USTEIL Vojne pridige v postu 1. 1916- iii. Prazuik ozuanieujja Mai^lie device. JZ doToljenjem kn. kk. La ans.-Lji^a cr ..idiitt« i. duc a. marca 1916. E\'angelij sv. Lukeža 1, 26—38. Tiati čas je bil angelj Gabrijel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu ie ime Nazaret, k Devici, zaročeni možu, kateremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davldove, in Devici je bilo ime Marija. In angelj je prišel k njej in je rekel: Ceščena, miloati polua, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami! Ko je pa to slišala, ise je presCražila nad njegOTim govorjenjeBi in je mislila, kakšno bi bilo to pozdravljenje. In angelj ji je rekel: Ne boj se, Marija, ker si našla milost pri Bogu! Glej, spodela bož v svojem telesu in rodlla Sina, in imenuj njegovo ime Jezusl Ta bo velik in Sin Najvi&jega imenovan; ln Gospod Bog mu bo dal sedež Davlda, njegovega oCeta, in bo kraJjeval v hi&i Jakobovl vekomaj; in njegovemu kraljestvu •ne bo konca. Mnriia pa je rekla angelju: Kako se bo to zgo<dilo, ker ne poznam rooža? In angelj je odgovoril in ji rekel: Sv. Duh bo pri&el v te in moč Naj'višjega te bo obsenftUa; in ln zato bo Sveto, kl bo rojeno iz tebe, imenovano Sin božji. :ln glej, Elizabeta, tvoja sorodnica, je tudl spo^ola slna v svojl starostl, in ta meaeo j« že šestt njej, Id je imenovana nerodovltna; ker pri Bogu nl nemogoča nobena, reč- Mariia pa je wkla: Olej, dekla sem Gospodova, sgodi se mi po tvoji be•Mti! Cešfiena, milosti polna! V duhu vas vidim in -BliSIin, dragi naSi vojaki, izgovarjati ta prelepi mo.Utvenl pozaraT,- s katerim so Marijo prvikrat po- zdravila angelska usta, ko je angel Gospodov Mai-iji oznanil, bla bo spočela od SvBtega Duba in rodila iSinu božjega. Vidim vas, ki vam še dosega uho glas zvona, nekje v daljini zvonečega Ceščenomarijo, kako se vaši prsti, ki so navajeni, da se oklepajo hladnega, smrtonosnega orožja, zlagajo in sklepajo k molitvi in kako razoglavr pozdravljate po angelovem zgledu Kraljico nebes in zemlje. Vaša molitev se kakor na angelskih perutih dviga proti nebesom, vaš spomin pa s f>erutmi Ijubezni plove proti domu, proti domači cerkvi, kjer se sedaj tudi oglaša zvon, vaš domači, vam tako dragoceni zvon, kateri vaše ljube, ki ste jih pustili doma, vabi k molitvi. Ce pa tudi ne prihaja do vaših ušes noben zvonov zvok, vendar ne puščate v nemar, da ne bi ob jutran,jem svitu in ob solnčnem zatonu svojega pobožnega pozdrava poslali njej, ki je jutranja zarja našega zvieličanja. Vas vidim, ki ste v strelskih jarkih pripravljeni za bran in boj, kako si s Ceščenomarijo in z rožnim venoem lajšate trpljenje in ufrjujete pogum. Ko grmijo topovi, da se stresa ozracje: ko v vaši bližini udarjajo granate. da se kar si))ajo razstrelki; ko brnijo okoli vas krogle ali ja jie sovražnik z naskokom navalil na vas. vzdihajo vaše ustnice: ,,Jezus, Marija", in iz vašega sroa kipi pobožna in zaupna prošnjn: ,,Marija, varuj nas!" Vidim tebe, dragi naš vojak, ki te je v ljutem boju ranil sovražnik. Kri ii ciirlja iz rane. Toda na svoja usta hvaležno pritiska§ Marijino svetinjico ali pa molek: Marija te ie varovala, da tvoja rana ni hujša. Pa tudi tebe vidim, ki ležiš na bolniSki postelji, votlega obraza, pobteaelih in porumen«lih lic, kakor da bi v njil? ne bi- lo več krvi. Težko sopejo tvoje prsl, blastajoč po živ;ljenju, ki pa ti že visi na tanki niti. Tvoje oei iščejo. podobo Marije, kateri se priporočaš, da prosi za te ob smrtni uri. Tako molite k Zveličarju in njegovi sv, Materi vi, dragi naši vojaki. Molijo pa tud5, spreimite to naša zagotovilo, vaši domaču Kolikokrat smo jih že videli moliti, vaše raatere, vaše žene, vaše hčere, vaše sestre! Pred ta.bernakljem, pred Marijino podobo klečijo in molijo ter vas priporočajo zavetju najsvetejšega Srca in varstvu Matere milosti. Solze jim polnijo oči, njih srce pa je polno zaupanja. Tako tvori Marijino češčenje v e z med vojaki na bojišču ali v tujini in med njihovimi domačimi, vez, ki je ne more raztrgati nobeno razdalje. Ta vez je zato tako trdna, ker je Marijino češčenje za vsakterega kristjana d o 1 ž n o s t, ki jo je svetu oznanil sam aqgel Gabriel, ko je najspoštljiveje pozdravil Marijo ter ji oznanil, da postane božja'Mati.: Božja mati, kakšno dostojanstvo! Sv. evangelij jo osemkrat imenuje Mater Jezusovo. Ta edina beseda pove veS, kakor bi mogel povedati najobširnejši zivl.jeni.epis. Zalcaj ta beseda obsega vse in tudi presega vse, s čimer bi mogli slaviti in hvaliti -Mnrijo. V tem oziru prav lepo pravi goreči pridigar in nadškof sv, Tomaž iz Villanove (t 1555): ,,K najponolnejšemu in najobsežnejšemu življenjepisu Marijinemu za-t dostuje, da je o njej splošno in na kratko povzeto zapisano: Od ka,tere je rojen Jezus, ki je imennvan Kri« stus. Kaj zahtevaš še ve5? Cesa še pogrešaS na D&vici? Zadostuje, da veš: Mati božja je. Zakaj. prosim te, kntorja Iepota, katera čndnosf, katera m'lost% katero velifiastvo manjka Materi božji?" Marijino češčenje jepa tudi za nas potreba, Ko je namreč angel Mariji oznanil, da je določena za Mater božjo, je s tem celemu človeštvu oznanil, da je tudi naša Mati. To je postala takrat, ko je privolila v to, da postane mati Zveličarjeva, rekoč: ,,Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi." Ko je postala Mati Zveličarja, je obenern tudi postala Mati zveličanih, tistilr, ki jih je sam Kristus imenoval svoje brate, med katerimi je on prvorojenec. Naša Mati! Kako mila, kako dobra, kako mogočna! Sam angel jo pozdravi kot polno milosti. Ne samo za se, tudi za nas je milosti polna. Za to je sodba sv^ Bernardina (f 1444): »Nobena milost ne pride z nebes, ki ne bi šla skozi Marijine roke", postala splošno prepričanje katoliške cerkve. To je tudi izrazil papež Leon XIII. v svoji okrožnici o rožnem venou dne 22. sept. 1891: ,,Zagotoviti se more, da se nam iz onega zaklalda vse milosti, ki ga je prinesel Gospod, nič ne podeli, ker Bog tako hoce, kakor po Mariji; kakor namrefi k najvišjemu Q6etu nihče ne more priti nego po Sinu, tako tudi nikdo ne moro priti h Kristusu, kakor po njegovi iMateri." Oče v nebesih je cilj našega življenja. Ce ne pridemo k njemu, je celo naše življenje ne samo zaman in odvec, temveč tudi popolnoma zgrešeno in ponesreceno. Pot k temu cilju pa [ielje skozi solzno dolino. Prej se je mnogoteri posvetnjak prezirljivo posmehoval temu nazivu, češ, to je eno izmed številnih cerkvenih pretiravanj. Zemlja ni in ne sme biti solzna dolina, lemveč j© in mora biti veselišče, kjer se uŽivajo dobrote in naslade tega sveta. Tako so kaj radi rekali tisti, ki v posmrtno življenje sploh ne verujejo ali pa se ne brigajo zanj. Sedanjost s svojim dolgotrajnim, vsestranskim in vseobsežnim trpljenjem pa jih more uveriti in jih je tudi uverila, da ta sodba o zemlji in njeni vrednosti ni nobeno črnogledno pretiravanje, temveč gola in bridka istinitost. In h komu naj vzdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini? Ali ne k njej, ki je tolažnica žalostnih? Pri kom naj iščemo pomoči v raznih dušnib in telesnih bolečinah, če ne pri njej, ki je zdravje bolnikov? Kam se naj zatečemo, 6e nas teži bridka zavest in lruda teža grebov, ce ne k njej, ki je pribežališče grešnikov? Kam se naj obrnemo v vseb ne- varnostih, težavah, stiskah in nadlogah, če ne k njej, ki je pomoč kristjanov? Saj še ni bilo nikoli slišati, da bi bil kdo zapuščen, ki je pod Marijlno varstvo pribežal, njo prosil pomoci, se njeni prošnji priporočal. Na stotine in stotine vas je, dragi vojaki, v vojnib nevarnostili preizkusilo moc Marijinega varstva. Saj zatrjujete z najvefijo bvaležnostjo do Boga in Marije: ,,Marija me je varovala. Marija mi je pri Boga izprosila pomoč in rešitev." In kolikim je izprosila potrpežljivost! Kolikim ozdravljenje! Kolikim dušno spreobrnjenje! Kolikim blaženo smrt! Sami so ležali vzadnjih zdibljajih, zapuščeni od vseh. Mar res od vseh? Ne, ona, ki svojega umirajocega Sina ni zapustila. marve6 je stala poleg njegovega križa, ona, ki je pomoft umirajočih, jih ni zapustila. Prišla je k njim, kakor je prišla k umirajoCemu sv. Filipu Neriju (f 1595). ki je pred smrtjo strmeč in zahvaljujoč se izgovoril: ,,Odkod meni ta milost, da pride k meni Mati mojega Gospoda." Prišla je k njim, pobožala z r-> ko milosti njihovo čelo, sprejela njih zadnji zdibliaj in spremila njihovo dušo pred božjega Sodnika. Iskreno torej zahvalimo Marijo za vse njeno varstvo, za vso pomoc in tolažbo: ,,Cast Marije, naj razlije se po svetu krog in krog. Njo castimo in prosimo, naj odreši nas nadlog." Zaupajte vsi, bodisi vojaki na boiišfiu ali v tujini, bodisi njihovi domači, da ima tisfa3 ki je pod križem z mrtvim Jezusom nas vse objela x svojem naročju, materno srce, pri katerem najdejo v»i v svojem trpljenju, svoji bedi, svoji žalosti zavetje, usmiljenje in pomoč. ,,V vseh nevarnostih", tako nas opominja sv. Bernard (f 1153), ,,v vseb stiskah, v vseh bridkostih mislite na Marijo, kličite Marijo^ In da boste deležni blagoslova njene priprošnje pri Bogu, naj bo vedno njeno ime na vašem jeziku, naj nikdar ne izgine ljubezen do nje iz vašega srca, naj nikdar ne bo posnemanje njenega zgleda izključeno iz vašega življenja." In poslednje je tisto. ki je prav posebno potrebno. Kakor je namreč Ceščenje Marijino potreba za nas, t;iko je najbolj potrebno v tem fceš&enju p osnemanje Marije. ,,Glej, dekla sem Gosj^odova, zgodi se mi po tvoji besedu" Tako je Marija odgovorila na angelovo o- znaneuje. Kako glottoka, ponižiia in vdana vera veje iz teh besed! Radi te vere jo je blagrovala sorodnica Elizabeta: ,,Blagor tebi,; ki si verovala" (Luk. 1, 45), Blagor tudi vam, 5e verujete, in posebno, ee po tej veri povsem ravnato in živite. To je tudi potrdil in poudaril papež Benedikt XV., ko je ob svoji šestdesetletoici — rojen 21. nov, 1854 — sprejel odposlanstvo rimske cerkvene občine: ,,Vsak naj ve, da je dvojno: vero imeti in po veri živeti. Semensko zrno, ki leži v pepelu, je mrtvo; če ga pa položiš v rodovitno zemljo, začne kliti in poganjati ter prinese stoterni sad. Tako je tudi z vero: pri nekaterih je nOrodovitna, pri drugih pa cvete." Naj bi vera vselej ovetela pri vas, dragi vojaki! Naj bi nikjer in nikdar ne ovenel in se ne osul njen cvet: ne pri naporu, nevarnosti in težavi, ne pri odmoru, brezskrbnosti in zabavi, ne v veselju, ne v žalosti! Da, tudi v. žalosti ne. Angelovo oznanenje je bilo za Marijo oznanilo žalosti in trpljenja. S tem, da Je privolila v božje matepinstvo, je tudi privolila v trpIjenje, združeno s tem poklicem. Božja Mati in Z a 1 o s t n a M a t i, to |e nerazločljiva enota. Bridkost, bolest in trpljenje je spremljalo Marijo, to ponižno iu vdano deklo Gospodovo, od trenutka, ko se je včlovefiil božji Sin, pa do hipa, ko je umrl na križu, in še dalje.. Zato je 'Marija nekako razodetje božje o trpljenju. Odkod trpljenje? Zakaj toliko trpljenja, tako strašnega trpljenja? To vprašanje gre dandanašnjt po svetu, kakor in kamor gre trpljenje po svetu. BOjj ni hotel tr])ljenja, zato je bilo prvotno stanje cloveka — rajsko stanje. Trpljenje je hotel človek, ker ni hotel Bogu biti pokoren, ker je grešil. Trpljenje je toroj kazen za greh in krivico. Najnedolžnejši, ki Je kdaj bil na svetu, je Kristus, Pa je toliko trpel, da ,je iz globočine svojih bolečin na Golgoti. vzkliknil: ,,Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?" Trpel je za to, da bi Ijudi odrešil grehov. Tudi Marija je bila brez vsakega greha, polna milosti. In vendar Je toliko trpela, da je Kraljica mučenikov. Potemtakem je tudi trpljenje milost, saj je trpela ona; ki je bila brez greha, pa polna milosti. V trpljenju smo namreft Kristusu najbolj podobni. Ali ni naš namen in tudi naša dolžnost, da se trudimo upodobiti svoje srce po Kristusovem, svoje življenje po Jezusov«ni življenju? ,,Zgled sem vam. dal, da ravno tako, kakor sem jaz storil, tudi vi storite", zahteva Kristus (Jan, 13, 15). Ker je Marija svojega Sina najbolj posnemala, zato ie tudi največ trpela. Ker je bila odločena za najvišje dostojanstvo in najvecjo svetost, do katere je kdaj dospel kak človek, zato je Žalostna Mati. Zato je pretrpela vso bolest in bridkost, trpela mirno in vdano kot dekla Gospodova brez nevolje, brez godrnjanja, brez tarnanja, brez ocitanja. Zato pa tudi povzdignite vsi, ki ste obdani s trpljenjem in žalostjo, oči in srce k Žajostni Matori in prosite: V vsaki brMkosti, v v»aki stiski, stoj nam ob strani Milostna Mati! Obrnite se k Žalostni Materi posebno ve, krščanske matere. Nekoč ]e papež Ijeon XIII. pri vsprejemu neki mladi materi pokazal podobo Žalostne Matere ter je rekel: «To je usoda matere, in sicer vsake maiterŁ." Vojska je dala materam preizkusiti vso bridko istinitost teh besed. Roliko je globoko žalostnih in bVidko iokajo5ih mater ni žen damianašnji na svetu! In kje naj išfiejo m najdejo tolažbo, uteho in uomoe, 6e vp pri Žalostni Mitieri ? Kakor nam je Žalosfna Mati v tolažbo, tako nain badi Mati brezmadežna, Mati nedolžna, Mati deviška v zgled. Praznik Mfijrijiriega oznanenja nam namreč tudi oznanja neskaljeno *M a r i j i n o 6 i s t o s t. Marija, delda Gos[)odovp,, vsa 6ista, vsa brezmadežna! !•' ^ i angel, božji odposlanec, jo pride pozdravit. Ce i n<" rrao, da bodo božji angeli poslani tudi k nam ter ostali ()ri nas — saj so ,,vsi služabm duhovi, v'službo poslani za.voljo tistih, ki bodo prejeli delež zvclifianja" (Hebr. 1, 14) —, moramo si prizadevi'ii za čistost, odpovedati se grohu, vojskovati so zoper skušnjave in strasti, premagovati samega sebe in tfiiko se truditi, ,,da bomo Bogu s čistim tclesom služili in z Tieomadeževanim srcem dopadli" (Molitev po litanijah vseh svetnikov). Z a k o n s k i, pomnite dobro, da je zakon zakrament! Vsak zakramont pa je sveto znamenje, postavljeno od Jezusa Kristusa, da notranjo milost po zunanje kaže in tudi podeli. Zakon je Kristus povišal v r.akrament. to je, v milosti polno podobo svoje nerazdrnžne zveze s sv. o«tkvijo. Kako se morajo zakonskt na. vso moe fru-diti. da so vrefrine podobe zveze Kristusove s sv. oerkvijo in ljubczni Jezusovo do od njega odrešenih duš! Zakonski, naj vam segajo v srce naslednje velev;-?žne i« ' 4oresne besede sv.. Pavla: »Možje, ljubite svoje- ato«, kakor je tudi Kristus cerkev ljubil in sam sebe za njo dal, da bi jo posvetil" (Efež, 5, 25. 2G). ,,Žene naj bodo svojim možem podložne, kakor Gospodu" (Eiež. 5, 22). ,,Zenaje navezana na zakon, doKler njen mož živi'" (I. Kor. 7. 39). ,,Castitljiv bodi zakon v vseh rečeh in zakonska postelj bodi neomadeževana. Zakaj nečistnike in prešestnike bo Bog sodil" (Hebr., 13, 4). Ta postavavelja za raoža enako, kakor za žefno. Isti Bog, ista postava, pa tudi ista kazen za zakonolomca, naj si je tega ali onega spola. Zakonski mož in zakonska žena, če vaju tudi loči razdalje, naj vaju vendnr druži vez irajne ljubezni in neskaljene, neotemnele zvestobe! M 1 a d i n a, za te vsebuje spomin na angelovo oznaiienje resen ooomin k angelski čednosti, k čistosti. Angelski svetnik Alojzii (t 1591) je gojil posebno l.obožnost dq te skrivnosti Marijinega življenja ter je, star 9 let, pred podobo oznaoenja Marijinega storii obljubo vednega devištva. Sv. Ignacij Lojolanski (f 1556), ustanovitelj Družbe Jezusove, je v Manrezi i-elo noe pred tem praznikon) premolil pred Marijinim oltarjem, oiijokoval zmote prejšnjega življenja ter ie skienil začeti novo življenje in novo delovanje. Zato se je v redu. od njega ustanovlžonem, pobožnost do skrivnosti 'Marijjnega oznanenja obhajala kot poseb!;n izrofiilo sv. Ignacija. Iz te i)obožr,osti so tudi izm.stle Manijine družbe. Prva in glavnaMarijina dru:>ba, kttteri so vse druge po svetu pridrnžene, je namreč bila 5. dec. 1584 od papeža Gregori.ja XIII. cerkveno ustanovljena pod naslovom MarijimeGai o7.n?nenja. Mladina, ob tem Marijinem praznikij stori 'clep, da ostaneš zvesta Martjinim dmžblam, ki ji-h 'i pa{.'Cž Loon XIII. imenoval ,,izvrstno šolo kršča.n•¦;¦;o jiobožnosti in najvarnejšo obrambo mladinske nedolžnosti." Mladeniči, dekleta, pokažite svcjo ljubezen do Marije z Ijubeznijo do fednosti, do čistosti! Sedanji težki cas zaliteva žrtev dovolj. Ne položite vrliutega svojih mladih src na pogubni žrtvenik greha in razuzdanosti! ,,Vedite in priemisiiite"., tako opominja sv. Pavel. ,,da noben nefiistnik ali nesramnik nima deleža v kraljestvu Kristusovem in božjem" {Efež. 5, 5). ,,Kateri pa so Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in željami vreid (Gal. 5, 24). Naposlec! še kratko Lesedo za vas, dragi ot r o c i! Vam pa povem staro pravljico. Nekdaj je bil nek otrok. St-ariši so bili bogati, Ker je ta otrok bil njihov edinec, so ga liubili' tako, da so mu dali vse, česar je želel, in še vee. Tako so ga popolnoma razvadili. 'Mislili so si: na ta, način bo naš otrok prav zdrav in zelo vesel. Pa je prišlo drugače. Cim starejši je bil ofroki, tem bolj molčeč je Ml in tem otožnejši in slabejši je bil od dne 'do dne. Poklicali so najboljše zdravnike. Vse zaman, Nekega dne je otrok umrl. Zdravniki so mu pottein prerezali prsi in so našli, da je otrok mesto srca imel kamen. Pravljica ,je to, Kajpada. Toda, globommmna je in podučna. Mnogoteri otrok, ki se mu je godilo \ redobro, je imel srce kakor kamen: nič ljubezni do t>oga, nič ljubezn.i do drugih, tudi ne do starišev. Pa je prišel težki čas vojske. Prišla je ločitev od ljubega ooeta. Prišla io žalost: mnti jokajo. Prišlo je pomanjkanje; v mnogih, premnogih hišah ni dovolj jesti, ni obutelje, ni obleke. Otroci. kdo bi v teh razmeraD imel srce kakor kamen? Ne. mehko in dobro mora biti vaše srce, polno ljubezni do Boga, do nebešk^ Matere Marije, pa tudi do vaše zemel.jske matere. Ma,ter morate nbogati na besedo. da'še oporaina ni trebai. Bog varuj, da bi bili nepokorni in trmasti. Pomagajte materi pri delu; če so tudr še majhne in slabe vaše roke, nekaj pa vendar opravite. Pogosto in pobožno prejemajto sv. obhajilo. Vsak dan z gorečo molitvijo pri;.-orofiajte ljubfega očeta ali brata ali sorodnika, Bogu in jMariji v varstvo. Marija bo varoMala vaše stariSe, sorodnike in tudi vas. Marija, srednioa mer? Bogom in ljudmi, jo tnrej tudi mofina in milosti polna posredovalka med vojaH na bojišfii in v tnjini in med njiliolvimi domačimi. 'Mnrijino (^oS^etije, krSčansko življenje no Marijirem vznru, zaunrtnie v varsho in pomoc Marije, to je on>\ vez, ki strinja in zedinia tiste, ki so Vnvjevno lo("ieni dalefi drug od drugega. Zato pai vsi pod tvoje varstvo pribežimo, p svcta božja Porodnicn.. no zavrzi !)nSih prošeui v nažili potrebah, temvef1 roSi nas vselej vseh nevarnosti, o fiastitljiva in blacoslovljena Devicn, naša gospa, naša srednioa, naža bcsednica! Dr. Jos. Hohnjec.