Družbena kontrola uporabe 
sredstev za stanovanjsko 
graditev
Dva bralca iz Beograda sta nam poslala aaslednje  vprašanje:
»BraJi  smo,  da  so  v  nekaterih  krajih
sklepali   zbori   vulivcev   o   gradnji   stano-
vanj.  Kclikor nam  je  znano,  pri nas na
sboru volivccv tega ni bilo. Ali se to iz-
vaja v večini krajev? Ali obstajajo o tem
kakSnj predpisi?
Moramo priznati. da žaa nismo spremljaM tega zelo zaniinivega in zel<j poaitivivega po-java v našem živlijeniiu. "Vendar j« znano. da taki primeri so, jih je pa še vedno malo (»Borba« je nedavno pcročala o takem delu zboro-v volivcev v SplHu).
Nj predpisoiv. toi bi neiposredno zahtevali, da zbori volivcev sklepajo o tem vprašaniu. Vsi zafecmskj ukrepi pa omogočajo in lismer-fesjo k femu. da eborj vol.iveev razpravljajo o vsakem važnejšero vprašatoo<u p<xtobne na-rave. pa. potem't.ajceim tudij o tem. Dcjan.sko ittisHTno, da b\ bila dolžnost Ijudskih odbo-rov, da na zbori'h volivcev postavAjo na dnev-rti red ne sano stanovamjsko grad5tev, tem-več imvesticitje sploh.
Dasedaj je bffla prafcsa, da sosena zborih volivcev d«taknMi teh vnpraSan} le mirnogre-de. ko so razpravljalii o predlogu družbenega plana komun-e too se je volivcem podajal obra-čun o deJu in ob podobnih priložnostih.
To gotovo ni dovolj. posebno sedaj, ko življenjskj standard d*lovnib \jiudj tud?\ ne-posr&doio zavzema čedajje bolj važno mesto v gospodarski polvtiki. In ker je stanovanje eno Izmed najvažne.jših vpra^anj. ki jih mo-rsmo reševa^ti v boju za Cim boljše ŽTrvljemj-ske p^goje. je jasna potreiba. da dob? svoje mesto kot posebna tema in da se o njem ©kl&pa .6itn bolj feErpno in čiTn bolj kon-kretno, tudi na zborih volivcev. To toliko prej, ker so med državljam.1 — udeleženci zbora števllni tud< sams tu neposredno zain-teresdrani.
Najvažnejše je vsekaikor rešiti, kako bi z razpoiožljivi-m znesikom denarnih sredstev dobil; čiin več solidno zgrajenega stianovatij-skega prustora. Tu se -zboru takoi postavlja tudi vprašanje, kakšn-e zgradbe i,n kakšna stanovanja naj se graddjo, s kakšno udcb-nostjo. iastalacfjami. s kako veiikiTn: pro^tori itd. Po poroičilu »Borbe« so v Splitu voIctci zahtevali peviziio olanov dn projektov stano-
vanjsteih hiš. Iz nažrtov Lo bij© odstranjen.6 stvari, kd nteo bile nujne (kakor so na pri-mer marmome stopnice iin p-loščice v koipal-nicah). Tako &o dobili za isti denar vei sta-novanj,-
Misliimo. da bo mo.ge-1 vsak zbo-r volivcev brez ¦izijeme uspešno rezprsvljaiti o tem vpra-šanjiu samo tedaj. če s^ too s.puščal tudi v take posameznosti. kakor so program-i in pro-jekti. Volivcj ne bodo mogli bistveno spre-iTiieaii;) skupnega zneska sredstev. kj je na raapoiago za sta-novanja, lahko pa bodo veli-ko prispevali prj iskanju nafinov, kako bi ta denar 6im bolj ekonomično porabili in da bi bila stanovanja čim prej dograjena. Da so velife? možnosti za prihranke, ]e razvidno iz tega. ker se cana za kva.draitni meter tafco-imienovsne brutos+ainovanjsike povrains v ve-liikifa raestih giibl.j« od 21 do 55 tis<jč ditiar-jev. kar je odvi.sno od tipa zgradtoe. udobja in prititoUn,  meista. v katterem se grads itd.
Vsekaikor se takii zborij ne morejo uapeSno izvestj brez priprave. Ljud?ki odbor bi lah-ko zanjie priipravil materiale (programe. pro-iekte. kalfoulacij«. primerjave, vaniante), ven-dar tafco predelame, da jiih labko razumejo aesfcroko vnjaki.
S takiin delam bi na z;boriih voliivcev do-segli večvrstno fcorisrt: ime.li bi še eno po-budo v nadaljmj^em razvoju lckkaJne §amo-uprave. zanimaoii« državljanov za abore vo-livcev bj se krepiilo. ijudsiki odborj bi itnaH tudl pn tej oblilki pomoč volivcfev pr-j rašs-vanau tega zelo zapletenega vprašanja. zbori bi gotovo dalj zelo fcaristne soigestije. kako b; s čim nrainjšiima sredsitvl čkn bolj učinko-vito iin čim hitreje gr&dili stanovanjski pro-stor. Končno bi imel: državijanii najnepo-srednej>ši in na.iikonkretnejši vpogled v stanje stvari iu v objektivne možnosti, pa bj z vei-jim ra^umevainj^m aPTemljali delo ljaidskega odbora in bi sam'; sodelovali pri tem delu-
Splošno lahfco rečemo, da je za naše po-goje -n 7a našo socialistično družbeno ure-dttev neposredtio sodelorauje driaivljanov najvažnejša pot. da se tud; to vprašanje čim bolj pravilno in čim bol|j usipešno rešuje ter da se odpravi.io slptoosti. ki se nujnn pojav-Ijajo tam. kj«r ni dovolj ra-zvita d^v'**"a kontrola nad troSenjem sredstev.