Celje - D-Per 59/1991 DJETJA CINKARNA CEUE - MOZIRJE CZ KAKOVOSTI NI NIČ Letnik: XXXVI Oktober 1991 Številka 3 Poštnina plačana pri PTT enoti Celje 1119911150,3 COBISS o Velika negotovost v kriznem času nas obdaja z občutkom, da se bomo zdaj zdaj sesuli, toda bojazen je odveč. Naš kolektiv je dober, učinkovito se prilagaja razmeram, zato podjetje posluje stabilno. Razmere so nas prisilile, da smo vendar začeli spreminjati naše dosedanje razumevanje in odnos do pojma kakovosti. Brez kakovosti v novih časih ni razvoja in eksistence podjetja, niti posameznih izdelkov tovarne. Ker je kakovost glavni način za zniževanje stroškov in hkrati najučinkovitejša in najhitrejša pot za povečanje dobička, smo temu področju v tej številki namenili velik del prostora. Naša usmeritev je »Status odobrenega proizvajalca« v Evropi ’92, zato se bodo naši strokovnjaki trudili za vključitev v sistematično aktivnost pridobivanja znakov kakovosti in aktivno sodelovali tudi v slovenskem prostoru. Q U AL ITY POSLOVANJE ’91 Komentar o slovenskem gospodarstvu Spomin na prihodnost Mislim, da večji del problemov ni v svetu, ampak pri nas. Emil M. Pintar Odprite okna, vojna je končana. Toda samo na vojaškem bojnem polju, na gospodarskem se pravzaprav šele začenja. Do sedaj smo veljali za bolj kot ne slabe vojake in ne preveč dobre diplomate ter pridne delavce in vsaj za jugoslovansko področje, tudi za dobre gospodarstvenike. Upajmo, da po novem ne bo obratno. Evforija vojaške zmage se počasi polega in mit o miški, ki ji je uspelo pobegniti s sirom, bo slejkoprej pristal na trdnih tleh. David je premagal Goljata, toda resnični Goljat nas šele čaka. To pa ne bo kakšna zadrta balkanska preživeta komunistična zgodba, temveč ekonomsko in znanstveno visoko razviti svet, ki se mu tako zelo želimo priključiti. Resnična bitka se torej šele začenja. Ta vojna ne bo krvava, bo pa prav tako kruta in po svoje bo terjala več naporov kot tista z orožjem. Pota resnične ljubezni nikoli niso gladka. Integracijski procesi v Evropi se oblikujejo na osnovi že razvitih in samostojnih nacionalnih ali teritorialno sklenjenih državnih enot. Za to pa je potreben suveren političen, kulturni in ekonomski razvoj. Na poti do omenjenega, smo žal klecnili že pred davnimi dvajsetimi leti, ko je zaradi ideološke prevlade razrednega nad nacionalnim, kolektivnega nad individualnim, propadel Kavčičev dolgoročni koncept razvoja Slovenije. Originalno rešitev dolgoročnega razvoja je predstavljala tako imenovana terciarizacija slovenske ekonomije. Avtorji koncepta so izhajali iz dejstva, da Slovenija nima ne kadrovskih ne ekonomskih ne energetskih ne surovinskih in prostorskih pogojev za industrijsko razvojno varianto, nima pa tudi naravnih pogojev za agrarno. Ima pa izrazito pomembno geo-prometno lego. Prav zato so v transportu, trgovini in turizmu videli veliko gospodarsko prihodnost Slovenije. Temu so glede na sposobnost Slovencev dodali servisno dejavnost vseh vrst in butično industrijo (posamična proizvodnja, industrijsko oblikovanje, inženiring, razvojnointelektualna intenziteta, inovativnost ipd ). Marsikaj se je v teh dvajsetih letih spremenilo, pa vendar je zaradi propadlega programa in ker je šel razvoj v drugo smer, prav zaradi izčrpanosti našega okolja, omenjeni koncept v svoji zamisli še bolj aktualen kot pred leti. Slovenija je z okroglo 5.000 dolarji (podatek je za leto 1989) narod- nega dohodka na prebivalca do kraja izčrpala model dosedanjega samozadostnega ekstenzivi-ranega gospodarskega in družbenega razvoja. Tudi zato bi morala v kratkem podvojiti izvoz in se povsem odpreti za pretok blaga, storitev, kapitala, idej itd. V tem zapletenem prelomnem času bi morali najti nov skupni imenovalec nacionalnega interesa, ki bo rasel iz zgodovinske izkušnje našega naroda in obenem upošteval gospodarske in družbene procese, ki teko okoli nas. Pot do tega pa je po zadnji vojni, ne po naši krivdi, vsaj na videz še veliko bolj ovežkočena, kot bi bila sicer. Naše gospodarstvo, pedagoške, znanstvene in druge ustanove bodo morale izkoristiti vse možnosti na integralnih trgih EFTA in ES, pa četudi nismo in še nekaj časa zagotovo ne bomo polnopravni člani teh integracij. Da pa bi se lahko vsaj poskusili vključiti v te tokove, moramo imeti trg ka-pitala.Vsaka država oziroma institucija, ki vstopa v svetovne razvite gospodarske procese, mora namreč nositi tudi tveganje in posledice, ki iz takšnega odnosa nastajajo. Tveganje pa lahko prevzame le tisti, ki ima kapital. Ali mi vse to imamo? Vprašanje je, koliko imamo sploh izdelkov, ki imajo svoj image, ki imajo subjektiviteto in kredibilnost. Videti je, da zaenkrat razen nekaterih podjetij, ki delno propadajo, nimamo skoraj nič. Še več, položaj se očitno še slabša. Deviznega priliva od turizma ne moremo pričakovati, dolgov je menda kar za 4 milijarde in 600 milijonov dolarjev, ob tem pa lahko pričakujemo začetek novega ciklusa inflacije in devalvacije. Veliko pričakujemo od mednarodnega priznanja Slovenije in od morebitnih kreditov, oziroma od podpore mednarodnega monetarnega sklada. Toda kdo nas bo sprejel brez delitvene bilance? Razen tega je za tiskanje nacionalne valute dobra tiskarna premalo. Potrebno je imeti devizne rezerve, promet s tujino, zaupanje tujih trgovcev in bančnikov. Govori se, da Slovenci potrebujemo navzočnost le štirih ali petih svetovnih znanih firm in gospodarstvo bi postavili na noge. Toda kdo bo v razmerah, kakršne so trenutno, tvegal s takšno naložbo in zakaj? Skratka, položaj je kljub morebitnemu priznanju Slovenije kot mednarodno enakopravnemu subjektu veliko bolj zapleten in otežkočen, kot je morda videti na prvi pogled. Slovensko gospodarstvo je bilo že brez minule vojne v globoki ekonomski krizi, ki je posledica desetletja popačene plansko tržne ekonomije, večina podedovanih institucij, odnosov in področij družbenega tkiva je še vedno prepredena s staro organizacijsko strukturo, prav tako še vedno obstaja tisočero vezi z jugoslovansko državno tvorbo, ki nas izpostavljajo verjetnim novim Markovičevim norostim. Kljub omenjenim težavam nam lahko trenutne vojaške in politič- ne zmage vlijejo samozavest in optimizem, da bo tudi na gospodarskem področju bolje in da bodo sanje o gospodarsko razviti državi postale resničnost. V tem trenutku nas ne morejo rešiti ideje o prestrukturiranju z velikimi stabilizacijskimi programi, ampak predvsem pragmatična prilagajanja vsakdanjim razmeram na trgu, v gospodarstvu, kot je dejal dr. Jože Mencinger. Za velike poteze nam ostaja še vedno dovolj časa in možnosti v prihodnosti. Upajmo, da je ta prihodnost čim bližja. To pa je odvisno predvsem od nas samih in ne zgolj od sveta. Zoran Pevec Na robu rentabilnosti Poslovanje v drugi polovici leta se je začelo v znamenju agresije na Slovenijo, kar je povzročilo trganje doslej že precej otežkočenih trgovskih in transportnih poti. Vojna v sosednji Hrvaški pa je nekatere teh poti povsem pretrgala, tako da je najbolj zanesljiv pritok sredstev iz uvoza. V našem podjetju si zelo prizadevamo, da bi se to čim manj poznalo. Proizvodnja je od načrtovane skoraj za četrtino manjša; v primerjavi z lanskim enakim obdobjem ugotavljamo sicer izboljšanje, vendar še vedno zaostaja v vseh poslovnih enetah, razen Kemije Mozirje, ki je izboljšala rezultat za 8 odstotkov. Precej so se izboljšali izvozni rezultati, čeprav indeksi niso višji od 60 odstotkov. Pozna se pač izpad izvoza na klirinško področje. Izvoz na konvertibilno področje smo od lani izboljšali za 15 odstotkov. Poudariti velja, da letos zunaj dosegamo nižje cene kot lani. Tudi prihodki v tretjem trimesečju naraščajo. V juliju je bila prodaja na domačem trgu zelo nizka, se pa je v avgustu že izboljšala. Fizični obseg realizacije še vedno zaostaja za načrtovanim in lanskim približno za 15 odstotkov. Glede na to, da so za našo proizvodnjo značilne dolge vezave sredstev v zalogah, je bila priskrbljenost proizvodnje s surovinami dokaj dobra. Primanjkovalo je nekaterih surovin iz uvoza. Zaloge so bile pri večini surovin manjše, razen v PE Titanov dioksid, kjer so se povečale zaradi dobave ilmenita. Ker se proizvodnja prilagaja možnostim prodaje, je bilo veliko naporov za znižanje zalog tudi na račun nižjih cen v izvozu. Rast prihodkov v primerjavi s planom in enakim obdobjem lani, je še vedno enaka kot v prvem polletju in zaostaja za inflacijskimi gibanji, vendar so zaradi prilagajanja odhodov finančni rezultati po fakturirani realizaciji izboljšani, še vedno ne dosegamo akumulacije, ker se izboljšanje rezultatov izgubi v povečanih terjatvah, za katere je v takšnih pogojih gospodarjenja sploh vprašljivo, kako bodo v celoti izterjane. V tretjem trimesečju se je zmanjšalo število zaposlenih, vendar še vedno ne toliko, kot se je znižala proizvodnja in prodaja. Zato so izplačila čistih osebnih dohodkov samo delno nadomestila naraščajoče življenjske stroške, so se pa v zadnjem mesecu povečali tudi izdatki, vezani na osebne dohodke za nadomestila vojne škode. Večja škoda in višja inflacija dodatno vplivata na poslovanje podjetja, ki je sicer brez izgube, a na robu rentabilnosti. ' CINKA |l* • t Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju KAKO PRODAJAMO Kazalci poslovne uspešnosti Primerjava z gospodarstvom občine Primerjava kazalcev uspešnosti Cinkarne z gospodarstvom v občini Celje ni najbolj ugodna za naše podjetje, saj skoraj v vseh kazalcih zaostajamo za povprečjem gospodarstva občine, še večji razkorak pa je viden v primerjavi z gospodarjenjem v republiki. Proizvodnja je v prvem polletju v primerjavi z lanskim enakim obdobjem zaostajala za 3,5 odstotkov v občini, v primerjavi z republiko pa več kot 20 odstotkov. Manjšo rast v primerjavi z občino ugotavljamo tudi pri izvozu in uvozu, kjer imamo iz naslova proizvodnih artiklov še vedno pozitivno pokritje, z upoštevanjem odplačil investicijskih kreditov pa negativni saldo. Zaradi izpada izvoza in podcenjenosti dinarja, so bili prihodki od izvoza zelo nizki in tako zaradi inflacije niso naraščali skladno z rastjo cen. Ker smo odhodke prilagajali zmanjšanju obsega proizvodnje, je pri skupnih odhodkih dosežen enak indeks kot pri prihodkih. Odhodki so naraščali počasneje kot v gospodarstvu občine. Povprečni čisti osebni dohodki so v primerjavi z enakim obdobjem lani zaostajali za občino za 3 indeksne točke in so bili za 9,7 odstotkov višji od povprečja občine in za 5,6 odstotkov višji od povprečja republike. Boljše razmerje ugotavljamo pri stalnih sredstvih, kjer je rast v našem podjetju presegala povprečje občine za 14 indeksnih točk. Indeksi rasti obratnih sredstev pa so zaostajali na račun počasnejše rasti zalog in kratkoročnih finančnih naložb. Hitreje so naraščale tudi terjatve, ki pa s 7,2 odstotki v strukturi vseh poslovnih sredstev, še vedno pomenijo manjši delež, kot je to značilno za gospodarstvo občine. V teh razmerah uspešna prodaja Lahko smo zadovoljni, da kljub zaostrovanju razmer na Hrvaškem, blokadi celotnega tržišča in vedno večji gospodarski revščini, prodaja na domačem tržišču poteka, kot da bi bilo vse v redu. Povprečno dnevno imamo od 4 do 5 milijonov din gotovinskih prilivov, od tega pa za surovine porabimo le 5 odstotkov. Tudi pri virih poslovnih sredstev in trajnem kapitalu dosegamo višje indekse rasti kot gospodarstvo občine. Zaostajanje ugotavljamo le pri dolgoročnih rezervacijah. Skupna sredstva in viri poslovnih sredstev so narastli za preko 50 odstotkov in so se povečali skladno z rastjo v občini in cenami pri proizvajalcih s to razliko, da ima naše podjetje v strukturi vseh virov poslovnih sredstev še vedno 80 odstotkov trajnih virov, ti pa povprečno v občini znašajo samo 63,5 odstotkov. Da je naše podjetje kapitalno intenzivno in v tem pogledu zahteva tudi večja vlaganja v materialne naložbe, kažejo deleži podjetja v okviru gospodarstva občine, ki so pri prihodkih in odhodkih nekaj nad 6 odstotkov, pri skupnih poslovnih sredstvih 10,3 in pri ustvarjenih sredstvih za reprodukcijo iz naslova amortizacije, kljub nedoseženi akumulaciji, celo 13 odstotkov. Če pri vsem navedenem upoštevamo, da v celjskem gospodarstvu izgube močno presegajo vrednost dosežene akumulacije, so za prvo polovico leta, pri zelo težkih pogojih gospodarjenja, indikatorji uspešnosti podjetja relativno dobri. MB Čemu lahko to pripišemo? Trženje v današnjih časih mora biti prilagojeno razmeram. Če se poslužujemo blagovne menjave in kompenzacij, lahko temu uspešno sledimo in varčnejši niti ne moremo biti. Cinkarna ima zelo širok krog kupcev, kar omogoča širok asortiman lastnih proizvodov. Za humovite in pepele se sezona sicer zaključuje, povečuje pa se povpraševanje po cinkovih in grafičnih proizvodih. Zaradi te homogenosti lahko zelo uspešno kombiniramo prodajne in nabavne posle. Pri tem pa je najpomembnejša dohodkovnost. Dobro se v tem času prodajajo pigmenti, grafične plošče in lepila, slabša pa je prodaja za gospodarske panoge, ki so v izrazito slabem položaju, kot na primer tekstilna industrija. K rezultatom prodajejevve-liki meri pripomogla tudi razširitev dejavnosti v industrijsko in diskontno prodajo. Maloprodaja ima povprečno me- sečno 6 do 7 milijonov din prometa. To ni zanemarljivo, saj je ta poteza omogočila, da smo plasirali cinkarniške proizvode. V nasprotnem primeru nam bi ostale odprte terjatve, prekinjeni bi bili odnosi s pomembnimi trgovskimi partnerji. Pri diskontni prodaji je potrebno omeniti dodatni zaslužek, ki ostane podjetju. Po septembrskih podatkih imamo le še za 245 milijonov din odprtih terjatev. Od tega nam samo slovensko tržišče dolguje 150 milijonov din. Večina oglaševanja je zaradi varčevanja omejeno. Letošnji sejemski poudarek pa smo zaradi vojnih razmervZa-grebu usmerili na mednarodni obrtni sejem v Celju, kjer smo za gotovino prodajali dva izdelka Divo in Purpen. Zelo odmevna je bila tudi demonstracija malt, izravnalnih mas in zidnih barv, vsak udeleženec sejma pa se je lahko sam preizkusil v pleskanju z Divo. M.G. Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju V cinkarniškem diskontu REZERVIRANO ZA KAKOVOST Še ena ovira na poti v Evropo Pri uporabi standardov serije ISO 9000 seje pokazal še en velik problem. Podatek o kakovosti izdelka bi moral biti sprejemljivo podoben, ne glede na to, kdo je analizo - test izvajal. Zato je nastala serija standardov EN 45000. Vsi vemo, daje evropski trg prenasičen. Zato si vse države EGS želijo svoje tržišče zaščititi. V dobi demokracije ni ugledno, če to delaš javno z odloki. Zato si je Evropa izmislila vse te certifikate, ki bodo predstavljali še eno oviro. Po drugi strani pa je res, da je nujno uskladiti metode in opremo, da bi bili izdelki čimbolj stabilni. To od nas terja avtomatizacija. Kupec bo torej lahko zahteval certifikat o kakovosti izdelka. Mi kot proizvajalci ga bomo dolžni priskrbeti. Certifikate pa lahko izdaja pooblaščen preizkusni laboratorij. Če proizvajalec ne bo imel pooblaščenega laboratorija, bo moral to preizkušanje nekomu drago plačati. Kakšna je pot za akreditacijo in certifikacijo laboratorija, pa predpisujejo standardi serije EN 45000. Zahteve so zelo visoke, kar zadeva kadre, organizacijo, opremo in laboratorijske prostore. Žal se te spremembe pojavljajo prav sedaj, ko je vse manj denarja za vlaganje v prostore in opremo. Organizacijo in izobraževanje lahko izvajamo brez večjih stroškov in zato smo s tem že začeli. Kdaj pa bi lahko prosili za akreditacijo, pa ne vemo. Največji in najdražji problem bi bila povzorčevalnica. Res to ni edini problem, vendar vemo, da se gre v akreditacijo pravzaprav po izdelkih in ne frontalno. Kako bi se za uporabo standardov EN 45000 organizirali pri nas, še ni jasno. V okviru slovenskega kemijskega društva že deluje komisija, ki povezuje strokovno javnost. Ministrstvo za razvoj je formiralo delovno skupino za pripravo zakonov za to področje. Seveda so nas v Evropi že prehiteli, saj imajo Nemci in Angleži že svoje inštitucije - državne, ki akreditirajo in certificirajo preizkuševalne laboratorije. Torej nam dela in skrbi ne bo zmanjkalo. Mija Marin PREDLOGI ZA NOVO BLAGOVNO ZNAMKO Iščemo imena za gradbeni program Tržna priprava Marketinga še vedno išče imena, tokrat za gradbene mase in sanacijske malte. Na poziv v prejšnji številki Cinkarnarja je prispelo nekaj predlogov. Komisija ga še ni izbrala, ker mora najprej dobiti informacijo o morebitni uporabi imena pri Zveznem sekretariatu za patente. V tržni pripravi akcije še niso zaključili. Še vedno sprejemajo predloge. Doslej so dobili naslednje ideje: MALTINA avtorja Rama Selimoviča, MORTEL avtorja Mojmira Ko- sija in Staneta Jakšeta, KEL-KO, BIVAL, FASADEX in izpeljanke je predlagal avtor Iztok Trobiš. Tega so v tržni pripravi tudi nagradili z Divo in Dival valčkom, ker je poslal več dobrih predlogov. S predlogi sta sodelovala še Zdenka Gradišnik in Janez Vodlan. Kot smo dejali, akcija še ni zaključena. Potrebujejo nova imena še za gradbene mase, to je Nivedurje, Nivelane in Viadurje in za sanacijske malte - Betonsanirje. Veliko sreče! Prvi pridobljeni certifikat kakovosti Če se politična Evropa obotavlja pri priznanju samostojnosti slovenske države, pa je gospodarska Evropa voljna dati priznanje kakovostnemu izdelku. Enega takih priznanj smo bili deležni tudi mi za TITANCINKOVO pločevino. Pred tremi meseci (med prvimi v Sloveniji) smo pridobili certifikat kakovosti za ta izdelek na nizozemskem trgu, poteka pa tudi intenzivna akcija za pridobitev enakega certifikata na nemškem tržišču. Kaj pomeni proizvajalcu pridobljeni znak kakovosti, vedo samo tisti, ki so se s to proceduro že srečali. Glavno vodilo je, da ni dovolj, če pride na trg kakovosten izdelek, temveč da je proizvajalec sposoben, proizvajati dober izdelek. Garancija so stalni inšpekcijski nadzori in nenapovedana testiranja izdelka pooblaščenega inštituta. Nagrada za pridobljeni znak kakovosti pa je zaupanje kupca, višji cenovni razred in zanesljiv trg. Predstavljeni izdelek sadove trga že pobira in vsi, ki na tem programu delajo, so ponosni na to. KOMO certilicaal SfB : (—) -h7 KIWA N.V.. S* Wmston CburchtM-laan 273 Postbus 70 2280 AB Ri(Swi(K Tetefoon (070)953535 Tele* 32480 Teto