanovanjski hiši izboljšuje stanovanjske razmere z uvedbo ali moderni-zacijo ogrevalnih ali sanitarnih naprav, c) ki v obstoječi štanovanjski hiši s to rekonstrukcijo povečuje stanovanjsko površino oziroma število stano-vanjskih prostorov, vendar pa skupna izmera obstoje-čega in povečanega defa stanovanjske hiše, katerega lastnik je posojilojemalec, ne sme presegati 150 m2. Prednost za pridobitev posojila po tem razpisu ima delavec, ki ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine ter delavec, ki v prejšnjih razpisih ni uspel zaradi pomanjkanja združenih sredstev (v pri-meru, če gre za enake ostale pogoje). Posojilo, ki ga dobi delavec po tem razpisu za rekon-strukcijo stanovanja ali stanovanjske hiše, lahkoznaša največ 40% od standardnega predračuna rekonstruk-cije, kar pomeni: a) pri rekonstrukcijah, kjer gre za zboljšanje stano-vanjskih razmer z uvedbo ali modernizacijo ogrevalnih ali sanitarnih naprav ali povečanje stanovanjske povr-šine za manj kot celovito stanovanjsko enoto, je izra-čun posojila možen od polovične vrednosti v razpisu ugotovljenega standarda stanovanja za štiri družinske člane, b) pri rekonstrukcijah, kjer gre za povečanje stano-vanjske površine za eno stanovanjsko enoto in izgrad-nji podstrešnih stanovanj, pa je izračun posojila možen od vrednosti v razpisu ugotovljenega standardnega stanovanja za štiri družinske člane. Pri rekonstrukciji obstoječega stanovanja ali stano-vanjske hiše mora delavec prispevati lastno udeležbo, ki je določena v odstotku od zneska zaprošenega po-sojila. Osnova za določitev lastne udeležbe je razmerje med poprečnim mesečnim dohodkom na člana.družine in poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SR Slove-niji v letu pred odobritvijo posojila. Odstotek lastne udeležbe je tem višji, čim višji je poprečni mesečni dohodek na člana družine. Za izračun mesečnega poprečnega dohodka na člana družine upoštevamo mesečne dohodke vseh družinskih članov, ki pridobivajo dohodek. Za člana družine upoštevamo oba zakonca, njune otroke in starše, ki žive z zakoncema v skupnem gospodinjstvu. Ob upoštevanju socialnih in ekonomskih razmer prosilca lahko kandidirajo za pridobitev posojila de-lavci, ki: a) imajo stalno bivališče v hiši, v kateri izvajajo re-konstrukcijo, ki pbmeni zboljšanje obstoječih stano-vanjskih razmer, b) pri rekonstrukcijah, kjer gre za izgradnjo celovite stanovanjske enote pa le delavci, ki so brez stanovanja in nimajo odločbe o dodelitvi najemnega stanovanja, ali pa delavci, ki imajo najemno stanovanje, ki ga bodo po izvršeni rekonstrukciji prepustili upravljavcu oz. or-ganizaciji, ki ga je dodelila. Znesek posojila in lastne udeležbe pri rekonstrukciji obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj je razviden iz naslednje tabele: če znaša poprečni mesečni dohodek . - na člana družine v >¦ . . , ... primerjavis , potem pnpada delavcu poso|llo v poprečnim odslotku od______________________ mesečnim osebnim znaša lastna < POLOVlCNE Vrednosti dohodkomvSR udeležbav vrednostl standardnega Sloveniji v lelu odstotku od standardnega stanovanja pred odobntvijo zaprošenega stanovanja 51a) posojila posojila najmanj eien do 100% 40% 40% 40% oti 101% do 120% 50% 30% 30% . . . nad121% 60%_________20%_________20%_________ Za lastno udeležbo štejejo le sredstva, privarčevana pri banki na podlagi pogodbe o namenskem varčeva-nju in vezavi sredstev, ne pa tudi druga sredstva in tudi ne posojila, ki jihje posojilojemalec pridobil pri organi-zaciji ali drugi družbenopravni osebi in tudi ne posojila poslovnih bank, odobrena po pogodbah o namenskem varčevanju. Lastna udeležba se znižuje za enega nepreskrblje-nega otroka za 3 odstotke, za dva nepreskrbljena otroka skupaj za 8 odstotkov, za tri ali več nepreskrb-Ijenih otrok skupaj za 15 odstotkov in vezavi sredstev. Pri določanju dobe vračanja pospjila delavca za re-konstrukcijo obstoječega stanovanja ali stanovanjske hiše se upošteva tudi popoprečni mesečni dohodek na člana družine. Stanovanjska skupnost bo omogočila delavcem z nižjim poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine ustrezno daljšo dobo vračanja posojila. Ad I-V ' . Obrestna mera za posojila je 3,5% letno. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5% letno (28. čl. DD). Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi. Posojilo mora biti porabljeno najka-sneje do 30. 3.198O.Delavec vrača posojilo v mesečnih obrokih, ki znašajo eno šestino potletne anuitete, OZD pa v polletnih anuitetah. Odplačilno dobo za posojila bo določila stanovanj-ska skupnost, pri tem pa bo upoštevala tudi posojilo, ki ga je ali ga bo dobil delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki in posojilo, ki ga je ali ga bo dobil v svoji organizaciji združenega dela, vendar odplačilna doba v nobenem primeru ne more biti daljša od 25 let. Odplačilna doba za posojila OZD bo določena po kreditni sposobnosti prosilcev. Pri izračunu posojil bo uporabljenastandardnacena 1 m2 stanovanjske površine v I. polletju 1978 tj. din 9000. Natečaj za posojila organizacijam združenega dela za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj, delavcem za nakup stanovanj v osebni lasti, delavcem za nakup in dozidavo stanovanjskih hiš, za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in štanovanjskih dvojčkov ter delav-cem za rekonstrukcijo ali revitalizacijo obstojecih sta-novanjskih hiš in stanovanj traja do Ponudbe, prispele na natečaj po tem roku, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema LB, Stano-vanjskokomunalna banka Ljubljana, Šubičeva 2, II. nadstropje, soba 209, kjer lahko udeleženci natečaja dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajnimi pogoji ter potrebne obrazce za prijavo k natečaju. Vloge za posojila bo pregledala posebna komisija samoupravnih stanovanjskih skupnosti in pripravila predlog za odobritev ali zavrnitev vlog za posojila iz združenih stedstev organizacij. Končni sklep o odobritvi ali zavrnitvi vlog za najem posojila bo sprejel in potrdil izvršni odbor Samo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, sklepe o odobritvi ali zavrnitvi posojila pa bo sporočila vsem udeležencem LB, Stanovanjsko-komunalna banka. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA • 8KUPNOST LJUBLJAN* -