Prevara. Zakon o začasnih učiteljskih prejeinkih z dne 23. febr. 1919 zagotavlja upokojenemu učitelju celo njegovo plačo kot pokojnmo. zakon z dne 20 juliia 1919 pa določa. da rnaSa največja zadnja plača 5000 dinarjev. Zanašaje se na ta zakon, zaprosil sern sr^edi meseca septembra 1919 za upokojenje. Imel sem dosluženih 43 definitiv. let kot nadučitelj. Moja zadnja mesečna plača je z dokladami vred znašala 1250 K. upokojen sem bil dne 30. septembra 1919 ter menil, da je stvar vsestransko v redu. Toda sledilo je temu britko presenečenje takoj v prvem mesccu, ko sem prejel prvokrat izplačano pokojnino in sicer mcsto preišnje plače 1250 kron samo 675 K. Prepričan, da se ml je rokojina pomotoma odmerila. saino na 673 K. stopil sem ostbno k deželnemu knjigovodstvu v Ljiibliani. Tu se mi je kratkomalo povedalo, da je moja pokojnina pravilno odmerjena in da proti temu nimatn ničesar ugovariati. Čas in priložnost sta nanesla. da sem se oglasll tlstega dne tozadevno tudi pri vlšjem šol. svetu. Le tit se mi je priiazno svetovalo, da nai zaproslm za reaktiviranje na sedangem mesttt !n to nemudoma. ker manfka moških uCnih moči. Vesel sem vložil prošnjo in taupno pričakoval usrodne rešitve. Toda zopet neprijetno presenečenje! V seii višieca šol. sveta dne 22. decembr« 1919, je bila moja prošnila bog zna zarad! katereera nzroka. odbita in reaktiviranje pokopatio. Tu golovo nl §lo za kak princip, za škodo ali korist države. kvečjemn za kako intri?o mojlh političnih tiasprotnikov. BržVone se posipodu predsednlku ni zdelo vredno vpodedati v moio službeno kvaliftka^ifo. iz katere bi se bil prenričal. da fe bilo mole delovanje ves čas do zad"i>^a dne vestno in vspe^no, o čemur nričaio mno^a nriznarda šol. oblast! in ti^ta debeia bronasta kotaina, ki sem jo prefel za nenretTvaTio štiridesetlettio zvesto siužbovanie. Ne bi bil stopil v po» kol. re. bi «;e tie bii 7.ana^a1 na po zakom« ob"iiHien'o f.plo nreištiio niaCo ter ne btnmirai se s nrrvSnin /a r^nHiviranTp.. fp h\ spi m\ k fpmii VnTakii tra tpk-o tnerrrrianiprri mestu n^ hi bilo namignilo. Ce tudi težko, vciidar bi rajše še nadalje naprej vlekel ln garal, vsaj toliko časa §e, da bi se iiažl službeni prejemki stalneje uredili. To stoji pribito. Radoveden setu pač tuoda, je velikanska razHka in upokojencem krivica, ki vpije do .neba! Seveda ljudski učitelj, ki je strada' pod avstrijsko vlado in umiral jetike. na.j sedaj životari v starostl onemoge! in izčrj)an ob polovici zaslužene plače ali P'i ob sedanji draginii — za plotoin izdahnc. Je pač taka usoda in pravica lilapca Jer- neia! Večina upokojencev je gotovo organizirana v Jiaši vrii Zavezi, nji naj zlasti velja: Hic Rhodus, hic salta! R.