Pred kopalno sezono Moda letošnje kopalne sezone je posebno značilna. Material je Iz umetne svile in krilne hlače so »oficialno« uvedene tnaj a {fCnjiga 21 & 9 ifASfA S> » Življenje in svet Eustrovana tedenska revija Izhaja vsak petek in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.—, polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 Ur, celoletno 30 lir. — FRANCIJA, mesečno 4 franke. — ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. — AVSTRIJA, mesečno 1 šUing. — AMERIKA to ostalo inozemstvo letno H/2 dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva uUca 5. VSEBINA št. 21: Srečko Kosovel (ob petletnici smrti kraškega poeta). — f Srečko Kosovel: Kadar spoznaš... — Gerard Waleh t- — Preprosta godba. — Dr. VI Travner: Upepeljevanje mrliče v v modernih krematorijih (nadaljevanje). — B. Borko: Na Poljsko! (beležke s potovanja). — Odkod naš »goljuf«. — Univ. prof. dr. O. Klemm: Podzavestna fizika. — Predsedniške volitve v Franciji. —• — Ivan Podržaj: Krivda Elija Pilona (nadaljevanje). — Dr. Ivan Lah: Dogodek s Pavlom Pavlovičem (konec). — Razvoj letalstva v sliki in besedi (nadaljevanje). — Sahara sahne. — Usoda raziskovalca Wegenerja. — Lov na kite. — Tedenski jedilni list. — živali in skladatelji. — Uganke in zanke. — Humor v slikah. Živali in skladatelji Ko je glasbenik Wormser ustvarjal »Iz* gubljenega sina«; je iimel v svoji sobi muho zaprto, da bi zložil motiv o šumu njenega letanja. Precej redke so zgodbice, ki pri* Ca jo o živalih, navdihujoč ifa godbenike v njihovi umetnosti. Auber je baje često našel navdih, zašle* dujoč ga v diru na svojem konju. Ritmič« no gibanje njegovega telesa je ob konj* skem skokotu dalo njegovemu duhu pod« net in pogon, kakršnega je iskal. Auberov konj je morebiti edini, ki zasluži naziv Pegaz. Drugi francoski muzi k, Adolf Adam, stvaritelj »Lomgjumeauskega postiljona«, je bil ja.ko prijatelj z mačkami. Med uglas* bovanjem se je zleknil na zofo, se močno pokril celo poleti, za nameček pa si je kot blazino položil eno izmed svoj'h velikih mačk na glavo, drugo pa na noge. V tem neudobnem položa.-u v katerem bi se bil kdo drugi zaduš!, je Adarr skompcnirai večino svojih nesmrtnih napevov iMačke je nadalje ljubil Domenico Scar« iatti Ko je neici dan trohnjial ob svojem klavirju, mu je mi:ceJ: skočil na tipke in udaril po nekaterih Skladatelj je porabil te note za temo »Fuga del gatto«, pač ediino glasbeno delo, kjer je sodeloval ir:U javkač. Chopin je tudi spisal delce, pri katerem je bila žival navdihovalka — namreč psi* ček George Sandove. Vsakdo pozna »la Vals© du petit chien«. Z neko drugo živalsko prigodo je v zve« zi Jean Rameau. Nekdaj je slišal, kako s trga Plače Royale jako ubran glas poje njegovo slavno »Tristes apprets, pales fkmbtaui*. Pristopil je, meneč, da bo oa rnostovžu zagledal čedno mladenko, ko je odkril papigo v kletki. Takoj jo je kupil za velik znesek in jo pripravil do prese» netljivega napredka. Konfeti Navzlic laškemu nazivu so papirni kon« feti pariško dete. Naglo so se razširili po svetu. Legenda o njihovem postanku je osnovana na resnici. Priipovedo\jalo se je, da je neka pariška tiskarna izdelovala vsa* ko leto na tisoče koledarjev, ki so jih p res votlili, da so jim pritrdili .kovinski obros ček. Pri tem poslu so odpadali krožki drobne lepenke ali močnega papirja in se kopičili po tleh. Šaljiv delavec je nekoč pograbil pest pisanih krožcev in jih usul tovarišici na glavo. Iz tega se je razvila splošna bitka v delavnici. Podjetnik, ki je uslužbence pri tem presenetil, je sicer iz« razil svoje nezadovoljstvo, vendar pa spoznal zabavno plat, spoznal pa tudi praktično plat. Z zavojčkom tega neškod* ljivega streliva je šel na bal v Operi in v najlepšem tren-utku veselice stresel vsebis no z vrhnje galerije. Siilna radost je obšla navzočne, ko so videli pestre kolobarce, k;i so plavali po zraku in padali na vse strani. Drugi dan so dnevnikii o tem po« ročali: Konfeti iz papirja so bili spuščeni v svet. S prepadanjem pustnih veselic —-neokusne šeme so po tleh pobirale že rab« ljene konfete — je prišla stroga prepoved o rabi tega razvedrila. In mlada, bujna obrt je shirala. Srečko Kosovel _ Ob petletnici smrti kraškega poeta a letih 1918—1920 se je vršila v slovenskem _ kulturnem življenju dalekosežna ločitev duhov. Nevihta je prišla iz novomeške strani. Hrumela je nekaj časa nad Ljubljano, potem pa se je zopet umaknila za gore. Iskala so se nova razodetja, zla- Srečko Kosovel (zadnji posnetek kraškega poeta) sti v slikarstvu in književnosti. V upodabljajoči umetnosti so rekli novi stroji ekspresionizem. Tam so se najprej odtrgali »stari« od »mladih«, ne toliko po kakovosti in vrednosti, kolikor po 'e-tih in skupinah. V literaturi so uvedli novo smer »Trije labodi«. Žila revolucije je nekaj časa močno utripala. Kmalu pa se je navdušenje poleglo. Skupnost »mladih« se je razbila, posamezniki, ki so se izločili iz hrupa, so nastopili vsak svojo pot. . Čeprav tista papirna revolucija ni rodila velikih dejanj, je vendar storila nekaj, kar ni ostalo brez vpliva na rod, ki je tedaj doraščal. Mladina je razumela, da je prišel čas za njeno besedo — če ona hoče. Tako se je po hrupu, ki so ga zagnali »Trije labodi«, izluščil iz srednješolskega literarnega krožka na ljubljanski realki leposlovni mesečnik »Lepa Vida« s programatičnimi besedami Thomasa Carlylea: »Ne pritožujmo se nad dobo, v kateri živimo, da je slaba. Ce je slaba, smo zato tu, da jo izboljšamo To konstruktivno usmerjeno geslo je izšlo v času, ko je urejeval »Lepo Vido« realec Srečko Kosovel. Med njegovimi sotrudniki so bili: pokojni Branko Jeglič, Alfonz Gspan, Henrik Hebat, Vinko Košak in Bogomir Magaj-na. Pozneje so se listu pridružili še: Fran Ornič, Vladimir Premru, Josip Vidmar ter Anton in France Vodnik. Pero za koncept je bilo zastavljeno. Ce pregledamo imena v sodobni slovenski književnosti, vidimo, da je več tedanjih sotrudnikov »Lepe Vide« v prvi fronti sodobnih literarnih borcev. Vsi so se več aLi manj stikali s Srečkam Kosovelom, ki o njem veli prof. Fr. Kablar: »S Srečkam Kosovelom je najmlajši rod spet našel tesnejšo snovno in duhovno zvezo z domačo zemljo.« (Slovenci v desetletju 1918/28, uredil dr. Jo«. Mal, izdala Leonova družba v Ljubljani 1928.) * » * Odko-d je prišel ta poet, klicar 'in glasnik tragične povojne generacije, da je »kot izrazit obnovitven duh neprestano nihal nad plahim idealizmom in žgočim pesimizmom,« kakor pravi isti pisec na citiranem mestu? Rojen je bil v Sežani na Krasu 1904, svoja mlada leta pa je preživel v Tomaju, odkoder je v tretjem letu vojne odšel na realko v Ljubljano. Kljub termi, da je bila takrat Ljubljana v primeru z njegovo domačijo, ki je stala na robu fronte, nekakšno varno vojno zaledje, se ni mogel vživeti v njene razmere. Prvi čas je stanoval na Gosposvetski cesti. Z okna je vsak dan videl, kako hitijo vlaki proti Trstu. To ga je navdajalo s takšnim domotožjem, da je nekoč v pismu domov narisal vlak, ki beži iz Ljubljane proti Krasu, on pa stoji, gleda, in debele solze mu ka-paio iz oči. Drugič je hotel na skrivaj pobegniti iti sestri v Ljubljani je napisal poslovilno pismo ter priložil pet kron s pripombo, da se bo doma učil in nado- mesti! vse, kar zahteva šola od njega. Iz te navezanosti na dom, ki mu je bil istoveten s Krasom, je moralo pognati sHno hrepenenje, ki je našlo svoj izraz v poeziji. Kar je že prej poskušal doma s plaho šolarsko roko, je dobivalo zdaj nujno, resnično, polno življenjsko vsebino. Cuvstvovanja duše je prelival v pesmi. Polagoma se je s sošolci strnil v literarni krožek in 1920/21 najdemo v dijaškem glasilu »Preporod« najbrže njegovo prvo natisnjeno pesem »Oleandri«: Pred njeno hišo so cvetel', kot njena lica so rudell, prišla je j&sen — vsi uveli so barvo njenih lic imeli. Ta motiv je bil že več ali manj kraški. Ni dvoma, da ga je prinesel iz kraške vasi, kjer goje oleandre kot dekorativno rastlino pred hišo. Iz »Preporoda« je prešel k »Trem labodom« in »Lepi Vidi«, potem je čedalje bolj razpenjal jadra, postal takoj v začetku sotrudmk »Ženskega sveta« in »Grude«, torej literarno manj ambicioznih glasil, od tam pa krenil počasi v »Dom in svet« in slednjič v »Ljubljanski Zvon«. Ko je nastopil 9. novembra 1925 na Šentjakobskem odru v Ljubljani s programatičnim govorom, ki ga je pozneje natisnila »Mladina« in čital svote pesmi in črtice, ga je tudi kritika priznala, dasi je bilo njegovo delo vidno šele skozi konture. Tragično pa je, da se je njegova življenjska pot v tistem času prav za prav že začela lomiti. Spomladi 1926 je zbolel. Močan prehlad, ki si ga je bil nakopal, je izzval influenco, ki je zaradi zapoznelega zdravljenja dobivala vedno nevarnejšo obliko. V Ljubljani, kjer ga je zdravil dr. Haus, se je spravil zopet na noge. Doma v Tomaju, kamor je šel na velikonočne počitnice, pa je. spet legel, topot dokončno. Njegov nezadostno odporen, v vojnih razmerah oslabeli in izpodhranjeni organizem je podlegel v boju z boleznijo in vsa prizadevanja zdravnikov, da bi ga ohranili pri življenju, so se izjalovila. Umrl je 27, maja 1926 zvečer, pokopali so ga dva dneva pozneje na tomajskem pokopališču. * * * V okviru tega vnanje očrtanega življenja je živelo drugo, dragocenejše notranje življenje, katerega je pokojnik zaupal — peresu. Študij na univerzi mu je bil postranska .stvar, njegovo stvarno zanimanje je veljalo književnosti. V neki čudni slutnji, da zahteva čas od človeka vseli moči, ko gre za obrambo človeka proti neljudem, je urejeval tudi »Mladino«, kjer je klical po etični obnovitvi. Sebi pa se je izpovedoval v pesmih, ki jih je na stotine in so jih večinoma odkrili šele po njegovi smrti. Javnost ne bo te zapuščine nikoli dodobra spoznala, ker jo je preveč in je tudi preveč fragmentarna. Toda vsa skupaj tvori koncept, ki priča, da je bilo mlado življenje Srečka Kosovela samo temeljita priprava za večjo stvar, kateri je smrt prekrižala izvršitev. In v tem leži globoka tragika smrti 221etnega kraškega poeta. Njegova poezija je tako preprosta, enostavna in pristna, tako človeška in neposredna, da se po teh svojstvih loči od vse ostale slovenske poezije po vojni. Tudi Srečko Kosovel je delal poskuse in iskal novih form, srce pa mu .ie govorilo, da mora biti oblika vedno adekvatna vsebini. Mrzil ie zveriženost in narejenost, transpozicije in komplekse, ki silijo človeka predvsem k razmišljanju in skoro izključujejo občutek, ki je prvenstvenega pomena v pesmi. Moja pesem je eksplozija, divja raztrganost, disharmonija, moja pesem noče do vas, ki ste po božji previdnosti, volji mrtivi esteti, muzejski molji — moja pesem je moj obraz. Najrajši pa se je mudil na rodnem Krasu, kjer gleda solnce na Sežano in vidi zapuščeno gmajno; Sredi gmajne brest. »Povej, kako raseš, sahneš sredi suhih tal? Oveteš?« — Ti ne boš nikoli cvel, krvavel boš, glej. in boš molčal. Pokrajina se že tukaj intimno zliva z njegovo notranjostjo v eno, njena bolest postane njegova rana. Kraški brest mu je simbol bolečine poeta: A on je daleč od vsegS, na kraški gmajni tihi brest, oddaljen od šumečih cest, sredi samotnih stez sveta. Ljubezen do Krasa mu je predmet vseh mogočih motivov. Tam vidi kraškega ptiča, brinjevko, kako leti samotna čez gmajno, pa poči strel in brinje vka pade. Paralelizem z usodo njegovega življenja. Drugje sliši slavca, ki se je zgenil med trnjem in začel, bel cvet divje rože. je zakrva^eL Na troju pa dozoreva rdeč plod kakor kaipRe kr-vL Tam, veli .pesnik, na belem groblju kraških pdanjjav, tam b« moj kot Bu-čeča burja, kamenite sipine, bori, bri-ntje, gorečke, sipek, grozdje — vsi ti motivi se pri rajem spajajo v enovit akord kraške zemlje. S teh trpko dehtečdh domačih gred pa krene od vedno bdečih mM na mater v samotno kraljestvo refleksije, ki se ga neprestano do j mi z melanholijo. Svet in on sta dva različna potjma. Vsak ima svoj ritem, svoj zakon. In tako se dogaja, da mora, na-mestu da bi živel in imel nekaj od življenja, živeti, tnpeti, str,meti v razbiti lastui obraz. gar ni imel, ki bi ga bil ustavil ob poti ki mu dal občutiti bratstvo. Sam je šel na romanje, sam je ostal in spoznal, da človek nič ne pomeni, če ni nekaj sam iz sebe. Kljub tej bridkosti pa vidi, da ni živel zaman: kar mu je svetilo na pot, je ljubil in še ljuibi, kajti razodetje je zagorelo njegovi duši kakor zvezda. Z značilnim motivom Kalvarije končuje zaključili sonet tega cikla z motivom na križ pribite poroti, ki ne more nikamor več... Mimo teh glasov st nuji jo skozi njegove .pesmi socialni zvoki, ki so se oglašali sredi med pesmimi kakor so »Vstajenje — smrt«, »Večer pred zimo«, »Beli Krat«, »Obraz vesti« ia druge. •Pogled na Tomaj, kjer je pesnik umrl in kjer je pokopan To tragičnost izpoveduje z redko uverlijiivostjo sonet "Krik po samoti«. Rad hi se skril vase, da bi ga nihče ne videl, rad bi ušel šumu življenja, ki ga ubija, rad bi se potopil v vesoljstvo, začutil se eno z Njim, kii je odrešil svet, a zaman: V množici sem, ki se giblje, uiplra, bolan sem, tako sem se že izkričal, v množici sem, ki ugaša, umira, k zmagi bitim in vem, da bom p al — V »Psalimu« moli k Bogu, naj se usmili njegove praznote, sivih dni in široko upajočih oči, naj spregovori s svojim belim glasom, naj se usmili ljudi. V sonetnem ciklu »Romar pod goro« pa razvija podobo svojega življenja, ki je bežalo pred njim kakor nerazjasnjena sivina in bilo haclekinova pesem. Niko- Interesirani čitatelj si lahko sam .postreže z njimi v knjigi. Sintetični koncept te poezije pa sta dve pesmi, »Ekstaza smrti« in »Ocean«. Obe obravnavata zaton starega sveta in druga, ki je gotovo najznačilnejša za Srečka Kosovela, združuje vse elemente njegove poezije in miselnosti. Mrzel, mrzel je ocean, če ti de tesno, stopi vanj! Mog grob je širok, moj grob je temin, kdor i.ma sivod obraz m.u ga raztrgam jaz, ocean. Ta simfonija je naravnost prerez pesnikovega naziranja o dobi, v kateri je živel, in o sebi. Izza gor& — baha, hahž,, (prišel n«koč je mlad študent. Bil je zalkrit, bil je oviit, m tudi dekle je imel Zdaj pa se z njim igra tema, preselil se je v oceaji. V tem ciklu se oglaša tudi melodija o utopljencih, ki ne morejo umreti. To je današnji stari svet, ki plava, se premetava in ga duši novi čas, za smrt pa še ni dozorel. Proti koncu cikla zazve-nijo tudi drugačni stihi o geologu, ki bo čez dvajset tisoč let mogoče iskal pred-potopnih ljudi, toda njegov trud bo jalov. Suhoparna katederska učenost bo govorila drugače kakor je hrumelo življenje: Geolog bo učil: Te vzporedne plasti —i tukaj nič boja bilo ni, tukaj je tiho pokrilo mor1'* doline, polja ie gorž. To je pesnikova zaušnica mrtvim estetoan in muzejskim moljem, ki raziskujejo prah namestu življenja. Medtem pa divja ocean naprej. Trije veslači gredo v noč in kličejo: Ali reši v Evropi nas, ali pa y etrašnost pctoipfl nasl Štirje veslači v noč gredo, oj t noč gredo, strašno poj6 in bijejo z vesli, zovo zaman. Tih je nad mrtvimi ocean. Tako se glasi zaključni akord poezije Srečka Kosovela. Kam bi bila privedla pesnika ta koncepcija? V roman ali dramo? Prelomljena črta njegovega pesniškega osnutka je največja izguba, ki je mogla zadeti slovensko književnost v zadnjih desetih letih. In še pet let naprej. Zakaj njegova zapuščina hrani načrtov za najmanj deset let intenzivnega dela. Pesmi Srečka Kosovela so izšle po pes« nikovi smrti 1927 v Ljubljani. Uredil jih j>e Alfonz Gspan. (Nekaj izvodov se dobi lahko še pri založbi Luč v Ljubljani, pošt« ni predal 171. Cena s poštnino 21 Din). Izbrano delo izide v kratkem v založbi Tiskovine zadruge v Ljubljani. Uredil ga >e Anton Ocvirk, ki je napisal kritična a vod kx opombe. f Srečko Kosovel: Kadar spoznaš . • • Kadar spoznaš: vse je termui — in vendar treba živeti, in veš, da ljubezen boli ljudi, ti pa jih moraš objeti, kadar uvidiš: korak je zaman, da bi utelesil sanje, in veš, da blazno, a vendar lepo in visoko je tvoje iskanje — takrat, če vzpne se pogum tem&R v noč kakor vroči gejziri se sredi tvojih razsanjanih sanj srce ti komaj umiri. (Iz pesnikove neobjavljene zapuščine) -3S£- DNEVA ME POVE NOBENA PUJUA Gerard Walch Nedavno .je preminil veliki prijatelj Francije, G. Walch, profesor v Amsterdamu. Romanisti ga poznamo po njegovi izvrstni Antologiji francoskega pesništva v 6 zvezkih. Prvi je izšel 1. 1906 z uvodom Sullyja Prudhomme-a. Francozi sami niso izdali nobenega tako uspelega zbornika. V nizozemskih, francoskih in belgijskih obzornikih je priobčil celo vrsto slovstvenih, pa tudi političnih razprav. Med vojno je bil glavni tajnik Zveze nevtralcev, ki jo je ustanovil ženevljan Maeon, a ki je bila manj nevtralna nego njeno ime, če sodim po njenem geslu, slovečem Bornie-rovem verzu: Tout hornme a deux pays, le sien et puis la France. t. j. vsak človek ima dve domovini, svojo in potem Francijo. Walch je bil med dru gim odlikovan s svetinjo »Francoske hva ležnosti«. Preprosta godba Profesor Kirby, ki ima stolico za glasbo na vseučilišču v Witwatersrandu (Južna Afrika), se je nedavno vrnil s potovanja po Bečuaniji. Učeni strokovnjak si je hotel preskrbeti dokazil o muziki prvotnih narodov, da bi pripravil tezo za Carnegie-jevo ustanovo. Kirby je obiskal Zulujsko in Se-kukunisko ozemlje, severni Transvaal in robove ob Kalaharski puščavi. Preprečkal je več tisoč kilometrov in zbral nad sto glasbil ali strojev za hrup, kakršne rabijo plemena po teh deželah. Njegova zbirka se bo hranila v univerzitetnem muzeju. Godba, ki se svira v vsakem plemenu, je po navadi neznana v drugih. Kirby je dognal celo vrsto melodij, ki jih izvajajo Bušmani na godalu, nazvanem »gora«. Njegove raziskave ne bodo zaključene prej ko v dveh letih, Dr. Vlad. Travner Upepeljevanje mrličev v modernih krematorijih .(Nadaljevanje) Na čelu gibanja stoji Nemčija. Po številu krematorijev jo prekašajo trenutno sicer še Zedinjene države Severne Amerike; toda Nemčija jih bo že v do-glednem času prekosila. Procentualno (t. j. z ozirom na število prebivalstva) pa se more primerjati z Nemčijo samo Švica. Gibanje se je začelo 1849, ko je znani starinoslovec Jakob Grimm v vznešenih Novi praški krematorij združuje vse tehniške pridobitve. Ima štiri peči za upepeljevanje. Gradbeni stroški so znašali okoli osem milijonov Kč. Spr&daj besedah slavil starogermanski običaj sežiganja. Pozneje so propagirali idejo z besedo in peresom številni odlični zdravniki kakor Tunsen, Bock i. dr. Največje zasluge pa si je pridobil genialni inž. Friderik Siemens iz Draždan, ki je izumil prvi aparat, ki omogočuje upepelitev trupla s pomočjo razbeljenega zraka. Na tem načelu sloni moderno upepeljevanje v vseh sedanjih krematorijih, četudi so pozneje SiemensoV aparat zboljšali in vpeljali več novih sistemov. Prva poskusna upepeljevanja s tem aparatom so se vršila 1874. L. 1877. so po Siemensovih načrtih po iniciativi vojvode Ernsta II. zgradili v Gothi prvi nemški krematorij, ki je začel obratovati decembra 1878. Šele 1891 je dobila Nemčija drugi krematorij v Heidelbergu; tretjega j?a 1893 v Hamburgu. Odslej se je širilo upepeljevr nje neverjetno naglo. 1905 je bilo 10, 1. 1912 pa že 34 upepelišč. Konec 1930 jih je obratovalo že 105. V kratkem jih zgrade še več. Od dec. 1878 do jan. 1930 je bilo v vseh krematorijih upepeljenih skupno 500.978 mrličev, med temi 68.130 v Ber-linu-VVeddingu. Pokojni so pripadali vsem stanovom in vsem v državi znanim kon- Zadaj Novi krematorij v Pragi, največji in najmodernejši na češkoslovaškem (P« načrtu arhitekta Al. Meiero) fesijam. Zelo številna so društva prijateljev ognja, ki izdajajo mnoga strokovna glasila, knjige, brošure itd. Nekatera društva štejejo nad 100.000 članov. Vsa društva so organizirana v »Verband der Feuerbestattungsvereine«. Na čelu po-kreta stoje predvsem zdravniki. 2. Prav tako častno mesto kakor Nemčija zavzema Švica. Tudi tu so bili prvi pionirji gibanja zdravniki. 1889 je bil otvorjen prvi švicarski krematorij v Cu-rihu. Konec 1929 je štela mala država s komaj 4 milijoni prebivalcev že 20 krematorijev, kjer so upepelili do 31. dec. 1929 nad 58.000 mrličev. V kratkem bodo otvorili še par novih. V nekaterih (posebno v protestantskih) delih države n. pr. v kantonih Aargau in Curih je že sedaj več upepelitev kakor pokopov. 3. Domovina modernega upepeljevanja Italija ima sedaj (1930) 27 krematorijev, med njimi enega v Rimu. Do fašistične ere je bilo gibanje živahno. Fašisti pa ovirajo znatno ta pokret iz cerkveno-političnih razlogov, tako da upepeljevanje nazaduje. 4. Velika Britanija ima 20 krematorijev, med temi 5 v Londonu. 1929 je bilo upepeljenih 4353 mrličev t. j. za 26.7% več kakor 1928. 5. V češkoslovaški republiki je bilo konec 1930 9 krematorijev, kjer je bilo upepeljenih doslej 32.311 mrtvecev. Najstarejši krematorij je v Libercah, najpomembnejši pa v Pragi na Olšanih (ust. ška ima 5 upepelišč, Finska pa eno (prirastek upepeljenih 1. 1929 23%). 7. V Avstriji je bil pokret do preobrata zaradi odpora cerkve in oblasti silno otežkočen. Sedaj so krematoriji na Dunaju, v Linzu in v Steyerju. 1929 je bilo v vseh 3 krematorijih upepeljenih 3379 mrličev. Najkasneje konec tekočega leta (1931) dobi tudi Gradec lasten krematorij, kar je za nas važno, ker pride ta krematorij za Slovenijo in Hrvatsko pred vsem v poštev do časa, ko dobimo lastne zavode. Sedaj je za naše dežele najbližji krematorij na Dunaju. 8. Francija ima 6 zavodov. V Parizu bodo v doglednem času zgradili drugi Krematorij v Pragi na Olšanih 1921), kjer je bilo doslej 17.027 ognjenih pogrebov. Število upepelitev stalno narašča. 1919 jih je bilo 670, 1. 1930 pa že 4725. Od oseb, ki so bile upepeljene 1930, je bilo r.-katolikov 2328 (49.3%), brez konfesije 1218 (25.8%), vernikov češkoslovaške narodne cerkve 778 (14.3%), protestantov 370 (7.8%), Židov 116 (2.5%) in pravoslavnih 14 (0.3%). V Pragi bodo še to leto otvorili drugi veliki krematorij, ki bo največji v državi. 6. Zelo razširjeno je upepeljevanje v nordijskih državah. Mala Danska ima 5 krematorijev, med temi 2 v Kodanju. 1929 je bilo upepeljenih 1570 mrličev, med temi v Kodanju 1929 t. j. 12.7% vseh umrlih. Organiziranih pristašev je nad 55.000. V 4 švedskih krematorijih je bilo 1929 upepeljenih okoli 800 trupel t. j. 36% več kot prejšnje leto. Norve- krematorij. Gibanje za upepeljevanje ješ zelo živahno. 9. Sovjetska Rusija ima svoj krematorij v Moskvi, kjer je bilo 1929 upepeljenih 5208 oseb. Vzgledu Moskve bosta sledila v kratkem Ljeningrad in Harkov. Da se prebivalstvo zelo zanima za to idejo, dokazuje rekorden obisk muzeja za moderni pogreb v Moskvi. Po en krematorij imata še Holandska in Romunija. 10. Izmed ostalih večjih evropskih držav nimajo krematorijev Jugoslavija, Poljska, Madžarska, Grčija, Španija, Portugalska in Belgija. Toda tudi v teh državah narašča vedno bolj gibanje za upepelitev. V kratkem nameravajo zgraditi krematorije v Bruslju in v Debre-czinu. 11. Od izvenevropskih držav zavzemajo prvo mesto Zedinjene države Severne Amerike, kjer Je fkonee 1. 1S80) 109 zavodov. V letih 1924—1928 so upepelili 101.467 oseb t j. za 40% več kakor v 1919—1923. Po en krematorij je v Afriki in v Južni Ameriki, Avstralija jih ima 3. 12. Posebno stališče zavzema Japonska, kjer je upepeljevanje mrličev prastar običaj in razširjen tako, da pokopi skoraj ne pridejo v poster. V državi je nad 36.000 sežigališč. Mnogo jih je povsem primitivnih, kjer traja upepeljeva-nje 7—9 ur. V večjih mestih so tudi popolnoma moderno urejeni krematoriji. Pogosta so sežiganja tudi v Indiji, na Kitajskem itd. Konec 1930 je bilo na vsem svetu — razen Japonske, Indije in Kitajske — okoli 320 krematorijev. To število se bo v doglednem času znatno pomnožilo. Naj zadostujejo ti podatki v dokaz, da je upepeljevanje mrličev v krematorijih izključno le kulturno, mednarodno in medversko gibanje kakor n. pr. sodobni šport, pacifizem, esperanto itd. Slednjič si oglejmo še razmere v naši domovini. — Pred preobratom je bil po-kret za upepeljevanje na vsem našem sedanjem ozemlju zaradi odpora katoliške, pravoslavne in islamske duhovščine in nenaklonjenosti državnih oblasti silno otežkočen. Kljub temu je bilo tudi pri nas mnogo vnetih pristašev upepeljeva-nja, posebno med izobraženci. 1904 so ustanovili v Beogradu prvo društvo (»Oganj«), ki je imelo namen popularizirati to idejo in zgraditi za Srbijo krematorij v Beogradu. Te načrte sta pre- prečili balkanska in svetoma vojna. Po preobratu — posebno pa v zadnjih letih — je gibanje zopet oživelo. Največje za- Vhod v krematorij Plauen shige za to si je pridobil beograjski zdravnik dr. Vojislav Kujundžic. V naši državi je upepeljevanje zakonito dovoljeno. Ministrstvo za narodno zdravje je izdalo dne 27. decembra 1928 •uredbo št 57.775, s katero se dovoljuje »gradba krematorijev in sežiganje«. Krematorij v Lipskem Tudi v ostalih delih države, predvsem v Sloveniji in na Hrvatskem, se je začelo to gibanje vedno bolj širiti, kar dokazujejo številni propagandni članki v naprednih in socialističnih listih.3 število pristašev upepeljevanja raste od dne do dne. Ker pa doslej še ni bilo skupne organizacije, so pristopali imovitejši pristaši k avstrijskim društvom, predvsem k »Flamme« v Gradcu. (Pristop k društvom v Italiji je zaradi političnih razmer nemogoč). Ti člani imajo v splošnem iste pravice kakor domačini; za prevoz trupla do državne meje pa morajo skrbeti sami. Umevno je, da je to le začasna rešitev vprašanja in da imajo vsi jugoslovenski pristaši največji interes na tem, da se zgrade čimprej v naši državi lastni kre-matoriji. Zato so ustanovili konec 1930 v Novem Sadu in v Zagrebu avtonomni 3) V Sloveniji se zavzema za upepeljeva-nje-predvsem »Jutro«, ki je priobčilo (posebno 1926) več kratkih člankov. O tem gibanju so poročali tudi »Slovenski Narod«, »Delavska politika«, »Naprej« i. dr. Glavno glasilo nasprotnikov upepeljevanja je »Slovenec«, podružnic! beograjskega s-OgnJa«, M naj skrbita za to, da dobita ti mesti krema-torije. Druge podružnice (n. pr. v Osi-jeku) se snujejo. V Mariboru se bo ustanovilo za bivšo mariborsko oblast samostojno društvo »Ogenj, društvo za upepeljevanje mrličev«. Ustanovitev samostojnega društva se je sklenila na seji dne 7. maja 1931 iz praktičnih ozirov, ker je Beograd pre-oddaljen in ker pride za nas v prvi vrsti v poštev graški krematorij (ki bo domnevno sezidan do konca leta). Pokret je pri nas šele v začetnem stadiju. Predvidoma se bo zgradil prvi krematorij v naši državi v Zagrebu, drugi pa v Beogradu.4 Da se pa te ideje čimprej uresničijo, je potrebno smotreno sodelovanje vseh pristašev predvsem z dobro organizacijo in s stvarno propagando v predavanjih, časopisih in lastnem glar silu. 4) V Zagrebu hočejo zgraditi začasno majhen krematorij z eno pečjo. V Beogradu nameravajo postaviti monumental-no stavbo. Za Slovenijo bi bilo najumest-nejše zgraditi krematorij v Ljubljani. (Dalje) »Zeppelin na kolesih« na glavnem kolodvor«. y Hannover«, -scsas- Ekspresnl vlak bodočnosti B. Borko Na Poljsko! _ Beležke s potovanja rrag otovanje na Poljsko? Da se I BI prvič odločiš zanj, je treba ne-I wZim ke posebno vabljive prilike ali I ■■ neke svojevrstne razpoloženo-sti. Ne mislim potovanja po trgovskih dolžnostih, zakaj o tem živ krst ne poroča; mislim tistole sladko ugibanje turista: bi ali ne bi? In kam bi? Nemara imajo priprave za tako potovanje večji čar kakor zavest, da si prispel na cilj; kako podobni so si včasih cilji, a kako zapeljivo je hrepenenje, kolikšni .so odeti! Da, kam na pot? Potovanje v Parij — to je v delu Evrope la grande mode. V Nemčijo — znak, da si praktičen človek, ki mnogo zna. Francija ti drhti v pričakovanju kot nekaj lahkega, prozornega, radostnega, nekaj ženskega: eleganca, esprit, seveda; Nemčija je možata, favstovska, zamišljena, sramežljivo sentimentalna. Španija? To je romantika: bikoborbe kajpak, pustolovščine s kako Carmen in krasen pogled na eno izmed številnih revolucij pirenejskega polotoka. In tako po vrsti: povsod n e-k a j, povsod sugestija, da najdeš prav tam ono, kar podzavestno iščeš, kar ti lahko nasiti notranji nemir ali ovije okoli čela glorijo človeka, ki je videl nenavadne reči. Naposled, ali ni v vsakem izmed nas malo Tartarona Tarascona? Toda Poljska? Zdi se ti, da ni ne tič ne miš, da ni ne vroča ne mrzla, ne moška ne ženska, ne preveč nazadnjaška in ne posebno revolucionarna, da ne najdeš v nji ne pravega zapada niti pravega vzhoda, (Jugoslavija je mikavna vsaj kot posrečena zmes obeh kulturnih svetov), da ni posebno zanimiva in ne baš nezanimiva. Skratka: Poljska je pri nas na splošno geografski pojem, ki ga nekoliko osvetljujejo Sienkiewiczove romani (Poljaki niti ne vedo, kakšna propaganda so le-ti za njihov narod) in bledeči spomini na svetovno vojno. Potem Paderevvski, Pilsudski. »Poljska kri« — in povprečen buržuj je nekako pri kraju. Tako nedoločena in meglena, zame k večjemu še nekoliko bolj literarna, je Poljska ležala pred našimi očmi, preden smo jo odkrili. Res je, za pot smo prižgali staro, častitljivo leščerbo slovanske romantike, toda vzljubili smo Polj- sko šele potem, ko nam je razkrila svojo polnokrvno, svojsko lepoto, svojo silo, svojo sodobnost; ko nas je preverila o svoji vsega uvaževanja vredni živ- Božidar Borkt> ljensko-tvorni volji. Posihmal smo vsi, ki sitno jo videli in vsak po svoje doživljali, ž njo v nekem pravilnejšem in pravičnejšem odnosu. Tu je začetek pravega sodobnega slo-vanstva. Namreč v resničnem nepapir-natem, neposrednem spoznavanju. Toda bil je res samo začetek. Zakaj naše potovanje je bilo kakor film, ki ga je Vrti.1 neki skrit operater; skupinsko potovanje. ki je dalo posamezniku malo časa in malo prilike za lastni .okus in za kritično opazovanje; lahko bi nam bili tudi pokazali Potemkinove vasi, če ne bi vedeli, da ne iščemo pri njih paradiža, kakor ga v sosedni državi iščejo oni, ki z vero v srcu.romajo v SSSR. Da, film se je razvijal pred nami; veliko smo videli, mnogo slišali. Marsikaj bo neizprosno utonilo v pozabljenje, a glas piščalke, s katero je neumorni direktor Pol-Eks-pressa, naš pastir in cicerone od Poznanja do Krakova, zbiral svojo jugosloven-sko čredo, ta glas se nam bo v sporni- nih še dolgo spajal s šumom Vzhodnega morja, s stepno melodijo vetra na poljskih ravnicah, z ritmičnim utripom pouličnega življenja tam na Maršalovki v ponosni Varšavi... Zakaj v tej piščalki sem občutil simbol nove Poljske: dežele dela, reda, discipline. Države, ki ne sme več propasti zaradi razbrzdane razvezanosti svojih nacionalnih sil. # Prva postaja: Dunaj. Pri nas ni bilo še nič zelenja in cvetja na drevju; treba je bilo priti z juga v osrčje Evrope, da vidiš ozelenele breze. V oranžeriji nekdanjega habsburškega Belvedera, kamor smo šli v galerijo z barokom in moderno umetnostjo, so nad živozelenimi tratami cvele breskve in marelice; ah, to je bilo kakor razglednica s sliko iz dunajske slikarske šole, tako delikatno in vendar nekam stilizirano. Dan na Dunaju je bil dan tiste lepe dunajske pomladi, ki jo predstavlja mladostna Schubertova glasba. Dodeni temu še dobršno mero »Gemiitliehkeit«, ki jo čutiš v gostilnah, na ulicah, v tramvaju, v Pratru — zares, je nekaj v tej besedi. In smo hodili po Dunaju — trije iz dežele Kranjske, nekdanji avstrijski »prpvinclerji«, pa smo si zopet ogledovali ta ideal gospodičen s kmetov. »Wien, du Stadt meiner Trauune ...« Iz gostiln se je oglašal gramofon, napisi so vabili na pristni guijaž in v vsem je bila neka prisiljena razigranost in veselost. Kaj je današnji Dunaj? Primerjajo ga z veliko glavo na šibkem telesu: avstrijski »Wasserkoipf«. Ima še nekaj sta-roavstrijskega ozračja, patino, ki je nekje čisto zgoraj še zoprnosveža. To so stari penziomisti: generali in hofrati, ki počasi lezejo na solnce in tolčejo po Ringu s svojimi palicami: »Damals, a Is ich...« Ah, kako daleč je to! Po velikem naturnem žlebu so se čez Karpate razlili k Dunavu gališki židje, ki jih je dvignil vihar svetovne vojne; kaj bi danes bilo avstrijsko, zlasti dunajsko gospodarstvo brez Židov? Politično pa imajo bodočnost samo oni Avstrijci, ki skušajo preko lokalnega patriotizma uresničiti svoj »Anschluss«. Velika iluzija, kajpada — toda vsaka ljubezen je taka. Dvomim, da bi se dal ta ljubezenski objem preprečiti; naveličali se bodo sami, to je gotovo. A Dunaj, »Stadt der siissen Traume«, bo še bolj ponižan, pretvorjen v provincialno mesto Velike Nemčije .... V tej aprilski pomladi, z belimi oblaki, ki so se dekorativno igrali nad zvonikom cerkve sv. Štefana ali izpopolnjevali ozadje antične, kakor s starih slik prekopirane. podobe parlamenta, v tem veselem solncu in v prodiranju zelenega barvila v mesto, je bilo čutiti neko neskladje med mestom in naravo. Saj to ni več mesto pomladi, jare, oplo-jaijoče sile. Arterioskleroza trdih gospodarskih dejstev ovira njegovo utripanje. Mrači se »Gemiitliehkeit«, meščan je obubožan, melodije Schubertove ali Strauissove glasbe se izgubljajo v hrupu jazza-banda. Nekdo je še vedno osamljen: Beethoven. V resnobnih zvokih njegovih sonat bo Dunaj nekoč spoznal tragiko dejstva, da je bil... »und nimmermehr...« Človek se rad ustavi v njem, malce pogleda to in ono, pokramlja. Tako so nam hitro potekle ure, ki smo jih imeli po programu odmerjene. Hodili smo brez cilja, oboroženi, kot se spodobi, z dežniki. Dežja nismo napravili, a skušali smo gasiti kranjsko žejo. Za slovo nas je s pristno dunajsko »Gemiitliehkeit« oskubil dobri birt pri veselem vozniku nekje v centru, ki nam je dal za drage šilinge slabo jedačo. Živeti od provinclerjev — to je stara dunajska tradicija. Na vzhodnem kolodvoru se je naše raztreseno odposlanstvo zbralo. Osta-vili srno Dunaj v popoldanskem solncu. Gorje potopiscu, če bi čitatelji zahtevali od njega brezpogojno originalnost. Vozili smo se cele ure in — nič zanimivega. Sediš med domačimi ljudmi in po domače govoriš o domačih zadevah. Brzovlak prijetno reže prostor. odpira daljave, se ziblje in ropo-če, toda slike, ki jih vidiš, so tako splošne, da nimaš za nje besed. Lahko je bilo Goetheju napisati »Italienische Reise« — ne zaradi tega, ker je bil Goethe, marveč zato, ker je potoval v pocestnem vozu. Ustavi se z brzovla-kom uri tej ali oni podrobnosti, če moreš! Doživi no kakšno pustolovščino, če lepo sediš med zadovoljnimi Kranjci! Vlak sopiha, voz se ziblje, edin tujec v našem kupeju se muči z naduho in pripoveduje v ruščini o boljševikih. Uhaja mu sapa in si pomaga z ozonom. Zunaj je še vedno solnčno, vode so se razlile čez bregove, ponekod so cele lagune in ob koncu vasi majhne Benetke. V enoličnem ritmu vožnje se mi atotffCiro ponavljajo v spominu Vidriče-vi verzi: Crnoan zemljotn preoranom Razlile se vode sjajne A oblači nebom plove « U tišine veličajne. V Breda vi neizogibna revizija; zagrnjen kolodvor, kjer ljudje gledajo ^izza žice kakor volkovi iz kletke. Čudno, da se lahko v tem stanju smehljajo. Zares, kako smešne so včasi nujno potrebne reči! Kako bodo čez 2000 let gledali na pregraje, od katerih ti je v srednji Evropi kar tesno?! Bnzirno dalje, se zibljemo, pogovarjamo, vdihavamo ozon; počasi se večeri. To je moravski večer, prijeten, malce otožen, kakor so vedno večeri na ravnici. Preko črne in rdečkaste prsti diha pomlad. V vaseh so odprta okna. Nekje ujamem napis: »My house, my castle«. Majhna, rumenkasta hišica. Kakšen sno-bizem! Malomeščan zna angleško! Kdo ve, iz kakšnega sllovarja tujk je bil pobral to firazo — no, opozoril pa je le nase. Film se odvija, odmota; pod nami škriplje im stoče; tovarniški dimniki so vse pogostejši, že smo na industrijskem ozemlju. ki sega iz Morave v Šle-ziijo, pod Beskide, v deželo Petra Bez-ruča, ik Tješiinu, na Poljsko, v Katovice in dalje, v Nemčijo... Neskončna vrsta odprtih zemeljskih rovpv, gozdovi dimnikov, žar visokih peči, svetliikaroje daljnih luči... in vendar vse to ni prav nič važno. Važen je človek. Toda mi ga ne vidimo. Ze se je znočilo, ustavljamo se na velikih, močno razsvetljenih postajah; neikje za njimi morajo biti mesta in tam žive ljudje. Kakor da jih ni. Nekje vstopajo in izstopajo hladni, neznani, tuiji. Ta slika plava z menoj po neskončnem prostoru, ki ga preletava misel. Ali so vrata dobro zaprta? Kje je postaja, kjer bom nekoč moral izstopiti? — Ah, to ni vlaik, to je slika življenja ... Lahen dremež. Noč je. Bližamo se meji Poljske. * Jutro na ravnici Velike Poljske. Svet je od obzorja do obzorja ena sama, dolgočasna plošča. Take so stepe. Tak je svet daleč tja na vzhod proti Uralu. Poljska pokrajina je pretežno monotona. Njive, travniki, posamezni gozdovi, redke vasi. Nad poplavljeno nižino ob oddaljeni reki vzhaja solnce. V tej melanholiji solnčnega vzhoda in zahoda je edini čar velikopoliske ravni. Prihajajoči in odhajajoči Helij je čarov- nik, ki edini daje tej pokrajini malo ognja, temperamenta, barv. A za nas je tudi ta veselost enolična, stepma. V Jarocinu budi naše zaspance godba. Vsi se iz neke notranje potrebe prislonimo k oknom. Pozdrav velja nam, naši domovini, slovanskemu jugu. Tu je poljska provinca; neki mož v črni suknji in polcilindru nam maha z roko in godba znova_ udarja koračnico. Živela Jugoslavija! Živela Poljska I V tem krmežljavem jutru se vse to vidi narejeno in brezbarvno. Toda naša pot je rodoljubna in ta pozornost je takisto rodoljubna: razumemo se. Živeli! Vlak odhaja in slika pokrajine se nebistveno izpreminja. Končana je neprespana noč. Curek hladne vode po izmučenem obrazu in pogled v solnce, ki obeta lep dan — in že je volja premagala živce. Skozi okno prihaja čisti jutranji zrak. Vode še vedno bleščijo, in tem pomladnim vodam ni kraja ne konca. Nemara je tudi to problem Poljske. Toda zanj je treba denarja, denarja, denarja. (Dalje) -- Odkod naš »goljuf" Santiago de Compostela je Špancem močno pri srcu. še Alfons XIII. je ob pri-četku svoje vlade prišel molit v grobnico, kjer po neki legendi počivajo apostolove kosti. Bilo je v avgustu 1904. Kralj je stopal nizdol po stopnišču proti kripti, kar je pred njim hodeči kanonik opazil v somraku čuden predmet, ki je gorel, kakor se je zdelo. Ustavil je sprevod in si stvar ogledal. Bila je bomba, pri kateri je dogoreval stenj. Ker ni bilo drugega gasila, so izlili na smrtonosno pripravo blagoslovljeno vodo iz kropilnika. In kralj je mogel poklekniti na blagovestnikov grob. Pripetljaj je naredil mučen vtis na spremstvo, ki je videlo v tem neugodno slutnjo. Na višjo željo so navzoči obljubili molčati. Občinstvo je letos prvič izvedelo o tem izjalovljenem atentatu ... Sv. Jakob Kompostelj-ski je seveda že stara božja pot, nazvana Zapadni Jeruzalem. V našem slovstvu jo med drugimi omenjata Prešeren in Pregelj. Mestece je svoje dni štelo 16 samostanov, kjer so romarji dobivali prehrano z imenom Galli offa, t. j. prigrizek za Galca (Francoza), ker je bilo od inozemskih božjepotnikov največ Francozov. Iz tega naziva se je izrinil drugi: gallofo, z italijanskim pravopisom gaglioffo = prosjak, potepuh, malopridnež, slepar. Poslednji pomen je znan po vsej Sloveniji. Ponekod znači tudi stromice, (kmetske nogavic« brez stopala), dalje predsrajčnik, končno pa ribo, ki se ji pravi še: lampreda ali mi-noga. Univ. prof. dr. 0. K 1 e m m Podzavestna Sizlka IpPjjš dor pride v položaj, da mora s fj^m kamnom zadeti kak bližen pred-met, ki je n. pr. oddaljen 5 me-KI trov, bo pri prvih lučajih precej nesiguren. Toda kmalu se bo prilagodil razdalji. Pogrešek postaja vedno manjši, dokler dober lučalec ne pogodi cilja s pogreškom kakih 10 cm, ali petdese-tinko metne daljine. Ta pohlevna ugotovitev .skriva v sebi marsikaj zanimivega, marsikako čudo živega dogajanja, če se le otresemo tiste samoposebi umevnosti, v katero nas oklepa vsakdanjost. Spomnimo se za trenutek na »odvratno« šolsko fiziko: tam je rečeno, da je daljina meta odvisna od sile in od kota, pod katerim vržemo telo. Najugodnejši kot je 45 stopinj. Pod tem kotom vržen predmet bo padel pri enaki sili najdalje od izhodišča. Pri strmejših, kakor tudi pri položnejših kotih se daljina lučaja spet zmanjša. Tudi dalekostrelni topovi se navadno namerjajo pod tem kotom. Sedaj si pa v posesti te učenosti oglejmo, kaj pravi lučalec? Kaj hoče prav za prav? Zadeti cilj in nič drugega. Ali morda misli pri tem na fizikalne pogoje, od katerih je odvisno njegovo dejanje: na silo in na začetni kot ? Prav gotovo ne. Metni kot in sila se uravnata sama po sebi, pod vplivom njegovega hotenja zadeti cilj. Vendar pa sta oba pogoja navezana na človeka in njegove zakone. Čim bolj se ujemata sila in kot, tem točnejši bo lučaj. No, o teh zakonih človeške narave pa ve vsaj nekaj povedati psihologija: Če hočemo razlikovati dva vtiska med seboj, mora biti razlika teh vtiskov prav tolikšna kakor njih jakost. Možnost razlikovanja je torej vezana na neko razmerje in to znaša pri pretehtavanju dveh teles na roki eno štiridesetinko. če neki predmet, ki tehta 400 gramov, lahko ravno še ločimo od drugega, ki tehta samo 390 gramov, potem moramo pričakovati, da se bo 4000 gramov težko telo ravno še dalo ločiti od 3900 gramov težkega telesa. To razmerje igra prav važno vlogo pri lučanju, ker je od njega odvisno, s kakšno silo bomo zalučali kamen proti cilju. Čim večja pa je začetna sila, tem večji mora biti tudi pogrešek pri napačni precenitvi teže vrženega predmeta, kar pa se izvrši seve čisto podzavestno. Potemtakem bi bilo najugodnejše, da bi se pri ročnem lučanju uporabljala najmanjša sila, s katero se ravno še seže do cilja. Vprašanje je le, če more metalec svobodno razpolagati s pravilno silo. V nekih mejah pač. Sicer mu je pa razen tega r a izbero tudi začetni kot. S spreminjanjem kota se prav tako veča ali manjša točnost lučaja, toda po zakonu, ki ga sam organizem ne čuti. Glede na to, da se z najmanjšo silo najdlje vrže pod kotom 45 stopinj, bi človek dejal, da bi se bilo najbolje držati kar tega kota in samo silo spremeniti po potrebi. No, metalec se ravna, in spet ne ravna po tem preudarku. Pri lučanju gotovo ne misli na fizikalne zavisnosti, in ne računa preudarno na najmanjšo napako. Na drugi strani pa je vendar treba priznati, da se točno drži pravila — in to je najzanimivejše. Merjenja so namreč nespodbitno dokazala, da se tudi pri ročnem metanju začetni kot zelo približuje 45 stopinjam, in sicer tem bolj točno, čim intenzivneje si kdo prizadeva, da bi zadel. Da bi na to dejstvo količkaj vplivalo fizikalno znanje, o tem ne more biti govora. Vsem fizikalnim zakonom se prilagodi organizem čisto podzavestno, na podlagi ukoreninjenih izkušenj. In pri-lagodenje, izvirajoče iz podzavestne fizike smotrenega človeškega hotenja, je tako točno, da bi psiholog že iz njega lahko razvil fizikalni zakon, da je daljina lučaja največja pri 45 stopinjah. Dete se igra s kamenčki, ki jih luča zdaj sem zdaj tja. Po navadi ne zadene tako točno kakor mi starejši. Pa kaj za to. Otrok se le smeje in meče naprej, ne vedoč, da izpolnjuje vsaka njegov i kretnja vse modrosti naše fizike in psihologije. i'sja.C- - 5. o . M.AC- M AH a« «73 - m^-mmm. X ? i iJM)!- t. m* - Eevo zgoraj: No Laval, na desnici! leski grad, kjer g Aristide Briand, ] sedniško mesto. > g* M AC - M AH a« «73 - iJM)!- t. »54 - !§«>? lfS)K)E VOLITVE V IFIRANCIIJII rfjjt odhaja iz Versaillesa (na njegovi levici Pierre! Sj Rabier, podpredsednik senata). — Spodaj: Versail-£ ijsedniške volitve. — Zgoraj, v kotu: Vnanji minister £ %irvem glasovanju umaknil svojo kandidaturo za predli. Dosedanji predsedniki tretje republike. (Novoizvoljeni Paul Doumer je trinajsti po številu. Ujfcrm.I| WAPH«owa. —. ■ Roman Spisal Ivan Podrzaj ® 20. nadaljevanje Elij je pobral knjigo: Baudelairejeve Pesmi v prozi. Poravnal je stran, ki se je zmečkala pri padcu knjige. Sunkoma se je vzravnal, ko je zagledal podčrtane posamezne besede. Tudi poglavje Omamljaj se! je bilo debelo podčrtano. In konec poglavja: Tvoja ura je prišla! Omami se ... Z vinom, s poezijo ali s krepostjo, kakor hočeš! In z ljubeznijo! je bilo pripisano. In spodaj z visokimi, tenkimi črkami: Mary — Mesto pod gradom z datumom prejšnjega dne. Prepaden je vzdignil oči in pogledal Marijo. Njen bledi obraz je spreletavala vročična trpkost. Nekaj blaznega je vzkipelo v Eliju. Zdrznil se je in zamorjeno jeknil predle. Za trenutek so se zatemnile Mariiine oči in niena lica ie pokril mračen gnev. Nato je v silnem razburjenju iztrgala knjigo iz njegove roke, jo vrgla na stol, se visoko vzravnala in rekla: — Zdaj vem vse. Njen glas ni bil osoren. Niti jezen. In vendar je zvenela iz njega; divja strahota. Elij je stopil korak nazaj. Čuvstvo slabosti ga je obšlo in njegove misli so bile ošuljene. Marija je stala negibno. Iz oči ji je odsevala brezmejna bolest. V Eliju se je lovilo sočutje z nejevoljo, tesnoba z odpovedjo. Čutil je usodnost trenutka, trpel je in užival — občutek, ki ga je mučil in poživljal obenem. Marija se je mahoma obrnila in omahnila proti stolu. Komaj slišen vzdih se je izvil iz njenih prs. Eliju je bilo, da bi planil k njej, pokleknil k njenim nogam in ji izpovedal svojo bol, pa je ostal miren in tih. Sedla je na stol, pokrila obraz z rokama in ihtela. Žalostna slika, ki je bil nekaj trenutkov brezčutno zrl nanjo, ga je zdajci osvestila. Šiloma se je premaknil, napravil nekaj korakov in obstal pred njo. — Samo besedo, Marija! je rekel s trpkim glasom. Ni odgovorila. Položil je roko na naslonek stola. Sunkoma se je obrnila v steno. — Marija! je vzkliknil in se odmaknil. Počasi se je okrenila. Komaj vidno. Razklenila je za spoznanje prste in se ozrla skoznje. Elij je opazil njen vprašujoči pogled. Naglo je stopil bliže in rekel: — Vse ti pojasnim. Odkrila je obraz in na njenem licu, obrnjenim proti stropni sve« tiljki, se je zablesketala v kovinskem siju resnična solza. V zmedi čuvstev je padel na kolena, položil glavo v njeno na« ročje in golčal nerazumljive besede v njeno krilo. Njena roka se je rahlo dotaknila njegove glave. — Bodi dobra! jo je prosil in dvignil obraz. V njenih očeh, ki so ostro zrle vanj, je bilo nekaj objestnega. Mat* borna je odmaknila z nogami stol in Elij, ki je bil po dotiku njene roke sklepal, da je pripravljena na spravo, je videl v njeni kretnji zavračilo, ki je užalilo njegov moški ponos. Vstal je, stopil nekajkrat po sobi sem in tja ter obstal pred zastrtim oknom. V srcu mu je bilo žal, če bi odšla od njega brez sprave in morda celo v veri, da se ji je izneveril, toda rajši je molčal in čakal ter prepustil odločitev njej, Id je odklonila njegovo pojasnilo. Po dolgih minutah mučnega molka je Marija zdajci vstala in rekla: — Torej hočeš, da končava... Njen glas je bil hladen, skoro posmehljiv. Elij se je obrnil k njej in molčal. — Hočeš? je ponovila. Njen obraz je bil mrk, iz oči pa ji je sijala slast ženske, ki se zaveda svoje zavodljive moči. Napravila je nekaj korakov po sobi in se ustavila pred stolom, kamor je bila prej vrgla izdajalsko knjigo. Vzela je knjigo, jo odprla in čitala s posmehljivim glasom: Omamljaj se! Tvoja ura je prišla!... Glasno se je zasmejala in rekla: — Mary! Idealno ime! Elij je molče požiral njena izzivanja. — Ali je lepa? Črna? Ima visoke noge? je spraševala in ga zdaj pa zdaj ošinila s porogljivim pogledom. Spustila je knjigo nazaj na stol, stopila bliže k njemu in vprašala: — Zakaj ne odgovoriš? Ali ne smem vedeti, kakšna je moja \]u> bovnica? — Ljubovnica? se je zasmejal Elij. — Hvala ti! Hvala za priznanje! Elij je razumel. V zadregi je potegnil z roko po čelu in rekel s prisiljeno mirnostjo: — Kakor ti je ljubo.— Marija, ki ves ta čas ni pustila svojih oči od njega, je' pri teh besedah zamižala. Ustnice so se ji skrčile in njen zasenčen obraz se je stemnil. Eliju je bilo težko v duši in že je bil na tem, da ga premaga njena resnična bolest, ko je nenadno vzdignila trepalnice in uprla vanj svoje neznansko globoke, toda od srda in žalosti motne oči. Bolestno je zrla vanj in okoli usten ji je trepetal gorjup nasmešek. Po nekaj tre« nutkih je stresla z glavo in rekla: — Nisem mislila ... Počasi se je okrenila in stopala proti vratom. — Marija! Obstala je. Skočil je k njej, jo prijel za roko in jo peljal k zofi.,Ni se upirala'. — Marija! so se oklenili njegovi prsti njene roke, nisem priča* koval, da pride kdaj med nama do sličnega nesoglasja. Toda kar je bilo, je bilo in ne sme biti nikoli več. So slučaji v življenju, ki ne pomenijo nič in so slučaji, ki uničijo vse. Človek ne sme biti preveč sničav. Zlasti ne v ljubezni... — Če misliš z besedami zanikati dejanja, je bolje, da jih ne iz« gubljaš, ga je prekinila in se odmaknila od njega. — Ne, draga! — Draga? se je trpko nasmehnila. — Najdražja, edina! se je primaknil k njej in jo hotel objeti, — In Mary? Evzebija? In Pija? se je odvrnila od njega. Elij je umolknil. — Vidiš? se je nasmehnila s slastjo, kakor vselej, ko je hotela od njega novo prisego brezpogojne vdanosti in večne ljubezni. Elij ni hotel odgovoriti. — Vem, da ti ni prijetno govoriti z menoj o ženskah, ki... je nenadno prenehala. — Krivična si, je dejal mirno in globoko zadihal. — To praviš ti? Ti, ki sprejemaš na svojem domu tuje ženske? Jih vabiš k sebi in se zabavaš z njimi! Sam! Pri zaklenjenih vratih! Tu, kjer sem mislila, da sem edina... O, nesrečna jaz! so štrkali nanj očitki kakor mrzli curki na razgreto železo. Bila je lepa v iskrenem zanosu svojega gneva. Rahla rdečica na njenih licih se je omamljivo odražala izpod zasenčenih očnic, ki so plavale v njih njene velike, nemirne oči. — Marija, dovoli, da-ti pojasnim... — Kaj hočeš pojasniti, ko je vse jasno kot beli dan! — Krivičnost slepi tvoje misli in ti vidiš stvari... v — Takšne, kakršne so in nič jih ne more spremeniti! je planila kviškoma. Rdečica na njenih licih je izginila in rezek pogled ji je švignil iz oči. Ves njegov odgovor na njen osorni očitek je bil samo brezčuten pogled nanjo, ki se je tresla po vsem telesu. Marija je molčala in čudno gledala po sobi. Njen obraz ni iz« dajal bolečine. Nekaj trdega je bilo v njegovih potezah. Elij je brzdal svoje poglede. Prvikrat se mu je zasvitalo, da ga muči zavestno in premišljeno. Nekaj časa je bilo vse tiho v sobi. Še ura na steni je tiktakala pri« tajeno. Elij je stal s pridržano sapo in mirno gledal v njen brezbarvni obraz. Iznenada so se ji zganile ustnice, premaknila se je in rekla: — Vidim, da sem ti odveč. Elij je imel občutek, če bi stopil k njej in ji dejal: Čemu vse to, ko te ljubim blazno in brezupno? da bi ga zavrnila in on bi bil po« nižan brez smotra in užitka. — Slabo "me poznaš, je rekel slednjič in sedel na stol za pisalno mizo. Ves čas so bila njegova čuvstva tako zaposlena z Marijo, da se ni • niti za trenutek spomnil na Mary in šele zdaj, ko je vznemirjen segel v hlačni žep, mu je prišla na misel ona, ki morda prav tem trenutku misli nanj v drvečem vlaku. — Dobro te poznam, je odvrnila z naglasom, ki je pričal, da je posnela svojo sodbo o njem po mnenju onih, ki so ji bili blizu po rodbinski zve?i. Elij ni sovražil teh ljudi, kakor ni sovražil nikogar, niti onih, ki so sovražili njega. Nasprotno. Kadarkoli je- mogel, je storil uslugo zdaj temu, zdaj onemu. Morda ne zmerom iz lastnega nagiba, toda vselej iz ljubezni do Marije, ki ji ni mogel odreči nobene želje, če ni presegala njegove moči. Dolgo je bil slep in Marija sama mu je mo> rala odpreti oči. In on je videl v tem nov dokaz njene ljubezni. Zato je bil tem bolj presenečen, kadar mu je v hipni razburjenosti ali včasi tudi samo v šali izrazila njih samovoljno mnenje o njem, da ga raz* draži ali morda samo ponagaja. Presenečen zato, ker je dobro vedela, da ni voljan plačevati davka za svojo ljubezen nikomur, najmanj pa človeku, ki bi hotel izkoristiti njegovo razmerje z njo. In večkrat se je zgodilo, da ji je zaupal svojo bojazen pred njimi, ki jih je poznal bolje nego ona. Tolažila ga je s potrpljenjem in znala pregnati nje« gove slutnje z upanjem na bodočnost, ko bosta nezavisna in daleč od ljudi, ki jim je ljubezen zgolj kupčijska zadeva. Marija sama je sodila o njem drugače in se ponovno opravičila, da je izrekla tujo sodbo le iz trme ali nagajivosti. Ni ji zameril, samo čudil se je, kako more, četudi le v jezi ali v šali, izreči tuje mnenje, ko je sicer po svojem mišljenju in duševnosti tako vzvišena nad njimi. Tudi zdaj se je zavedal, da je izrekla ta očitek le v jezi in da je sam kriv, če misli, da jo je prevaril v najsvetejšem. — Da, Marija, je rekel samozavestno, dolgo se poznava in do« volj prilike si imela, da si me spoznala v dobrem in v slabem. Vem, da nisem svetnik, še dober človek ne, toda odkar me osrečuje tvoja ljubezen, sem skušal izločiti iz svoie duše vse, kar bi moglo skaliti čistost najinega razmerja. Sodeč po tvojih besedah, se mi to, žal, ni posrečilo. Tesno mu je bilo pri srcu, ko je izgovoril te besede. Imel je ob« čutek, da laže in vendar je govoril čisto resnico. Doživljaj z Mary je bil prvi in edini korak, ki bi mogel zatemniti blaženost njune sreče, toda ali ga ni pognala v nevarnost ona sama s svojim večnim stras hom in nezaupanjem v končno zmago? Ne, ne! Ona ne! Ali ni nes štetokrat izjavila, da je pripravljena na vse, ko bi le ne bilo teh rod« binskih ljudi, s čijih sodbo o njem ga je tako rada dražila? Sicer pa — kaj hoče od njega? Ali ji ni zvest navzlic vsem dvomom, da bosta kdaj živela skupno življenje v posvečeni ljubezni? Kje je mož nje* govih let, njegovih izkušenj, razočaranj in mišljenja, ki bi se uzado« voljil s trajno breztelesno ljubeznijo brez upa na dokončno posest ljubljenega bitja? Ali ni bila prav ta zatirana, iz spoštovanja do nje, ki naj bi bila kdaj žena in mati, zatajevana in trpinčena strast, ona sila, ki mu je pretila s porazom v bližini zavodljive, strastvene tujke? Ali je vobče čutil pravo nagnjenje do Mary, saj je videl in užival v njej le Marijo? — Bolje, poštenejše bi bilo, da priznaš brez olepšavanja, s pravim obrazom in možato, je odgovorila z resnobnim, toda umirjenim gla= som. — Da priznam? — Vendar ne boš tajil, da si imel pri sebi žensko? Elij je pomolčal. — Tega seveda nočeš priznati! — Ne morem. — Ker se bojiš! — Nikogar se ne bojim. — Kar tako ne zapiše ženska slične opazke v tujo knjigo! — Še vse kaj drugega sem videl. — Torej priznavaš, da je bila tu in da je imela povod za drzno opazko? — Ne. — Ne izmikaj se, če si v pravici! Dr. Ivan Lah Dogodek s Pavlom Pavlovičem (Nadaljevanje) II avel Pavlovič ni ljubil političnih razgovorov. Tudi za literaturo se ni zanimal. Z izletom na deželo, da bi si ogledal naše vzorno gospodarstvo, je vedno odlašal. A bil je sijajen gost in nič manj požrtvovalen gostitelj. Dobra, prelestna ruska duša. Napitnine je dajal po rusko, da so se natakarice čudile taki darežljivosti. Saj je bila napitnina skoraj večja nego račun. Videlo se je, da je Pavel Pavlovič na študijskem potovanju z rusko državno štipendijo. In ruski rubelj je bil takrat gospod. Moram reči, da je bil Pavel Pavlovič zelo prijeten družabnik brez vsakih kapric in sitnosti. Zadovoljen je bil, da je imel družbo, da mu ni bilo treba posedati samemu po restavracijah. Ostali čas dneva je prespal, se dolgočasil po kavarnah in promenadah. Na Grad se dolgo ni mogel povzpeti, kajti je bil Pavel Pavlovič nekoliko zavaljen in počasen, zato mu ni bilo do daljših izletov. Končno se je tja odpeljal z izvoščkom. Panorama naših gor mu je ugajala, toda Pavel Pavlovič je videl že mnogo sveta in se ni navduševal posebno za prirodne lepote. Končno je prišlo do spoznanja, ko sva si pogledala do dna iz oči v oči. Napravila sva izlet na Posavje. Ustavila sva se v gostilni, kjer se je nekoč ustavil ruski car, in počastila ta spomin z dobro pijačo in prigrizkom. Pavel Pavlovič se je sicer začudil, da se je celo stoletje ohra- BAivoT umsrvi Vzleti bratov Montgoifierjev so povzročili v Franciji velikansko razburjenje. Ko je prit novica v Pariz, so učenjaki sprožili misjel, naj bi napravili tudi v prestolnici tak poizkus, redili so javno zbirko za pokritje stroškov. Monsieur Charles, odličen profesor fizike,; vodil priprave. Predložil je, da bi napihnili balon z vodikovim plinom. Brata Robertsa sta napravila balon iz tenkega blaga. Prevlekla ga ga z gumo. Napih® vati so ga začeli dne 23. avgusta 1. 1783. Vodikov plin so pripravljali iz železnih opilkov, J katere so nalili žveplene kisline; ta način je bil sicer drag, a tudi edini, ki so ga ob tista času poznali. Napolnjevanje balona je delalo Francozom dokaj preglavic. Manjkalo jim je pripravi naglo proizvajanje vodikovega plina. Tretji dan se je zbrala okoli balona ogromna mr nfl spomin na ta skoraj brezpomemben dogodek, vendar ni videl v tem nič takega, kar bi dajalo povod za navdušenje. Dan je bil čudno lep, pomladanski. Da se navžijeva prirodne lepote, sva šla nekaj časa peš, dasi Pavel Pavlovič ni bil prijatelj pešizletov. Zato naju j. spremljal izvošček. »Da, vam se zdi čudno Pavel Pavlovič, da hranimo tu take brezpomembne spomine, a pomislite, ali ni morebiti za njimi vendar nekaj več nego spomin nekdanjega dogodka. Morebiti se je ustavil kje tudi kak drugi potentat tedanje dobe in vendar ni ostalo nikakega spomina za njim. Res Aleksander je bil tedaj najbolj popularen v Ljubljani od vseh visokih gostov, a ne le zaradi svoje lepote in avantur. Vse to je prešlo in izginilo kakor ves ljubljanski kongres. Za nas je ostal to ruski car in mislim, da je zanimivo, če o tem pozabljenem kotu Evrope daleč od Rusije živi celo stoletje tak spomin. Takrat je bila seveda Rusija še daleč, daleč, a pozneje se nam je približala. Po- stala nam jfe nefeaj "dragega. In v tej drugi misli so živeli naši najboljši ljudje, v veri, da Rusija ne bo pozabila na nas.« »Kako to mislite?« je vprašal Pavel Pavlovič presenečeno. Stala sva sredi posavskega polja, ki je puhtelo v pomladnem vonju prebujenega življenja po brazdah in razorih. Škrjančki so napolnili obzorje, solnce se je lesketalo v belih robovih Kamniških planin, iz daljave se je svetil Triglav. »Mi vsi slutimo in čutimo, da prihaja odločilna ura. Predigra na Balkanu se je začela in v nas vse vre, vse je v revoluciji ...« »V kakšni revoluciji?« »To vi težko razumete. Vi ne veste, kaj je narodno robstvo. V tem je zdaj ves smisel našega življenja.« Pavel Pavlovič je čim dalje bolj začudeno strmel vame. »Kaj ste vi revolu-cijonar, Ivan Ivanovič?« »Gotovo.« Pavel Pavlovič se je sesedel na kanton ob cesti. Strmel je vame molče, kakor da se je razočaral nad človekom, ki ga Da bi se ognil zlih posledic te radovednosti, je Charles sklenil prenesti balon drugam, noč so ga prepeljali. Sprevod je bil kaj nenavaden. Možje s plamenicami in oddelki va so spremljali zibajočo se temno gmoto balona. Grobna tišina je bila po ulicah, poročajo, so pobožne ženice, ki so srečavale to nočno procesijo, poklekale pred balo-in se križale, misleč, da si s tem zaslužijo vsaj popolni odpustek. Radovedneži se niso dosti menili za uradna poročila o tem, kako napreduje napiho-Hoteli so kaj videti. Bila je nevarnost, da ne bi s svojo nestrpnostjo pokvarili po- je smatral za prijatelja. Tudi jaz sem bil presenečen nad tem, da ga je ta beseda tako porazila. »To vendar ni nič čudnega«, sem nadaljeval. »To je naravno. V naših razmerah, Pavel Pavlovič ... Mi vsi, ki verujemo ...« Njegov obraz je bil zelo resen, zdelo se mi je, da so mu prišle solze v oči. Zmajeval je z glavo in se opiral ob palico, kakor da je zelo utrujen. Oba sva molčala. Okoli naju je vladala tista čudotajna pomladanska tišina, ki se ti v srcu izpreminja v najveličastnejšo pesem vstajenja. Trenutek je bil tako poln velikih misli, da mu še danes ne najdem besede. »Pojdiva«, je rekel čez čas, »pokličite izvoščka.« Izvošček je stal nekaj korakov od naju. Bil je skoraj med tem zadremal. Gotovo ga je prevzel pomladanski zrak. Sedla sva v kočijo in se odpeljala proti mestu. Sedela sva molče drug poleg drugega; razgovor je popolnoma zastal. »Dovolite, Ivan Ivanovič, vprašanje,« je končno izpregovoril Pavel Pavlovič. »Prosim...« »Ali so pri vas ženske?« »Kako mislite?« »No, ženske, krasotice ...« »Mislim, da. Pravijo, da so Ljubljančanke lepe. Že Prešeren je rekel, da so od nekdaj lepe Ljubljančanke slovele. Seveda, to je stvar okusa. Vi ste videli velika mesta, letovišča ...« »Da, v Španiji so zelo lepe ženske.« »No, in kaj želite, Pavel Pavlovič ...« »Hotel sem vas vprašati, ali so tako, za zabavo ... zvečer...« »Hm, to je težko vprašanje... Ljubljana je malo mesto, nima takih zabavnih lokalov...« »Jaz bi imel rad družbo... bi povabil na večerjo... A morala bi biti lepa, mlada...« »Da, da, razumem. Za razgovor, zabavo ,..« »Da, da, in šampanjec, godba... Dolgočasno je pri vas .,..« Zdaj sem razumel vse. Zvečer smo sedeli v družbi z dvema znankama v posebni sobi velike restavracije in Pavel Pavlovič je bil naš gostitelj. Bil je presrečen, da je tako svečane zaključil svoje bivanje med nami. Bil je kavalir v vsakem oziru, hvaležen za vsak nasmeh, za vsako besedo in, ko smo se v pozni noči poslavljali od njega, je izpil še zadnjo čašo šampanjca na naše zdravje in razbil čašo ob tla. Drugi dan je Pavel Pavlovič odpotoval. In zdaj, v teh čudnih pomladnih dffeh se spominjam nate, Pavel Pavlovič, in te iščem, da bi se razgovoril s teboj. Kdko je bilo takrat na posavskem polju in zakaj si tako začudeno gledal v naše nerazrešljivo vprašanje? Ali si se bal? Ali si ga razumel? -sssas- Sahara sahne Major Benard Le Pontois je nedavno raz-iskaval južni Alžer, da bi dognal, ali bi se dalo kaj zanimivega prinesti na kolonialno razstavo v Vincennesu. Prišel je do prepričanja, da Sahara neizbežno hira od neusmiljene žeje. »Vode je seveda še, zlasti v uedih*, a to so ostanki iz nekdanjih časov. Čim bolj jo ljudje spravljajo na zrak, tem bolj sahnejo vodnjaki. Tudi arterijskih vrelcev je čedalje manj. V Uargli se to. dobro vidi. Saharska puščava vsekakor umira. V Amadroru je konec, kraj je mrtev in kristaliziran v svoji dokončni obliki. V Tanezru-ftu se ponoči še pojavljajo nekateri žužki, ki so našli v globini nekaj sledov vlage. V Amadroru vsega tega ni več. Potakem je treba Saharo šteti med mrtve in ne sme- mo si delati o njej praznih nad, niti o Hog-garu, koder sem po svojem' štivu upal najti še dokaj rastlinstva. Ondi smo taborili mesec dni in morali hoditi dve uri in pol daleč s kamelo po blatno, skoraj nepitno vodo. Pustivši Igharghar za seboj, nisem mogel zaslediti drugačne vode kot nepitno, neužitno mlako, lepljivo brozgo, ki se nikakor ni hotela ustaliti. Zato se nikar zanašati, da se bo dalo iz Sahare kaj prida napraviti. Mogoče se bodo odkrili kaki rudninski zakladi, glede vode pa sem mnenja, da je Sahara že skoro mrlič. Imeti jo kaže za ocean peščenih molekul.« * Ued ali vadi (arab.), nižava, deževno korito, suho porečje in reka. Beseda živi tudi v španskih nazivih, n. pr. Guad-ad-quivir (vadi-al-kebir — velika reka). Op. pr- Usoda raziskovalca Wegenerfa Za rešitev izgubljenih gron-lanlskih raziskovalcev poslaina pomožna eks-pedicija je dosegla Wegenerjevo zadnje taborišče in poslala svetu brezžično brzojavko, da o "VVegener-ju ni sledu. ao je profesor dr. Albert We-gener pred 23 leti kot 27-letni mož prvič stopil na gronland-sika tla, kjer je v svojstvu meteorologa sodeloval pri danski odpravi raziskovalca Miliusa Ericsona, pač ni slutil, da mu bo usoda po dobrih dveh Prof. Wegener z gronlandskim udeležencem ekspedicije desetletjih uspešnega dela za spoznavanje Gronlanda poplačala napore na podoben način kakor je storila pri njegovem tedanjem vodji, ki je z dvema drugima tovarišema moral pustiti življenje na tej, tedaj prvič nekoliko natančneje raziskani lisi zemeljske oble. (Glej Zis, knjiga VII., štev. 20, in knjiga VIII., štev. 23.) Wegenerjeva ekspedioija se je odpravila na pot lansko pomlad in je bila preračunana na poldrugo leto. Njegov štab je štel 17 mož, 7 učenjakov in 10 tehnikov. Po temeljitih pripravah poizvedovalne odprave 1929, kjer je dr. Wegeoer preizkusil metodo sistematičnega merjenja debeline ledu s tako zvanimi umetnimi potresi, ki nastajajo z dinamitnmi razstreljevanji, se je stvaritelj teorije o premikanju kontinentov upravičeno nadejal, da bo dognal vse, kar je želel proučiti, da se pojasnijo važna vprašanja.. za meteorologijo. Namestu razveseljivih strokovnih poročil o groniland&kih tajnah pa je pri- šla vest, da ni o Wegenerju ne d-uha ne sluha. Ekspedicija se je takoj po prihodu na Gronland razdelila na tri odseke. Prvi oddelek se je utaboril na vzhodni obali Gronlanda v Scoresbyju, drugi na zapadu v Umanoku, tretji pa v sredi med obema, kakšnih 300 do 400 km od obale. Prof. Weganer je izročil to opazovalnico svojim najboljšim sotrudni-kom dr. Georgiju, dr. Loeweju in dr. Sorgeju. Polagal je največjo pažnjo na to, da bo njih postaja opremljena z vsemi opazovalnimi napravami, a tudi dobro založena z živili. Zato je odrinil 22. septembra lani na pot s 13 Eskimi. Na tem pohodu je zalotil skupino snežni vihar, ki je navdal del spremstva z nezaupanjem. Eskimi so se razcepili. Devet se jih je takoj izneverilo Wegener-ju, trije so obupali in ga zapustili pozneje. Wegener je naposled ostal sam z domačinom Rasmusom. Z njim je korakal naprej in, kakor zdaj sigurno vemo, srečno prišel do opazovalnice, kjer je ostal do 1. novembra, ko se je podal z Rasmusom na povratno pot, na kateri je po vsej priliki postal žrtev gronland-ske zime. Ze tedaj, ko so se vrnili Eskimi s pota in so pripovedovali, da je zalotil We-generja strašen snežni vihar, je Začelo nekatere skrbeti za življenje prof. We-generja. Saj je sam dr. Wegener na svojih prejšnjih pohodih skozi Gronland ugotovil, da je potovanje v smeri, katero je vzel, silno težko, ker ga ovirajo vzhodni vetrovi. Vendar pa so vsi zaupali učenjakovi treznosti, preudarnosti in pogumu. Profesorjevi sorodniki so se izjavili zoper reševalno ekspe-dicijo in ko je inženjer Kurt Schif, ki mu je bilo poverjeno vodstvo motornih sani v Wegeinerjevi odpravi, opisal vihar, ki ga je zalotil na poti in ga prisilil, da je z več tovariši v velikem pomanjkanju prebil nekaj dni v šotoru, nakar se je srečno rešil, je tudi hudo zaskrbljene ljudi minul prvi strah. Upali so, da se bo Wegener prej ali slej javil. Ko pa le ni bilo od njega glasu, so poslali na pot reševalno eksp edicij o pod vodstvom raziskovalcev Weikena in Hokkopfa. Prvi je sporočil, da je s sanmi na propeler m s pasjo vprego dospel do opazovalnice dr. Georgija, Loeweja in Sorgeja, ki so mu povedali, da je We