Maribor, dne 30. junija 1937.
Posamezna Številka stane Din 1.50.
SLOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16 —, četrtletno Din 9—, inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravniŠtvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2118.
Cene lnseratom: Cela straa Din 2000-—, pol strani Din 1000'—» Četrt strani Din 600—, '/« strani Din 250—, 'lu strani Din 125'—V Mali oglasi vsaka beseda Din l'—*'
Dve leti dela in uspeha
Rojenice-sojenice niso vsaki vladi naklonjene. Stoječ ob zibelki, prerokujejo mno goteri vladi kratko življenje. Sedanji francoski ministrski predsednik Chautemps je že v tretjič predsednik vlade. Prvič je vladal pet dni (od 20. do 25. februarja 1930), drugič pa dva meseca (od 27. novembra 1933 do 27. januarja 1934). Ker gre v tretje rado, se mu je tudi zdaj posrečilo sestaviti vlado. Ako se bo pregovor uresničil v polnem obsegu, bo tudi njegova tretja vlada kratkotrajna. Njegov prednik in sedanji podpredsednik vlade Leon Blum je vladal eno leto. Če bo Chautemps vladal po njegovi metodi, mu vremena ne bodo dolgo ostala jasna.
JNS kot prerokinja
Pred dvema letoma (o kresu 1935) je prevzela dr. Stojadinovič-Korošec-Spaho-va vlada upravo naše države v svoje roke. JNS je kot politična sojenica pripisovala tej vladi kratko življenje. Po njeni prognozi bi naj ta vlada ostala na krmilu samo nekaj mesecev. Kako bi tudi bila tako drzna, da bi vladala dalje, ko pa ven dar imajo JNSarski nacionalisti monopol vladanja v naši državi?! JNSarji so baje elita (izbranci) naroda, oni morajo tudi vedno posneti vrhnje. Kar še ostane v loncu, naj bo magari za manjvredne in ne-državotvorne elemente. JNS pa se je ska-zala kot slaba prerokinja, ker je napovedala ter še vedno napoveduje svoje najsrčnejše želje, da bi namreč ta vlada padla
Program vlade
Toda ni padla, ostala je dve leti na krmilu in bo ostala naprej. In dobro je za državo in za ljudstvo, da ostane. Dosedanje delovanje vlade je najboljši dokaz za to. Stranke ne priporočajo prazne besede in deklamacije, kakor jih daje od sebe politična igralska družba, JNS imenovana, marveč dela. In dela so, ki poveličujejo sedanjo vlado in stranko, na katero se vlada opira. Delovni program vlade je obsegal te-le bistvene točke: likvidiran je diktature in vseh nasilnosti, postopen prehod v pravo demokracijo, uveljavljenje avtoritete (ugleda) zakonom, ki v enaki meri veljajo za vse državljane, notranje pomirjenje duhov in priprava notranjega sporazuma, gospodarski dvig posameznih stanov, ugled države na zunaj.
Delo vlade
Vlada je ta program izvršila ter ga dosledno vrši točko za točko ter s tem utrdila državo na znotraj in hkrati močno dvignila njen ugled v mednarodnem življenju. Pot je bila težka, ker je JNS v svoji vzgledni domoljubnosti in državo-
tvornosti delala največje težave. Znano je, da se je opozicija v narodni skupščini posluževala ne samo obstrukcijskih sredstev (zavlačevanja dela, vpitja itd.), marveč tudi atentata na člane vlade, predvsem na njenega predsednika. Vse to ni zmedlo vlade na njenem potu. Šla je mirno za svojim ciljem. Na nasilnosti ni odgovorila z nasiljem, marveč z uporabo zakona. Svo boda, od JNS diktature pregnana iz drža ve, se je vrnila ter razprostrla svoje bla-govite peruti nad življenjem v državi. Te svobode so v takšni meri deležni tudi JNSarski in drugi opozicionalci, da se zopet drznejo nastopati s teroriziranjem drugomišljenikov in celo z zločini, kakor to dokazuje umor slovenskega katoliškega akademika Rudolfa Dolinarja.
Poživitev gospodarskega življenja
Posebne omembe je vredno delovanje sedanje vlade za ozdravitev narodnega go spodarstva. S trgovinskimi pogodbami z raznimi državami in z drugimi primernimi ukrepi je dosegla poživitev gospodarskega življenja. Dvignila je kmeta, ki je pod JNS vlado gospodarsko in politično ležal na tleh. Svojo živino je moral prodajati v brezcenje, lesa in drugih svojih pridelkov pa sploh ni mogel spraviti v promet. Kmečka zemlja je bila na robu propada. Sedaj dosega kmet mnogo višje cene pri živini, pri lesu in pri drugih svojih pridelkih. Vlada je tudi poskrbela za delavca z uredbo o najnižjih plačah in s tem, da mu je oskrbela delo. Pod prejšnjimi vladami je število brezposelnih bilo visoko, javnih del ni bilo. Številke okrožnega urada, kjer se je število zavarovanih delavcev zvišalo od novembra 1935 za 25
tisoč, dokazujejo, koliko tisočev in tisočev delavcev je prišlo tekom dveh let zopet do dela in kruha. Dejstvo je tudi, da se javnih del v Sloveniji ni nikdar toliko vršilo in se vrši, odkar obstoji država, kot jih je sedaj.
Skrb za kmeta
Kako je sedanji vladi pri srcu blagobit tistega stanu, ki je podlaga in hrbtenica države, kmečkega stanu, je dokazala z ureditvijo vprašanja kmečkih dolgov* Prejšnje vlade niso zmogle višje modrosti, kakor da so odredile odlaganje plačila dolgov in obresti ter ta sklep večkrat obnovile. To je bila vsa njihova gospodarska in finančna modrost. Bil pa je to v resnici najbolj nesrečen sklep, ki je mogel biti storjen. V drugih državah je takšna uredba veljala samo za nekaj mesecev, pri nas pa za cela leta in bi še veljala naprej, ako bi bili JNS gospodarski modrijani na vladi. Da reši vlada kmeta popolnega propada, mu je rešila prezadolženo zemljo, ki ji je pretil popoln pogin. Kmeč« kim dolžnikom je odpisala polovico dolgov, za drugo polovico pa določila znos-ljive pogoje dolgoročnega odplačevanja. Zaupamo vladi, da se ji bo kmalu posrečilo rešiti pereče vprašanje kmečkega kredita, ki je nerešljivo brez vpostavitve likvidnosti naših denarnih zadrug. Pri pospeševanju koristi kmečkega stanu bodo šle vladi na roko kmetijske zbornice, ki jih je vlada za kmeta ustanovila in ki bodo ob drugi obletnici vlade stopile v življenje. Kot zakonite zastopnice in zaščit-nice kmetijstva bodo te zbornice igrale važno vlogo v naši kmetijski in gospodarski politiki ter bodo tako ostale trajen spomin na sedanjo vlado in njeno veliko prizadevanje za dobrobit kmečkega stanu in vsega delovnega ljudstva.
I RAZNIH)
DRŽAV
Romunski kralj Karol se je odpeljal na Poljsko. V soboto 26. junija se je odpeljal romunski kralj Karol na Poljsko, da je vrnil obisk predsedniku poljske republike. Poljaki so romunskega vladarja zelo slovesno sprejeli in so se vršile njemu na čast velike vojaške parade.
Zvišanje uradniških plač na Italijanskem. Italijanski proračun je obremenjen za pol milijarde lir in to radi tega, ker so zvišali državnim in samoupravnim uradnikom plače za 8%. Mussolini je bil prisiljen v povišanje, ker so od lani poskočile cene raznim potrebščinam za 100%.
Nova francoska vlada. Zadnjič smo poročali, da je vrgel Blumovo vlado senat, v katerem imajo radikalni socialisti veči-
no. Ti so odklonili vladi izredna finančna pooblastila v svrho kritja 40 milijard Din primanjkljaja, katerega izkazuje enoletna bilanca Blumovega vladanja. Novo vlado je 23. junija sestavil radikalni socialist Camille Chautemps. Novi šef vlade je prostozidar višjega reda in je že bil dvakrat ministrski predsednik: prvič pet dni, drugič dva meseca. Chautemps je bil večkrat notranji minister in se je v tem položaju odlikoval z utapljanjem korupcijskih afer, med katerimi je najbolj znana Stavijski-jeva. — V kratkih besedah naslikani politik je osnoval novo francosko vlado, v kateri so zastopani radikali in socialistu Radikali imajo 11 ministrov, socialisti 9. Leon Blum je ostal v novi vladi podpredsednik. Med državnimi podtajniki imajo radikali šest, socialisti sedem in socialistična unija enega. Nova vlada se le v toliko razlikuje od Blumove, da je bilo v njej zamenjanih nekaj ministrskih sede-
žev. Chautempsovi vladi prerokujejo, da bo uživala zaupanje parlamenta in senata, vendar ne bo dolgo vladala, ker ni nič drugega nego prejšnja ljudska fronta pod radikalno-framasonskim, mesto pod marksističnim vodstvom.
španski rdečkarji napravili hud spor v londonskem odboru za nevmešavanje v španske zadeve. Po našem poročilu v zadnji številki je razvidno, da so povzročile rdeče podmornice hud spor v odboru za nevmešavanje, ker so skušale torpedirati nemško kontrolno križarko »Leipzig«. Napad rdečih na nemško ladjo je silno razburil Nemčijo, kateri se je koj priključila Italija. Nemški kancler Hitler je sklical v Berlin vse odločujoče osebnosti, ki so se dalje časa posvetovale o izrednih ukrepih napram rdečim španskim drznežem, ki bi radi po navodilih iz Moskve na vsak način izzvali kak resnejši mednarodni zaplet-ljaj. Prvi korak, katerega sta storili Nemčija in Italija v znak protesta proti rdečemu napadu, je ta, da sta javili londonskemu odboru svoj ponovni izstop. Italija in Nemčija po izstopu iz odbora za nevmešavanje nista odpoklicali svojih stražnih ladij domov, ampak sta jih pustili še za naprej v španskih vodah in bosta na svojo pest in odgovornost izvajali nadzorstvo tistih delov španske obale, ki so še v oblasti valencijske rdeče vlade. Ta nemško-italijanski korak jasno kaže na dejstvo, da sta ti dve velesili pripravljeni na vse in da bosta na lastno pest preprečevali do-važanje vojnega materiala rdečim in pospešili popolno zmago Francovih nacionalnih čet.
Po zavzetju baskiške prestolice. Fran-cove nacionalne čete so izvojevale z zavzetjem baskiške prestolice Bilbao v bratomornem španskem klanju odločilno zmago. Koj po predaji mesta je bila zahvalna služba božja, katere se je udeležil general Franco s spremstvom in z vsemi poveljniki, ki so se udeleževali bojev za osvojitev mesta. Bilbao je radi tega tolike važnosti, ker so tamkaj velike tovarne za izdelovanje orožja in je mesto ena najvažnejših pomorskih luk. Zmagovalci so takoj spravili tovarne za orožje v obrat, popravili so mostove ter ceste in so organizirali preskrbo civilnega prebivalstva z živili. V Bilbao so zaplenili nacionalisti zelo veliko orožja,, streliva in so zajeli na tisoče rdečih miličnikov, ki so se prostovoljno predali zmagovalcem s častniki in prestopili na njihovo stran. General Franco ima do mesta Santander prosto pot. Tamkaj so se šele ustavili bežeči baskiški oddelki in z vso naglico izkopavajo in utrjujejo nove obrambne obroče. Dne 24. junija je bil bežečim Baskom nacionalni general Davila z armado 65.000 mož toliko za petami, da so ta dan nacionalistični topovi prvič obstreljevali Santander.
Sovjetski zunanji minister zaprt. Objavili smo že, da je pustil diktator Rusije Stalin aretirati ženo sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, gospo Litvinov. Za ženo je prišel na vrsto te dni njen mož, ki je nekaj let po inozemstvu zastopal in predstavljal Rusijo. Časopisje naglasa, da je moral Litvinov v ječo ravno radi tega, ker je živel v dobrih odnošajih z zastopstvom raznih držav. Ozadje Litvinove aretacije je tole: Novi sovjetski notranji minister ali komisar Ježo v je v odsotnosti Litvinova prijel njegovo ženo, pri kateri je
domneval za njenega soproga obtežilno gradivo. Soprogi je obljubil, da jo spusti takoj na svobodo, če mu izroči dokaze za krivdo moža. litvinova se je dolgo časa zoperstavljala nastavljeni pasti, dokler ni končno podlegla ženski ljubosumnosti. Jezov ji je pokazal ljubavna pisma, katera je pisal njen soprog neki drugi, mlajši in lepši Moskovčanki. Iz ljubosumnosti in jeze na nezvestega moža je Litvinova izročila in izpovedala vse, kar ji je bilo znano obtežilnega za moža. Stalin ima sedaj oba v kletki ječe in je samo še vprašanje časa, kedaj se bo zgrudil tudi Litvinov pod kroglami čekistov.
Eden najokrutnejših rabljev ustreljen. Iz Moskve je prodrla v svet vest, da je bil tamkaj ustreljen komunistični agitator in organizator Bela Kun, madjarski žid. Kun je po prevratu 1919 osnoval na Ogrskem sovjetsko republiko in je dal čisto po nedolžnem postreliti in obesiti 590 žrtev. Po nalogu antante (Anglije, Francije in Italije) so romunske čete po nekaj mesecih pregnale Kuna, ki se je zatekel preko Dunaja v Rusijo, kjer so ga sprejeli z odprtimi rokami. Na Madjarskem započeto ra-beljsko delo je Kun nadaljeval v Rusiji leta 1922, kjer se je v južni Rusiji in na Krimu pripravljala protirevolucija in so odposlali tja Kuna, da je zatrl na najbolj krvav način vse priprave. Po poročilih mednarodnega Rdečag križa je gospodaril po živalsko krvoločni žid takole: V Teo-doziji je dal postreliti 7500 ljudi, v Simfe-ropolu 12.000, v Sevastopolu več kakor
10.000, v Kerču 6000, v Jalti nad 5000, med njimi 17 bolniških strežnic in pet zdravnikov. V mestni bolnišnici v Alupki je dal ustreliti 272 bolnikov, drugega za drugim kar pred vrati bolnišnice. Kdor ni mogel iti na morišče, so ga nesli na no-silnicah. Priče cenijo, da je Bela Kun tamkaj dal pomoriti do 80.000 Rusov in Ta-tarov. Leta 1928 se je vtihotapil Kun s ponarejenim potnim listom na Dunaj, kjer je pripravljal svetovno revolucijo. Na Dunaju so ga slednjič prepoznali in go sa izgnali nazaj v Rušijo. Bela Kun je eden glavnih povzročiteljev španske državljanske vojne. Iz Španije so ga odpoklicali v Moskvo, kjer so ga pred kratkim v kleti tajne policije ali čeke ustrelili in na pri kritem kraju zagrebli.
Pomiloščenje židovskega ovaduha. Iz Moskve poročajo: Kari Radek-Sobelson, ki je bil v prvi obravnavi proti trockistom obsojen na deset let, je bil sedaj pomilo-ščen. Žid Sobelson je postal deležen popolne pomilostitve, ker je izdal maršala Tuhačevskega in njegove generalske tovariše, katere so na ovadbo čeke ali tajne policije po kratkem sodnem postopanju takoj postrelili.
V mirnih časih najvišji ameriški proračun. Senat Združenih ameriških držav je odobril proračun vojnega ministrstva v iznosu 663 milijonov dolarjev. Ta proračun je najvišji, kar se ga spominjajo iz mirnih časov. Amerika se izgovarja, da radi neprestanih stavk in izgredov ne more zmanjšati staleža vojske.
Razkrinkani lažnivci. Marksisti in njihovi zavezniki v ljudski fronti so raztro-bili po socialističnih in liberalnih časnikih vest, da 3o duhovniki in redovniki v dnevih revolucije pretvorili samostane in cerkve v Španiji v pravcate trdnjave, iz katerih se je streljalo na »miroljubne« republikanske čete. To je kajpada razkačilo republikance, da so napadli cerkve in samostane ter jih zažgali. Vsakemu poštenemu človeku je jasno, da je vest o pre-tvorjenju cerkva in samostanov v trdnjave v napadalne svrhe gola izmišljotina in nesramna laž. Ko je javnost zahtevala od framasonsko - komunističnih fabrikantov laži dokaze za njihove trditve, so dolgo časa molčali in naposled so obljubili, da bodo prinesli dokaze v obliki fotografij, ki so bile napravljene na licu mesta. Dolgo ni bilo nobenega takšnega dokaza na spregled, nazadnje pa je neki list v Argentini (v Južni Ameriki) objavil ta dokument, za njim pa drugi ljudsko-frontaški listi. Fotografija je predstavljala skupino duhovnikov, oboroženih s puškami in malim topom in pripravljenih na obrambo in napad. Pod fotografijo je bilo napisano, da je bila ta slika posneta v Madridu v času, ko so »fašisti« (to se pravi nasprotniki komunistov) pripravljali vstajo. Prvi pogled na to. fotografijo je moral vsakega storiti opreznega. Vsi duhovniki na sliki so namreč bili enake starosti, to je mladih let. Puške so bile stare, lovske puške, top pa je izgledal jako miroljuben. Končno se je vatikanskemu glasilu »Osservatore Romano« posrečilo odkriti goljufijo, ki so jo
uganjali framasoni in komunisti s to fotografijo. Fotografija ni bila posneta v Španiji, marveč v Italiji pred dvema letoma. Napravljena je bila o priliki gledališčne predstave v nekem cerkvenem zavodu v Umbriji ter prikazuje napad Kitajcev na neko misijonsko postajo. Igralci so sami mladeniči, njihove puške stare in izrabljene, kakršne so pač mogli za igro dobiti, top pa je navaden lijak, maskiran in položen na voz. Sliko je ponesel v Španijo eden od takratnih igralcev, Španec po rodu, ki je iz Italije šel v Barcelono, da tamkaj nadaljuje svoje študije — ime mu je pater Vincenc. Za časa krvavega divjanja komunistov v Barceloni je bil tudi ta samostan napaden in razdejan. Tako je ta fotografija prišla v roke komunistov, ki so jo porabili kot dokaz za to, kako so duhovniki in redovniki s puškami in topovi streljali na republikance in komuniste, ki so na te napade odgovorili z zaži-ganjem cerkva in samostanov. To je sijajen dokument komunistično-liberalne laži in klevete. Ali bo »Jutro« in za njim stopicajoči »Kmetski list« v svojem resnico-Ijubju tudi kaj pisal o tem »dokumentu«?
Stalinov poljub. Po vsem svetu so znani Stalinovi poljubi, ki jih v obliki svinčenk pošilja svojim prijateljem v hrbet, ako jim več ne zaupa. Takšne Stalinove poljube je prejel nedavno maršal Tuhačevski in z njim sedem generalov. Pa zna krvoločni diktator tudi s svojimi ustnicami poljubiti. In kako to zna, spričuje fotografija nekega prizora, ki se je dogodil dne 1. maja v Moskvi. Na fotografiji se vidi Rdeči trg pred Kremljem in na tem trgu se vršeča parada rdeče armade in boljševi-ških omladincev. Pred Kremljem stoji na tribuni Stalin, obdan od maršalov Voroši-
Micka ¡e napravila madež na prtu
..Tako naravno to ni — madeži od kave bi morali popolnoma izginiti I"
Vzeti moramo le dobro
lova, Budenija in Jegorova, ter poljublja Španskega odposlanca ljudsko - frontske vlade iz Valencije. S tem poljubom je hotel Stalin dokazati svojo ljubezen in zvestobo španskim komunistom in anarhi-
stom, katere podpira ne samo s svojim objemom, marveč z orožjem, strelivom, bojevniki in letali. Stalinov poljub je smrtonosen ter bo tudi španski ljudski fronti prinesel smrt.
Hrl@tfll€ zastau...
Banska uprava pojasnjuje zločin nad državno zastavo v Laškem takole:
Zaradi proslave razvitja prapora Slom-Šekovega prosvetnega društva v Laškem, ki se je vršila v nedeljo 20. junija, so prebivalci trga Laško že v soboto 19. junija zvečer na svojih hišah razobesili državne zastave. Državno zastavo je na svoji hiši razobesil tudi Ivan Deželak, predsednik okrajne organizacije JRZ v Laškem. V nedeljo 20. junija rano zjutraj je orožni-ška patrula na bregu Savinje blizu gostilne Majcen v Laškem našla krpe razrezane državne zastave. Ugotovilo se je, da je bila v noči Deželakova državna zastava sneta s hiše in v bližini Majcenove gostilne razrezana z nožem.
Kot osumljenci so bili takoj aretirani: Kačič Stanko, ključavničarski pomočnik v Laškem; Hlebec Draško, mesarski pomočnik v Laškem; Vabič Andrej, lovski čuvaj v Laškem. Osumljenci sfl dejanje priznali.
Vsi trije storilci so pristaši JNS.
Po končani preiskavi bodo storilci izročeni sodišču.
Iz pisarne kr. banske uprave v Ljubljani,
dne 21. junija 1937. «
Oskrunjen je državne zastave v Litiji
V nedeljo 20. junija se je vršil v Litiji zelo dobro obiskan prosvetni tabor. Naši fantje so postavili pri mostu v proslavo tabora dva mlaja, katera so okrasili z državnima zastavama. V noči od nedelje na ponedeljek so od JNS najeti pobalini izru-vali ter podrli oba mlaja. En mlaj z državno zastavo vred so vrgli čez most v Savo. Ista usoda bi bila doletela še drugega, da skrunilcev niso prepodili ljudje, ki so se bližali od kolodvora.
Svojčas je JNS rohnela proti slovenski zastavi, sedaj trga ter onečašča državno, ki ji je bila pod njeno vlado svetinja! Kdo naj razume tako državotvornost in patentirano nacionalnost?! V povse narobe-postopanje pristašev JNS bo morala s trdo roko poseči oblast in napraviti red, da zaščiti državno svetinjo!
Nesreče.
Neznana smrtna žrtev zadnjih nalivov. V našem listu srno poročali, kake nalive so doživeli v Zrečah pri Konjicah. Ob tej priliki je najbrž kak hudournik zajel ter odnesel v Dravinjo 55 do 60 let starega neznanca. Truplo tega ponesrečenca so potegnili iz Dravinje pri Studenicah in so ga tamkaj pokopali.
Padla s črešnje in se ubila. V Jablancah v župniji Sv. Barbara v Slov. goricah je padla 53 letna posestnica Lucija Murko šest metrov globoko s črešnje in je obležala nezavestna. Na pomoč poklicani zdravnik je ugotovil pretres možganov, poškodbo hrbtenice in povrh si je še zlo-
mila obe roki. Murkova je podlegla prehudim poškodbam drugi dan po nesreči, ne da bi se bila zavedla.
Otrok utonil v mlaki. V Sp. Volovleku pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je padla dveinpolletna posestnikova hčerkica Mici-ka Repič v mlako in je utonila.
Hudo poškodovana od tramvaja. V Gradišču v Ljubljani je podrl tramvaj 60 letno Ivano Lenassi. Ženska je obležala nezavestna in iz glave ji je tekla kri. V življenjsko nevarnem stanju so poškodovan-no prepeljali v bolnišnico.
Nesreča ob progi se igrajočega otroka. Blizu vasi Drulovka pri Kranju se je tik ob železniškem tiru igrala triletna Viktorija Pohleven, hčerka v Majdičevem podjetju v Kranju zaposlenega delavca. Z Jesenic je pribrzel brzovlak, kojega zračni pritisk je pognal otroka s proge na kamenje, kjer si je pretresel pri padcu možga-
ne. Pri pogledu na nesrečo je strojevodja vlak ustavil. Poškodovano deklinico so naložili v vagon in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Na cesti povožena. Na cesti med Žeta-lami in Podlehnikom je podrl voz 40 letno manjšo posestnico Marijo Žirovnik in jo je tako hudo poškodoval, da so jo morali prepeljati v ptujsko bolnišnico.
Razni požari. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je udarila strela v škedenj posestnika Fr. Pesek. Poslopje je zgorelo in je škode za 8000 Din. — V župniji Slivnica pri Mariboru, in sicer v Ritoznoju je udar strele uničil posestniku Martinu Mataku 20.000 Din vredno hišo. — Pri Sp. Polskavi so zanetili z Vžigalicami igrajoči se otroci ogenj, ki je uničil 40.000 Din vredno stanovanjsko hišo posestnici Jožefi Brumec. — V hiši trgovca Albina Novaka v Gregorčičevi ulici v Mariboru je nastal v dimniku požar, katerega so gasilci hitro udu-šili, vendar znaša škoda 10.000 Din.
Razne novice.
Po zobeh se je udarilo ljubljansko »Jutro«. Ne gre mu v račun, da se v programu celjskega tabora slovenskih fantov in mož nahaja tudi tekmovanje zveze fantovskih odsekov v telovadbi, lahki atletiki in odbojki. Taka stvar je namreč JNS-arski privilegij, strogo pridržana dravo-banski JNSariji. Tako je doslej smatralo glavno glasilo slovenske JNSarije. Bolj zanimivo je, kako hoče »Jutro« opravičiti svoj odpor proti tej točki taborskega programa. Sodi namreč, da ji mora vsak nepristranski motrilec pripisati političer značaj. Po sodbi jutrovskega Salomona jc torej telovadba — politika. Ako ta logiki drži, tudi Sokoli ne bi smeli telovaditi, ker je Sokol po svojih pravilih nepolitične društvo.
»Večernik« si je v svesti svoje kulturne naloge, ki bi jo moral izvrševati na slovenski in državni meji. V tej svesti objavlja povesti (»Sodoma in Gomora«), v katerih degradira redovnike in redovnice do nižine svobodomiselnih barab, katerih ima v izobilju v svojem »prosvetljenem in na-prednjaškem« kroju. Take barabe potem
Novomašnikom .— lepo darilo! Slovenski obrednik, brevir, mah misale, križ, kip, škropilnik, pridigarske knjige — vse to so trajni in najprikladnejši spominki. Največja izbira v Cirilovi Maribor-Ptuj.
predstavlja v uprav barabskem tonu svojim čitateljem. Obžalovanja vredni ljudje, ki take reči čitajo in v svojih kulturnih prebavilih tudi prebavljajo. Ako misli »Večernik«, da bo s povestmi, ki so običajne v marksističnih Ustih najordinarnejše •vrste, služil JNS nacionalizmu, mu nočemo oporekati. Naj to opravi s svojimi gospodarji. Protestirati pa moramo v imenu slovenstva, da se s takšnimi »kulturnimi svinjarijami« ponižuje slovenstvo ter moralno kvarijo ljudje. Z barabami ne boste obranili in ohranili naše narodne in državne meje!	,
Dolgo časa v vodi. Sava je naplavila pri Kresnicah truplo kakih 25 let starega moškega, ki je moralo biti že več mesecev v vodi. Najbrž gre za kakega brezposelnega, ki je iz bede obupal nad življenjem.
Nova cesta. Banovinsko cesto bodo začeli graditi ob Sotli od Podčetrtka do Rogaške Slatine. Nova cestna zveza bo posebno dobrodošla Hrvatom, katerim bo skrajšana pot v Rog. Slatino za 7 km. Dela bo izvršil cestni odbor v Šmarju pri Jelšah. Načrt omenjene ceste je star že dobrih 50 let.
V Ptuju je nanovo otvoril trgovino g. Vuga in Bračnar. Natančneje v današnjem oglasu.
Ogledalo gospodinje... V vsakem gospodinjstvu so stvari, ki pričajo o osebnosti gospodinje. Snežnobelo, brezhibno ohranjeno perilo govori zanjo bolj kot marsikatera druga dragocenost, ki ne potrebuje nege, da ostane dolgo kot nova. Gospodinje, ki to vedo, uporabljajo že desetletja dobro in preizkušeno Schichtovo milo »Jelen«.
Sejmarji! Vzemite s seboj tudi Slomšeko-ve svetinjice, ki jih ljudje tako želijo imeti! Lahko jih boste odprodali. Svetinjice se dobijo v Cirilovi Maribor-Ptuj.
Rdeči branitelj Madrida general I. Miaja.
Na svetovni rastavi v Parizu se zabavajo obiskovalci s čisto novimi in svojevrstnimi gugalnicami.
V Avstriji gojijo pridno novi šport a tako zva-nimi poletnimi drsalkami na kolesih.
orožniki pridno na delu, da bi izsledili krivce, a vsa prizadevanja so bila doslej zaman, dasi je podpiralo pri zasledovanju komunističnih brezbožnežev oblast tudi še dobro prebivalstvo. V noči na 23. junij je bil izvršen dinamitni napad na 10 m visoki in pol metra široki evharistični križ na Mengeškem hribu na Gorenjskem. Križ so postavili pred dvema letoma z velikim trudom ter veseljem. Ob petkih in nede-
Sovjetski maršal Bliicher, vrhovni poveljnik rdeče armade na Daljnem vzhodu.
Ijah zvečer je bil razsvetljenj rdečimi žarnicami, ki so "mu dajale v temnih nočeh posebno veličasten kras. V omenjeni noči ob pol treh zjutraj so čuli ljudje v okolici Mengeškega hriba pok in so koj slutili, za kaj da gre. Šli so pogledat in so dognali, da je bil križ dober meter nad cementno podlago navrtan s svedrom kakih 25 cm globoko. V luknjo je bila položena dina-mitna patrona ter zažgana z vžigalno vrvico. Eksplozija je križ samo raztrgala v spodnjem delu, a je kljub temu ostal po koncu in je le posamezne lesene kose raz-gnalo po hribu. Naboj je bil preslab, da bi bil prevrnil znamenje. Pod križem so očividci izsledili dobro vidno stopinjo moškega nakovanega čevlja, ki je edina sled za storilcem. t >
Uboj invalida. V Mostah pri Komendi na Gorenjskem je ubil posestnik in krčmar Janez Kepic iz Most invalida Filipa Kern. Omenjena sta živela že dalje časa v sovraštvu, dokler se nista te dni sprla pred Ke-picevo gostilno. Krčmar je pograbil moti-ko in je udaril z njo Kerna dvakrat po glavi. Udarjeni je imel še toliko moči, da je zbežal pred nasilnežem v vežo, kjer ga je pa dohitel Kepic z lato in ga je pobil do smrti. Ubijalca so oddali orožniki v zapore v Kamniku.
Samomor v zaporu. Orožniki z Ježice pri Ljubljani so vtaknili pod ključ radi vlomov in tatvin Antona Srčnika, bivšega ključavničarja iz Mengša. Omenjeni se je obesil v zaporni celici ljubljanskega okr sodišča.
S skokom v vodo si končal življenje. Na
Hradeckega cesti v Ljubljani so potegnili iz vode truplo Mihaela Černe, ki je iz samomorilnega namena skočil v Grubarjev prekop ter utonil.
Vlomilec prebil zid. Pozno zvečer je bilo vlomljeno v Stožicah pri Ljubljani pri Novakovih. Vlomilec je prebil zid med hlevom in hišo ter se je splazil v notranjost izbe, iz katere je odnesel 900 Din gotovine in nekaj perila. Skupna škoda znaša 2000 Din. Po izvršeni tatvini je pojedel in popil, kar je bilo pripravljenega za družino.
Razočaran cerkveni vlomilec. V božje-potno cerkvico sv. Štefana v Štepanji vasi pri Ljubljani je bilo vlomljeno od neznan-
Med Pavijo v Gornji Italiji In Benetkami se je vršila najdaljša dirka na razdalji 480 km. Naslikani zmagoviti motorni čoln je vozil z brzino 90 km na uro.
Obžalovanja vredni slučafi.
Napad z dinamitno patrono na evharistični križ. Po Kranjskem so dobro organizirani in doslej še vedno prikriti brez-božniki na delu, ki podirajo, podžagavajo in z dinamitom razstreljujejo veličastne evharistične križe. Bogoskrunska kronika beleži napade na znamenja Križanega v Beli Krajini, na Notranjskem in Gorenjskem. Pred mesecem se je lotila satanska roka evharističnega križa v Kamniku in ga je razdejala. V vseh primerih so bili
ca. Vlomilec je vse prebrskal po notranjosti svetišča v veri, da bo naletel na denar, katerega pa ni bilo in je moral oditi praznih rok.
Večji vlom pri kmetu. Pri Sv. Barbari pri Škof ji Loki so pri posestniku Janezu Pinterju imeli vsi domači delo na polju in je bila domačija čisto nezavarovana. To priliko je nekdo vporabil, razbil zadnja vrata, se vtihotapil v kuhinjo ter v notranjost hiše, kjer je vse preobrnil. Vlomilec je odnesel 3000 Din gotovine, 21 rjuh in pet parov moških čevljev. Skupna škoda žnaša 10.000 Din. Obstoja sum, da je bil v tem slučaju na delu prosluli vlomilec Bradeška, ki je ušel iz zaporov in ga že mesece zaman iščejo.
Stoletnica Slomšekovega molitvenika za fante: »Življenja srečen pot«!. Fantje slovenski, ne pozabite na ta redek jubilej in v vsaki župniji naj Se osnuje odbor, ki bo pripravil proslavo tega jubileja za september na tak način, da bodo vsi fantje do tedaj prebrali te lepe Slom-šekove nauke. Molitvenik sam dobite v Cirilovi Maribor-Ptuj.
Izpred sodišča.
Obsodba napadalcev. V noči je bil izvršen vlom v stanovanje 71 letnega najemnika Jerneja Laznika iz Zreč. Vlomilci so se spravili nad starca in so mu grozili s smrtjo, ako jim ne izroči denarja. Laznik jim je dal, kar je imel, da si je otel življenje. Orožniki so nočne razbojniške napadalce hitro polovili, in sicer: Silvija Ble-čica, 28 letnega vrtnarja brez stalnega bivališča, Alojza Tajnikar, 23 letnega krojača iz Sp. Doliča, mladoletnega T. F. iz Sp. Doliča in Franca Repinc, 27 letnega tesarja brez stalnega bivališča. Aretirani so napad priznali in izpovedali, da so Laz-niku oropani denar koj zapravili. Dne 25. junija se je vršila proti omenjeni če-tvorici obravnava v Celju. Blečič je bil obsojen na dve leti, Tajnikar na tri leta in en mesec, Repinc na tri leta in mladoletni na šest mesecev strogega zapora.
Slovensko Kroiino.
Sobota. V sredo 25. Junija je ob 16 umrla Marija linjisa Hartner, rojena Schmidt, mati tukajšnjega iupana In predsednika cerkvenega odbora. Pokojnlca je dolgo časa bolehala ln se zdravila v Gradcu. Njeni duši želimo blaženi mir pri Bogu! Sorodnikom, zlasti g. sinu, Iskreno soža-Ije! — Vrnili so se iz mariborskega bogoslovja naši bogoslovcl — štirje po številu, ki bodo prihodnje leto že Imeli nove maše.
Nova maša. V nedeljo 18. Julija bo daroval v tukajšnji farni cerkvi g. Janez E. Rajner prvo sv, daritev. Priprave za to lepo slovesnost so v polnem teku. Slavnostni govornik za to priliko je že od začetka naprošen g. kaplan Štefan Zver, doma od Lipe — in ne kdo drugI, kakor je to neki lokalni časopis popolnoma neosnovano poročal.
Prosvetno društvo. Sezona se bliža koncu. V zadnjem času je bilo precej lepih prireditev in iger. Posebno pozornost je vzbudila »ženitev« (Gogolj) pod režijo g. Potokarja; nadvse lepo so Igrali »Krvav denar« pod režijo g. Tuša; člani iz Kroga so imeli toliko poguma, da so kar sami pripravili Finžgarjevo »Verigo«. Režiral jo je g. Stancer, ki je neštetokrat šel Iz Sobote v Krog na vaje, zato pa je tudi igra proti pričakovanju lepo izpadla, — Ker so prišli vroči letni dnevi in Sobočani gredo raje ven, je s tem dramatsko delo zaključeno. —■ V soboto 26. junija je bila v Prosvetnem domu lepa prireditev v spomin na majnlško deklaracijo. Ta proslava jma za naše kraje poseben pomen, ker nam predočuje osvobodilne ln probujevalne misli, ki so ob prevratu privedle Slovansko krajino tja, kamor spada.
Raklčan. Preteklo nedeljo, 20. junija, so se vrSile okrožne gasilske vaje. Nastopilo je več čet. Vaje so bile redovne, z brlzgalnaml na su-
Žepne svetilke
Izdeluje edino domača tvornlca
IVAN PASPA I SINOVI
Zagreb, KoturaSka 69
Prosvetni tabor v Laškem
Župnija Laško je v nedeljo 20. junija proslavljala svoj veliki dan. Ta dan smo imeli v Laškem blagoslovitev novega prapora Slomšekovega pro-
hem, plinski napad in napad na ogenj. Precej pozornosti je vzbudil samaritanski oddelek, ki je pokazal veliko izvežbanost ln požrtvovalnost« Vaje so se vršile pod vodstvom okrožnega inšpektorja g. Celca. Navzoč je bil tudi načelnik župe g. Benko, ki je ob zaključku spregovoril lepe besede o ljubezni do bližnjega, na kar j« bakovska godba zaigrala himno.
Satahovcl. Naša gasilska četa je najmlajša v tem okrožju. Vendar je pri nastopu v Rakičanu, kjer je nastopila prvič, pokazala strumno disciplino in naredila lep vtis. želimo jjiladl Četi napredka v pravem gasilskem duhu in ljubezni do bližnjega.
Tišina. Pri nas bo letos nova maša. Dne 11. julija bo daroval svojo prvo daritev v farni cerkvi g. Nemec Matija iz Kupšincev. Zanimanje za to redko slovesnost je celo pri evangeličanlh zelo veliko, ki so ponosni, da iz svoje srede Imajo takega gospoda. Slavnostni pridigar bo g. Gaber «Alojzij, kaplan pri Sv. Jurju pri Rogaševcih, doma iz tišinske fare, rojak g. novomaSnika.
Sodišinci. V nedeljo 27, junija je bila blagoslovitev novega gasilnega doma, ki si ga je četa postavila. Blagoslovilne obrede je izvršil č. g. dekan Krantz Jožef s Tišine, ki je pri tej priliki imel lep nagovor. Slovesnosti se je udeležil tudi g. župni načelnik Benko iz Sobote.
svetnega društva v zvezi s prosvetnim taborom, že na predvečer je bilo v naši župniji praznično razpoloženje, številni kresovi po vsej župniji, pritrkavanje zvonov v Laškem in podružnicah, vse to je oznanjalo, da bo v nedeljo v Laškem nekaj posebnega. Najlepši je bil kres pri starem gradu, v obliki križa, v zvezi s pokanjem topi-čev in spuščanjem raket, vse to je vzbudilo najlepše razpoloženje za naslednji dan.
žrtve izbruha ognjenika
Na otoku Nova Gvineja nad Avstralijo so doživeli letos 3. junija strahovit izbruh ognjenika. Nesreča Je zahtevala 500 smrtnih žrtev. Vsi Evropejci so se izselili iz ogroženega ozemlja v strahu, da bi ne začeli vsled potresa bruhati le drugI ognjeniki.
Strašna smrt pri odskoku s padalom
Pred očmi 12 tisoč gledalcev se je odigrala te dni v norveškem kraju Tonsbergu velika nesreča pri odskakovanju iz letala s padalom. Znani norveški skakalec s padalom OJe Nas je imel skočiti iz aeroplana v višini 400 metrov. Od-skočll pa je tako nesrečno, •''a so se mu noge zapletle med vrvi. Zara-
Grofov jagar.
Povest iz domačih hribov.
—	25
»Jaz pa želim, da bi ti našel srečo,« mu je odgovorila, »pravo, resnično srečo.«
»Kaj? Kaj? Ali si se že odločila?«
»Ne. Potrpi do torka! Zdaj še ne morem reči.«
»Zbogom tedaj, Veronika! Pa spomni se me kaj — v lepem, kajne?«
»Da, molila bom zate. Zbogom!«
Prisrčna je bila njena beseda, toda rpke mu tudi danes ni dala. Še enkrat jo je pozdravil, potem pa je naglo odmahal.
Lahek mu je bil korak, ko se je vračal v svoje planine. Vesel je bil; saj je bil napol že prepričan, da je našel srečo. Po vsem, kar je na Veroniki videl, je sklepal, da ga ima tudi ona vsaj nekoliko rada.
Zakaj še potem odlaga in mu ne da besede?
Pa to si je lahko razložil. Veronika ni takih ena, ki se kar na prvi migljaj obesijo na fanta. Njo je treba prositi, za njo se je treba boriti.
Tega ji ne more zameriti, še bolj jo mora občudovati in spoštovati. To dekle je vsake žrtve vredno.
Če bo Veronika njegova žena, mu ne bo težko začeti redno življenje. In spoved tudi ni tak konj! Saj je bil zadnjič že čisto na tem, da jo opravi. Ko bi se Špeli ne bil dal pregovoriti, bi bilo danes Se
vse drugače. Vsaj te razdvojenosti ne bi bilo v njem. Ko se tega notranjega nemira, kateri ga od misijona sem preganja, iznebi, bo pač lahko srečen in Veronika z njim.
Toda še stoji med njo in njim ko strahotna pošast oni božji rop.
Ah ne! Kar je vzel, bo vrnil, saj je to itak že hotal storiti. Potem bo vse dobro.
kli bo s tem res že vse dobro? Ali že sme kar tako misliti na ženitev?
Zakaj ne? Zasluži dovolj, da lahko redi družino. In ko dobi po Cenci, ki je najbrž njegova prava mati, še hišo, bo imel vsega dovolj. Hišo bo prodal in s tem izkupičkom — in kar bo še drugega denarja — si v Dolnji planini lahko postavi čeden dom. Ali pa, če bi Veronika ne marala v hribe, postavi v Šmarju novo hišo. Toliko bo po materi že dobil, da bo mogel imeti hlapca, ki bo včasih namesto njega pogledal na gamse ...
Tako je predel misli in sanjal lepe sanje o bodočnosti.
V nedeljo je bil že spet v Dobrovljah. Zgodaj zjutraj je prišel čez Hude peči in Rdeči breg, in sicer naravnost čez skalnate stene, ki jih razen njega še ni prekoračil noben človek. S tem drznim prehodom si je pot do Dobrovelj za polovico skrajšal.
Cencinega doma se je danes izognil, niti ni nameraval tja, ampak je hotel le k maši; upal je, da bo Veroniko videl v cerkvi in da ga bo tudi ona
Vse papirne potrebščine za razne prireditve, kot kreppapir, svileni papir, papir za rože, listje za rože, papirni servijeti, namizni prti, papirni krožniki, torten-papir — na malo in veliko — v Cirilovi Maribor-Ptuj.
V nedeljo zjutraj smo pri vlakih sprejemali drage goste, zlasti gg. slavnostne govornike, narodne noše, odposlanstva bratskih društev, ki so prišla na našo proslavo z zastavami. Takoj je krenil sprevod od kolodvora do šole. Na čelu sprevoda je korakala godba iz Kadeč, ki je ustvarila slavnostno razpoloženje. Ob 9 se je formiral sprevod skozi mesto na Slomšekov trg, kjer je bil postavljen oltar. Ta sprevod je bil za Laško nekaj nepopisno lepega. Na čelu je korakal podžupan občine Hrastnik-Dol g. Orožen, za njim se je uvrstila godba, predstavniki oblasti, vsi trije naši župani s svojimi občinskimi odbori, zastave, narodne noše, nato pa nepregledna množica fantov in mož. To je bilo nekaj nepopisno veličastnega. Ko je sprevod dospel na Slomšekov trg, je zaplapolalo morje robcev v pozdrav.
Nato je sledila blagoslovitev zastave, ki je mojstrsko delo tvrdke »Eeclesia« iz Ljubljane. Obred blagoslovitve je izvršil č. g. mons. dr. Fr. Kruljc, kumovala sta pa g. Ivan Deželak, načelnik cestnega odbora, in gospa. Po blagoslovitvi je sledilo zabijanje žebljičkov; prvega je zabil okrajni načelnik dr. Tekavčič v imenu g. bana dr. Natlačena, ki mu je množica navdušeno vzklikala Sledila je sv. maša- na trgu, med katero je vsa množica prepevala znane kongresne pesmi pod vodstvom organista g. Drolca.
Po sv. maši je bil na istem prostoru versko-prosvetni tabor, ki ga je otvoril g. Janez Kolšek. Pozdravil je zastopnike oblasti, ki jim je zbrana množica navdušeno vzklikala. Na njegov predlog so bile odposlane udanoetne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru n., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, slovenskemu voditelju dr. Korošcu, pre-vzvišenemu g, škofu ¿r. Tomažiču in g. banu dr. Natlačenu. Kot prvi govornik je nastopil burno pozdravljen (g. dr. Josip Hohnjec, predsednik Prosvetne zveze ia Maribora, ki nam je v poljudnih besedah razložil cilje katoliške prosvete in nas navduševal, da ostanemo zvesti Cerkvi in slovenskemu narodu. — V vznesenih besedah je
nato drugi govornik, dr Zdravko Kalan iz Celja, orisal temne dni slovenske katoliške prosvete, ko je zločinska roka narodnih izkoreninjencev udarila po njej, in nas pozival, da se zgrnemo okoli novo blagoslovljenega prapora k novemu delu za zmago katoliških in slovenskih svetinj.
Ko se je množica, ki se je zgrnila ta dan v Laškem od blizu in daleč, razhajala, je vsakdo zatrjeval, da je bilo ta dan v Laškem lepo. Res, škof Slomšek naj izprosi, da bi seme, ki je padlo na tej proslavi, padlo na rodovitna tla ln obrodilo stoteren sad!
*
Litnbuš. V soboto 3. julija priredi dramski odsek KA v Laznici na vrtu gostilne Halbvvidl šestdejansko dramo »A njega ni...« Začetek igre ob osmih zvečer. Prijatelji lepih iger srčno vabljeni!
M$i vinogradnik! obvarovani naivecfe ikone.
Čitateljem našega lista je sigurno še v živem spominu sporočilo, da je Kletarsko nadzorništvo v Mariboru začetkom aprila na mariborskem glavnem kolodvoru zaplenilo 60.000 litrov ali šest vagonov vina v cisternah in velikih sodih. Dva vagona sta bila iz Banata in štirje iz Dalmacije. Zaplenjeno vino ni bilo do danes prodano vinskim prekupcem v razprodajo po naših slovenskih krajih, ampak čaka na razsodbo sodišča^
Kakor hitro so v Banatu zvedeli tamoš-nji bogati židje, kaka usoda je zadela njih slabo ter ceno vino, ki je do tedaj delalo ogromno konkurenco našemu slovenske-
4eii3 eamorejo po večisratni nosečnosti z dnevno uporabo pol kozarca naravne
FRANZ - JOSEFOVE
grenčice, užite na teS6 želodec, doseči lahko iz-
praznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca.
FRANZ - JOSEFOVA
voda — je davno pregkuSena, najtopleje pripo-čana in se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br, 30474/35.
mu, so zagnali krik po svojem časopisju in grozili z vsem mogočim, kako bodo zagodli radi zaplembe Sloveniji.
Za ta židovski tamtam po listih se ni zmenil nobeden pameten Slovenec, ki zna, da ravno Slovenija dobiva iz Banata za gotov denar moko in mast, Banat pa na kupuje od Slovencev takorekoč ničesar. Poleg moke in masti pa so Banačani že leta preplavljali slovenski vinski trg z neverjetno cenim vinom, ki ne odgovarja zakonskim predpisom in raste po ravninah, katere so prikladne edino za pšenico in koruzo.
Povrh so bili pridelovalni stroški bana-čana tako nizki, da so ga kupovali agentje pri producentih po 1 Din liter in so ga za dobiček 50 par pri litru na veliko uvažali v Slovenijo. Če je kupil v kakem večjem slovenskem mestu en gostilničar banaško žlobudro in jo je točil po 6—8 Din liter, so delavski sloji vreli k njemu. Da niso obnemogli pri nizki razprodaji banačana tudi drugi krčmarji, so ga morali tudi oni naročati in tako je cvetela trgovina z židovsko vinsko robo na račun in zgubo naših vestnih vinogradnikov.
Prejšnje JNS Kletarsko nadzorništvo je imelo glede banačana in dalmatinca povsem gluha ušesa. Poslušalo je pritožbe naših vinogradnikov, obljubljalo ostre ter po zakonu predpisane korake, storilo pa ni ves čas prav nič!
Šele Stojadinovič-Koroščeva vlada je razgnala JNS ocenjevalno komisijo pri mariborski kontrolni postaji in je imenovala V njo može, ki so si upali nastopiti proti uvažanju vin iz južnih krajev, ki nikakor ne odgovarjajo predpisom.
Od omenjene zaplembe na mariborskem kolodvoru so že minuli trije meseci in od tedaj do danes ni bilo niti ene vinske pošiljke iz Banata v Maribor.
Zaloge banačana pri naših vinskih trgovcih in krčmarjih so pošle, novega uvoza ni in tako naš vinogradnik že tri mesece lahko vnovčuje svoj lanski vinski pridelek.
Zaplemba banačana v Mariboru Je rodila
videla. Rad bi ji bil pokazal, da mu je resnica in da se hoče spreobrniti.
Ali zaman je upal; Veronike ni bilo.
Bila je namreč že pri prvi maši. Šla je k patru .Valerijanu, ki je bil te tedne namesto župnika, k spovedi, potem pa je hitela domov, ker si bolnice $eč ko eno uro ni upala pustiti same.
V spovednici je le na kratko omenila tisto zadevo, ki jo je tako zelo težila, in je misijonarja prosila, da bi se kdaj kje na samem smela z njim pomeniti. Rade volje jo je pater za drugi dan povabil v župnišče.
Tega dne je šla zgodaj na trg kupovat, potem pa v župnišče, kjer jo je misijonar prijazno sprejel. Pater Valerijan je bil kljub gostim, črnim lasem že prileten mož, poln modrosti in dobrotljivosti. Pazljivo je poslušal dekle, ki mu je natanko razložilo vse, Jupatam je kaj poprašal, s svojim jasnim pogledom ¡Je videl, kako se križajo dekletova čustva, malo se ¡je nasmehljal, potem pa je dejal: da dolžnosti take ilima, da bi se morala za fanta žrtvovati; da pa bi Imela veliko zasluženje in da bi bilo junaško delo, ki bi ga Bog gotovo poplačal, ako se odloči, da bi 6 tem dobri stvari v domačem kraju koristila, seveda, če je le količkaj upanja, da uspe. Kaj svetovati ji ne more, ne na to, ne na drugo stran. Vse je pač na njej, kakor se njej zdi in kolikor si ona Upa. Na vsak način pa mora zahtevati, da izpolni
fant najprej svoje obečanje, in mora ? ženitvijo počakati, da bo fantova beseda meso postala.
Veronika se je zahvalila in poslovila. Pomirila se sicer ni, ali pogumnejša je že bila.
Drugega dne je prišel jagar že opoldne. Da je na poti v mesto h grofu, je dejal, in da mora jutri zvečer najpozneje biti spet pr svojih gamsih. Obedovati ni hotel, češ, da je že v Dobrovljah jedel, ker ni hotel biti Veroniki ob tem neprimernem času nadležen.
Ko je že dalj časa sedel pri bolnici, ga je Veronika tako mimogrede poprosila, naj bi zadaj za hišo popravil plot, ker je na dv*sh krajih polomljen in sili živina sem na vrt.
Takoj ji je ustregel.
Ni pa še bil pet minut pri delu, že je stopila Veronika k njemu. Pogledal jo je željno in poln pričakovanja. Tudi ona ga je nekaj časa gledala in je molčala. Telo ji je rahlo drhtelo, kakor da jo mrazi. Tedaj pa se je odločila, stisnila je roke v roke in dejala z jasnim, trdnim glasom:
»Pripravljena serr ti ustreč'.«
»Veronika!« je vzkliknil, plani! k nji in jo hotel poljubiti.
Umaknila se je, se z levioo branila in odločno zapovedala:
»Stoj! Dokler naju v cerkvi ne zvežejo, tako dolgo se me ne smeš dotakniti.«
di tega se zadalo ni moglo odpreti. Nas je priletel kakor kamen na zemljo in se je raztreščil, Gledalci so razločno videli, kako se ubogi Nag skuša v zraku osvoboditi napake. Delal je z rokami in nogami obupne kretnje, da bi se odprla priprava, ženske, ki so bile na letališču pri tej ponesrečeni produkciji, so od groze omedlevale.
Kaj je izbruhal ognjenik v 60 urah Dne 6. junija je minulo 2C let, kc je bruha! ognjenik Mount Katmaj na polotoku Aljaska na severozahodnem robu severno Amerike 60 ur. Izbruh ni zahteval nobene človeške žrtve, ker je bila Aljaska tedaj še zelo redko obljudena, a
še to dobro, da so jo začeli odobravati tudi oni banaški vinogradniki, ki imajo svoje vinograde v hribovitem svetu kakor pri nas na Slovenskem. Tudi ti, ki pridelujejo res dobra vina, izjavljajo, da jim je do koraka mariborskega Kletarskega nad-zorništva delal ničvredni ravninski bana-čan nevzdržno konkurenco.
Res pravi banaški vinogradniki delajo z vsemi močmi na to, da bi se njihovim veleposestniškim in židovskim ravninskim
Muta. Pokopali smo v soboto 19. junija ob Številni udeležbi Antona Vrhnjaka, dobrega fanta. Gospod župnik mu je govoril pri odprtem grobu v srce segajoče besede in je številnim po-grebcem polagal na srce čednosti, ki so dičile vrlega rajnega, že kot deček je gojil veselje do cvetlic. Starši so mu izpolnili njegovo srčno željo in so ga poslali v Maribor, kjer se je izučil vrtnarstva. Kot izučen vrtnar je nastopil vojaško službo, kjer ga je doletela nenadna smrt. Zglednemu mladeniču svetila večna luč — žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Križevci pri Ljutomeru, žalostno je odjeknila vest po celi križevski fari, da je preminul po
InoMsin eTrL
Crešnjevec pri Slov. Bistrici. Z velikim veseljem so sprejeli naši farani vest, da nam je sedanji g. notranji minister popravil krivico, storjeno nam pod prejšnjim nasilnim režimom. Dobili smo nazaj sedež naše občine, za kar smo pred poldrugim letom vložili prošnjo, podprto s podpisi nad 75% vseh volilcev naše fare. V naši banovini ne najdete župnije, katera bi ne hrepenela ter se složno borila za svojo farno in politično občino. Samo naši »naprednjaki« vsako
tovarišem sploh prepovedalo, da gojijo trto in spravljajo v promet ceno in slabo vinsko robo. Po časopisju razglašajo, da se bo vlada odločila za to, da bo nižinski banačan dovoljen samo za predelavo v žganje.
Mariborskemu Kletarskemu nadzorni-štvu in članom ocenjevalne komisije gre zasluga, da so preprečili nadaljni uvoz ba-naške vinske brozge, ki je že zabijala žreb-lje v krsto za naše vinogradništvo.
daljši bolezni splošno znani in priljubljeni Mihael Skuhala, posestnik v Iljaševcih. Pokojni Mihael je bil zaveden katoličan. Bil je velik ljubitelj cvetlic in splošno znan sadjar daleč naokoli. Vsakemu je rad pomagal dejansko in tudi z nasveti, katere si je pridobil s svojim strokovnim delom. Vsakemu mimoidočemu je obstal pogled na lepo oskrbovanem drevju, še bolj pa na vedno cvetočem vrtu. S prerano smrtjo Mihaela je nastala velika vrzel v krogu ljubiteljev cvetlic in sadjarjev. Njegovo vztrajno delo nam naj bo za zgled! Pogreb rajnega očeta se je vršil 25. junija v spremstvu sina salezijanskega duhovnika in ostalih sorodnikov. Blag mu spomin!
stvar, ki pride od sedanje vlade, obsojajo. Začeli so pobirati podpise za Pragersko, pozabljajoč, da je naše ljudstvo že podpisalo ter se izreklo za Crešnjevec. V vasi Crešnjevec je hodil človek, majhen po postavi in veljavi, ter je kot »škrjanček« skakal od volilca do volilca ter širil obrekovanje zoper krajevni odbor JRZ. Razlagal je vsakemu, kdor ga je pač poslušati hotel, da sedaj bodo ti »črni« svoj prosvetni dom stavili na občinske stroške. Vsem obrekovalcem povemo, da se bo »Slomšekov dom« gradil, a ne na stroške občine, ampak z denarjem, katerega je zbralo članstvo Prosvetnega društva. JNSarji mislijo, da se mi igramo z ljudskim denarjem tako kot oni sami. Vzemite v roke zapisnik sej
»Svete gore«, povest o znameniti božji poti, je izšla v ponatisu. Dobi se v Ciri« lovi Maribor-Ptuj.
šolskega odbora v Crešn-evcu in tam boste našli, da se je na seji omenjenega odbora dne 14. aprila 1935 sprejel sklep, s katerim se daruje sokol-ski četi v Crešnjevcu šolsko zemljišče, čigar vrednost lahko mirno cenimo na 10.000 Din. V slučaju zgradbe sokolske dvorane še 10.000 (či-tajmo: deset tisoč) dinarjev podpore. Gospodje šolski odborniki, vprašamo vas, kdo vas je pooblastil, da tako upravljate težko skupaj spravljeni ljudski denar, ko pa je šolska občina tako revna, da ste celo šolske knjige odtegnili? Verjamemo, da bi se nekaternikl ponašali z gradbo, zgrajeno na račun davkoplačevalcev, S svojim trudom si kaj ustvarite, ako ste zmožni! — Drugo, kar vas, gospodje nazaj-naprednjaki, draži, je, da je krajevni odbor JRZ potom svoje okrajne organizacije izposloval 4000 Din podpore, s katero se je nabavila koruza za občinske brezposelne in onemogle. Vi pa ljudstva tako ne vidite drugače kot ob času volitev, ko mu obljubljate same dobrote. Namesto istih pa so nam ostale same ruševine. Ako ne verjamete, le poglejte naše ceste! Se hudujete, kako je bila koruza razdeljena. Vedite, da jo je prejel vsak, katerega je predlagal predsednik občine. Imenovali ste nas barabe. Zakaj ? Zato, ker smo iz-poslovali primeren sedež občine in našemu ubogemu ljudstvu podporo. Ne zamerimo vam, ker ljudje, kateri se tako važnih stvari bojijo, so pač usmiljenja vredni. Toliko za danes. V prihodnje ne silite preveč na solnce, da ne priteče še več smole!
Slovenska Bistrica, čebelarsko društvo za slo-venjebistriški okraj priredi v nedeljo 4. julija razstavo z veselico v prostorih člana-čebelarja in gostilničarja Verhovnika v Slov. Bistrici. Ker leži kraj razstave ob državni cesti Maribor—Ljubljana, zato vabimo vse prijatelje, čebelarje in sadjarje, od blizu in daleč, da pridejo pogledat razne moderne naprave in stroje, med in vosek našega kraja.
Ormož. Odbor za postavitev spominske plošče pokojnemu A. Porekar, dolgoletnemu nadučitelju na Humu, smatra za svojo častno dolžnost, da
učenjaki so pozneje izračunali, da je izmetal ognjenik iz sebe v zgoraj omenjenem času ca. 25 kubičnih kilometrov pepela in ga je nasul na razdaljo 170 km ponekod 30 metrov na debelo. To množino si lahko predstavimo, ako pomislimo, da vsi kamnolomi Združenih držav Sev. Amerike dobavljajo na leto za ameriške ceste kakih 50 milijonov ton gramoza. Ognjenik pa je v tistih dneh izmetal kakih 30 milijard ton materiala! Poleg tega je Iz ognjenika prišlo kakih 1600 milijard kub. metrov pare in 280 milijard kub. metrov plinov. V nekaj urah je bilo uničeno življenje daleč okoli ognjenika. Vse živali pod goro so zgorele. Strašne eksplozije so metale daleč naokoli žareče ka-
»Odpusti mi, Veronika,« je dejal skesano, »veselje me je tako prevzelo ... Hvaležen sem ti, da si mi dala besedo.«
»Besedo sem ti dala, da, velja pa šele, ko izpolniš vse to, kar si zadnjič obljubil.«
»Izpolnil bom prej ko slej. Jaz besedo držim — in tebi še posebno . .. Najprej pojdem k spovedi; toda k drugemu ne, le k patru Krištofu. Menda ga bom moral iti v Celovec iskat.«
»V Celovcu ga boš težko našel. Gotovo je kje na misijonu, morda blizu kje, morda prav daleč.«
»Za njim pojdem, najsi je sto ur daleč. Le to bi rad vedel, kje je.«
»To se bo že dalo izvedeti. Vprašala bom patra Valerijana, ki je zdaj tu v Dobrovljah.«
»Le kmalu! Kadar se za kaj odločim, hočem to brž storiti.«
»Prav tako! Zadovoljna sem s teboj.«
Ker je namerjala oditi, je rekel:
»Veronika, ali mi nič drugega nimaš povedati? Reci, da me imaš vsaj malo rada!«
»Ko naju bo zakrament združil, te bom imela rada,« je odvrnila.
»Jaz pa te imam zdaj in zmerom rad. To menda ni greh.«
Nasmehljala se je po sili in je odšla v hišo.
Uro nato se je jagar poslovil od dekleta in matere in se je napotil proti mestu. Sultana je vzel s
seboj. Tokrat mu je Veronika v durih segla v roko in dejala prisrčno:
»Zbogom! Glej, da se ti ne pripeti kaka nesreča! Zbogom!«
Čisto rahlo ji je stisnil roko.
»Zbogom, Veronika! In, če moreš, že zdaj me imej malo rada!«
m
Bilo je tretjo nedeljo v maju še zgodaj zvečer. Na Fužini so željno pričakovali gostov, ki pa jih od nikoder ni hotelo biti.
Špela je letala ven in noter, izplakovala je kozarce, brisala krožnike, zdaj pa zdaj je nagnila rdečo glavo skozi okno in se zaman ozirala gor in dol.
čez nekaj časa je prišantal še Tilen, krčmar, in se držal kislo ko deževen dan. Kosmata glava se mu je danes majala bolj ko kdaj, v motnih drobnih očeh se je jezno pobliskovalo. Zarenčal je nad Špelo:
»Le briši, le pomivaj, le! Saj vidiš, kaj gostov se tišči pri durih.«
»Če boste okoli razsajali, bodo gotovo takoj prišli,« mu je zagodla.
»Noben šent ne pride. K nam ne pride nihče več. Vsak teden dva, trije popotni, pa dva ušiva hlapca, pet kozarčkov žganja, deset grošev izkupička, to boš bogat od tega. Vrag naj vzame vse vkup!«
»Jaz ne morem zato.«
»Jaz še manj.«
izrazi svojo iskreno zahvalo vsem, ki so bodisi s svojimi prispevki, bodisi s svojo navzočnostjo pri otvoritveni slovesnosti pripomogli, da je svečanost tako lepo uspela. Bog plačaj vsem! Posebno zahvalo smo dolžni g. ravnatelju A, Kosi, ki nam je v svojem slavnostnem govoru pred-očil življenje in delo blagopokojnika. Prisrčna hvala vsem, ki so kakorkoli prispevali svoj trud in delo, da smo dovršili, kar smo si namenili, šolski upravitelj se ob tej priliki obenem zahvaljuje hčerki pokojnega gospe Angeli Womer, za lepo darilo v knjigah za šolsko knjižnico.
Laško. Kakor poročamo na drugem mestu, so trije JNSarji v nedeljo 20. junija ob priliki razvitja novega prapora Slomšekovega prosvetnega društva v Laškem na hiši g. Deželaka, načelnika cestnega odbora in predsednika okrajne JRZ, sneli državno zastavo, jo razrezali na drobne kose in vrgli v Savinjo. G. Deželak je šel takoj na delo in sam ugotovil krivce. Namen tega zlonamernega dejanja je bil prozoren: zjutraj bi bila razcefrana zastava najdena na obrežju Savinje. Kdo je to storil in čigava je? Takoj bi bilo jasno, da je zastava Deželakova in JNSarji bi zatrobili po Laškem, da bi se slišalo tja do Beograda: klerikalci, najbrž g. Deželak sam, so zastavo oskrunili, da bi lahko udarili po nas nacionalistih! Pa so se strahovito vrezali, ker jih je g. Deželak sam neusmiljeno razkrinkal. Zdaj so spoznali do obisti naše nacionaliste, ki so samo takrat nacionalisti, kadar so na vladi, kadar pa morajo jesti grenki kruh v opoziciji, takrat pa jim niti državna zastava ni sveta. Sedaj jim je seveda zelo nerodno. Skušajo se prati, kakor znajo oni to prav dobro. Celo uradno ugotovljena dejstva skušajo zavijati. Tako je dobro poznani gospod po Trbovljah razširil laž, da je na hiši g. Deželaka visela v soboto proti večeru slovenska zastava, katero je g. Deželak v mraku zamenjal z državno, radi tega zlikovci iste radi teme niso mogli razločiti, ali je slovenska ali državna. Storilci so torej kot dobri Jugoslaveni storili le svojo dolžnost; da pa so oskrunili državno zastavo, je kriv Deželak sam, ker je v temi podtaknil državno zastavo. Resnica pa je, kar potrjujejo izjave uradnih oseb, da je bila zastava izobešena proti večeru, vendar še pri polni dnevni svetlobi, in to državna. Tik hiše g. Deželaka je 150watna cestna svetilka in je to-
»Ciganka«, povest izredne vsebine, je izšla v Cirilovi knjižici. Dobi se v Cirilovi Maribor-Ptuj.
rej vsak izgovor s temo za poznavalca razmer navadna laž. Poleg tega je Stanko Kačič, ki je zastavo snel s hiše, kot Sokol, nacionalist in kot odslužen kaplar, že moral poznati barve državne zastave, pa tudi posledice oekrunjenja iste. Seveda, ko bi šlo vse po načrtu, bi bili v nedeljo vsega krivi klerikalci, ker pa so se računi zmešali, je kriva tema, oziroma g. Deželak. — Toda kaj hočemo, je pač smola, kajne gospodje nacionalisti ...
Sv. Jedert nad Laškim. Po naklonjenosti pre-vzvišenega g. knezoškofa se je že skoraj po vseh župnijah pobiralo za našo novo podružnico sv. Antona v Gornji Rečici. Blagim dobrotnikom in drugim sporočamo, da se lani začeta stavba nadaljuje. Zdaj se dovršuje zvonik, v juliju dobi cerkev streho. Tudi notranja oprava bo, kolikor se bo le dalo, izvedena enotno po načrtu Plečnikove šole, kar bo pospeševalo pobožnost in likalo umetniški čut ljudstva. Za to bo seveda treba še veliko pravokotne in okrogle, papirnate in kovinske snovi, ki ji pravimo denar. Odbor za zidanje nove cerkve bo zelo hvaležen vsem, kateri bodo s kakimi prispevki skazali češčenje sv. Antonu, Slomšekovemu patronu. Njemu na čast se stavi prepotrebno svetišče. Otroci ljudske šole, ki je v neposredni bližini, se že veselijo šolskih maš, ki jih zdaj zbog preoddaljenosti od župnijske cerkve nimajo. Oni in odrasli, posebno stari in bolehni, bodo svoje bogoljubne dolžnosti opravljali v novi cerkvi, moralno stanje cele okolice se bo dvignilo. Sveti Anton pa bo po njihovih molitvah plačnik svojim častilcem!
Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, zaželjeno izčiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod
FRANZ - JOSEFOVO
vodo!
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Peter Rešetar rešetari
Kdo i« Peter Rešetar? Kako je »Jutro« dobro informirano, kaže tudi notica, kjer pravi, da je g. žebot Franc — Peter Rešetar. Ce bi »Jutro« vedelo, da je Peter Rešetar danes ta, jutri drugi, danes v Mariboru, pa v št, Lenartu, Celju, Laškem, Ljutomeru, na Pohorju, v Dravski dolini itd., itd., potem bi seveda takoj razglasilo, da je to: protizakonita organizacija, žebot bi znal gotove odgovore še boljše podati kakor jih napiše Rešetar, pa on raje prisili te obrekovalce pri »Jutru« in »Večerniku«, da pred sodiščem pokleknejo in odpuščanja prosijo. Peter Rešetar pa si jih privošči sam, sedaj z besedo, če bodo pa še naprej tako izzivali, kakor so sedaj začeli, pa si zna tudi Peter Rešetar zavihniti rokav, pa bo dejansko prestavil te ljudi iz Slovenije tja, kamor spadajo. Takrat boste pa videli, kdo vse je Peter Rešetar,
Vsi so prihajali, njega ni blo... V Mariboru je imel veliki Rejov prijatelj v dneh 26. in 27. junija veliko funkcijo. Njegovo veselje pa je bilo pomešano z boljo, ker so vsi prihajali, samo Reje in njegovih tovarišev ni blo. In nadebudni sin gospoda •" '' - je seveda tudi manjkal.
Pucljeva zahvala. Pucelj se je zahvalil svojim pristašem, da je 60 let star. Rekel je, da so mu dokazali, da hodi po pravi poti. čudno, da do tega leta sam ni vedel, če hodi po pravi poti. Ce bi pa vprašal koga drugega, recimo slovenski narod, ta bi mu povedal, da vseh 60 let ni hodil po pravi poti, razen prva leta, ko je shodil.
Zgodba iz JNS režima. Ko je bil JNS režim, je moralo vse kričati: »živijo Jeftič!«, tako pri nas kot na Hrvaškem. In na Hrvaškem se Je dogodilo sledeče: Učitelj je vprašal v šoli fantka, kako lajajo mladi psi. In ta mu je odgovoril, da vsi lajajo: »Živijo Jeftič!« Učitelj si je to zapomnil in ko je prišel nadzornik, se je hotel s tem fantkom postaviti, ¡kako je državotvoren. Pa ga je vprašal: »No, povej, kako lajajo vaši mladi psi?« Fantek pa je odgovoril: »Psi lajajo: živijo Maček!« Učitelj se je razhudil in dejal: »Zadnjič pa si rekel, da lajajo: živijo Jeftič:« Fantek je odgovoril: »Saj tudi so, pa tedaj so bili še slepi, sedaj pa že gledajo!« — Na Hrvaškem se to ponavlja tudi med ljudmi; upam, da se bo t di drugod kmalu zboljšalo.
»Vi bi že mogli! Saj vam ni treba tako stiskati. Če pa ne date poštene pijače, ampak samo godljo, pa še to dražje ko drugod, potem ni čudno, da k nam nihče ne pride.«
»A tako! Tako! Zdaj pa ti bom jaz povedal, zakaj jih ni več. Odkar si ti zunaj v Gradcu take uganjala, da so te na sramoto postavili, odtedaj jih ni več, ker je vsakega sram, da bi mu taka natakala in stregla, ki je že sredi mesta na sramoti stala.«
»Vi mi sramote ne bote obirali!« se je nakuhala Spela. »Kakršne manire ste me naučili, tako pa znam.«
»Jaz te nič slabega nisem učil.«
»Dobrega pa tudi nič. Kvečjemu to, kako si je mogoče denar zaslužiti, če človeku nobena reč pre-grda ni. Za denar ste vi voljni vse.«
»Vražja deklina, če tako misliš, te spodim od hiše. Od hiše te spodim!«
»Saj grem sama, potem se lahko spet oženite.«
»Tako neumnost bi znal napraviti, ko bi bil tako na ženitev, kakor si ti.«
»Ko bi bili meni pustili, da bi se bila, bi bilo vse drugače.«
»Zaradi mene stori, kar hočeš! Ali za ženitev je treba dveh. S svojo kurjo pametjo si si jagra zapravila, da te ne pogleda več.«
»Tega še zmeraj lahko dobim, če le hočem.«
Njene zelene oči so od strasti zablesketale.
Ta trenutek so se od zunaj začuli koraki. Prihajali so gostje... Toda bila sta le dva: krojač Murko in Rezika iz Kaple.
»Kje pa so še drugi?« je krčmar nevoljno vprašal.
»Mislila sva, da so že davno tu,« je odvrnila Reza.
»Vraga so tu! Razglasila nista nič, to je!«
»Povsodi sem razglasil, da bo nocoj veselo na Fužini,« je zatrjeval Murko. »Pa na to tudi nisem pozabil, da boste nocoj pivo točili; sem vsem povedal.«
»Pivo, pivo! Seveda pivo, ampak le za pivce, ne pa za cuzeje.«
Minulo je četrt ure, tedaj je prikoleštral Jozelj z basom na hrbtu, za njim pa je primahedral sodnikov Lavrinc.
Krojač Murko je zahretil in zapel: »Jozelj, Jozelj, le naprej, oj le naprej, oj le naprej! Jozelj, leee naaapreeej!«
»Bal sem se že, da bom prepozen,« se je oglasil sodnikov sin Lavrinc, »pa se mi zdi, da tu še ni sile.«
»Piva mi natoči! V grlu mi gori ko sam peklenski ogenj!« je zavpil Jozelj.
»Za enega samega pivca in drugega pol vendar ne bom piva na pipo deval!« je godrnjal krčmar. »Jutri bom imel pa poln sodeč kislega mleka, kaj!«
(Dalje sledi)
menje, veliko kakor hiše. Strašna sila je te skale razdejala na drobne kose.
Hijene raztrgale in požrle 13 otrok
Majhno indijsko vas v upravnem okraju Far-ulshabad je grozno prestrašil te dni napad kakih 50 hijen. Hijene so znane po Indiji kot zelo plaha zverjad in se je prebivalstvo le malo boji. Pri pogledu na nenaden vpad izstradanih hijen so se razleteli vaščani na vse strani. V obči zmedi so starejši pozabili na skupino otrok, katera se je mirno igrala za vasjo. Zveri so se zakadile v nič hudega slutečo deco in so raztrgale ter požrle 13 otrok, šele po preteku treh ur so zapustile hijene morišče ter se podale v gozd.
Iz inozemstva jih kličejo domov. Ker je v Rusiji zmanjkalo ljudi, katere je treba obdolžiti ve-leizdaje, je Stalin začel klicati iz inozemstva svoje poslanike. Tako je sedaj Litvinov že v njegovih rokah, človeški rod bo moral postaviti Stalinu velik spomenik, ker nihče ne bi tako hitro vseh vplivnih komunistov spravil s sveta, kakor je to on napravil.
Gremo h kraju! V Španiji bo vojne kmalu konec, ker so že na meji države. Evropske države so sedaj v zadregi, kam bi vojno prenesle!
Tudi protestanti! Nemška vlada se je sedaj spravila nad protestante in je preko 500 protestantskih duhovnikov zaprla. Goebbels gotovo hoče doseči, da bo postal še veliki duhovnik nemškega naroda, ker hoče vse duhovnike vseh ver preje podaviti! Stalin ga že malo postrani gleda zaradi konkurence.
Romanfe na Brezje dne 24. in 25. infllfa.
Romanje priredi »Slomšekova družina«, in sicer v zahvalo za lepo uspele »Slomše-kove praznike« preteklega leta. Preč. kn.-šk. ordinariat je romanje odobril kakor tudi dovolil vsem gg. dušnim pastirjem za nedeljo 25. julija binacijo, kjer bo ista potrebna zaradi tega, če gredo drugi gg. duhovniki na romanje.
Potovali bomo takole:
V	soboto 24. julija z rednim vlakom ob 14.15 iz Maribora, v slučaju, da bo dovolj prijav, pa s posebnim vlakom. V Ljubljani bomo ob 18 in na Otočah ob 20.
Po prihodu vseh romarjev na Brezje bo v cerkvi pridiga in nato pete litanije.
V	nedeljo 25. julija bodo na Brezjah sv. maše od 4 dalje. Slovesna sv. maša pa So ob 7. Ob 10 redno nedeljsko sv. opravilo. — Ves dan bo prost za izlet na Bled. — Ob 20 bo pridiga in eventuelno tudi procesija s prižganimi svečicami.
V	ponedeljek 26. julija ob 2 sv. maše. Ob 3.30 odhod z vlakom, tako da bomo vsi pred 12 že na domačih postajah.
Kje se je treba prijaviti?
Prosimo vse, ki se želijo udeležiti tega skupnega romanja, da se prijavijo domačemu župnemu uradu. Preč. gg. duhovnike pa prosimo, da to romanje oznanijo in sprejemajo prijave. Prijave se sprejemajo do 12. julija. Voznine ni treba pobirati, samo za izkaznice je treba pri prijavi plačati 3 Din. Prijavijo naj se tudi, če bodo šli na Bled.
Vožnja bo izletniška, polovična!
Da nam ni treba zbirati denarja za vožnjo naprej in pa, da ni treba posebnih kontrolnih kart, je romanje organizirano tako, da lahko vaak kupi na domači postaji nedeljsko izletniško karto, in sicer za tja in nazaj za polovično ceno. Karte ne sme nikjer oddati. S to karto se bo vsak lahko peljal tudi posebej v Ljubljano, ako ima v nedeljo tam kak opravek, odnosno bo lahko v soboto tam ostal in prišel v nedeljo za nami. Mora pa dati za tak slučaj v Ljubljani na postaji karto žigosati, da je vožnjo prekinil. Na vsak način pa mora z nami v ponedeljek zjutraj nazaj domov, sicer bo moral popoldne doplačati celo vozrino za nazaj.
Izlet na Bled
Vožnja z avtobusom z Bre,zij na Bled in nazaj, vožnja s čolnom po jezeru na otok in nazaj stane skupno 19 Din. Ta
vsota se bo plačala na Brezjah in ni treba za to naprej nič poslati. Samo približno prijavo bi želeli, da moremo pravočasno preskrbeti dovolj vozil.
Pripravljalni odbor.
Pri volitvah v Ifmetiisho zbornico JRZ dobila vse svetovalce.
Zadnjo nedeljo, 27. junija, so se vršile v popolnem redu volitve v kmetijsko zbornico, za katero je bilo vloženih 29 kandidatnih list. Od teh je pripadalo JRZ 28, HSS 1. Volilnih upravičencev je bilo 1250. Volitev se je udeležilo 1072, kar znači 86 odstotkov. Liste JRZ so dobile 1055 glasov ali 98 odstotkov, lista HSS pa 17 glasov ali dva odstotka. Izvoljeni so ti-le
na štajerskem:
Maribor desni breg: Koban Franc, Zg. Polskava, p. Pragersko; namestnik Marin Peter, Limbuš.
Maribor levi breg: Špindler Jože, Sveta Ana v Slov. goricah, namestnik Šparl Fr., Jarenina.
Ljutomer: Rajh Jakob, Ljutomer; namestnik Vrečar Ciril, Ščavnica 35, p. Gor. Radgona.
Ptuj: Prelog Franc, Zagojiči, p. Sveta Marjeta pri Ptuju; namestnik Štamber-ger Janko, Središče ob Dravi.
Celje: Turnšek Pongrac, Breg, p. Polzela; namestnik Rebov Martin, Cret 9, p. Teharje.
Brežice: Bogovič Alojzij, Loče 10, p. Do-bova; namestnik Cerjak Janez, Pesje 9, p. Videm ob Savi.
Laški»; Deželak Matevž, Lože 8, p. M. Gradec; namestnik Orožen Martin, Tur je št. 7, p. Dol-Hrastnik.
Priporočamo naše liste:
Tedniki :
SLOVENSKI GOSPODAR, i2haja vsako sredo, 16 strani in stane letno Din 32, polletno Din 10 in Četrtletno 0 Din.
DELAVSKA FRONTA, izhaja vsako soboto, veliki format, stane celoletno Din 36, polletno Din 18 in četrtletno Din 10.
NEDELJA, verski tednik katoliških Slovencev, izhaja vsak četrtek na 16 straneh, stane letno le 24 Din, polletno 12 ali mesečno Din 2.
Mesečniki:
KRALJESTVO BOŽJE, Slomšekov list, ki piše predvsem o delu za beatiflkacijo Slomšeka in Ciril Metodovi ideji, stane letno Din 15.
NAS DOM, list slovenske družine, za razvedrilo in zabavo, bogato ilustriran, uganke itd. z nagradami. Izhaja mesečno in stane letno Din 20.
KMEČKA ŽENA, list za priprosto gospodinjstvo. Izhaja vsak mesec, Ima vsakokrat poleg primernega čtiva tudi kuhinjske recepte za kuharice. Letno stane Din 20.
Vsi ti listi imajo up-avo v Mariboru, Koroška cesta 5, in se lahko naročijo na tak način, da se piše na upravo lista dopianico, nakar pošljemo en izvod s položnico.
Illllllllllllllllllllllilllllll!^
Konjice: Kuk Anton, Zg. Pristova 1, p. Konjice; namestnik Orož Jurij, Zreče 60.
Slovenjgradec: Sevčnikar Stanko, Zabr-do, p. Velenje; namestnik Hribernik Fr., Legen, p. Slovenjgradec.
Dravograd: Kotnik Beno, Podkraj, p. Guštanj; namestnik Dobnik Aleš, Sv. Primož, p. Muta.
Gornji grad: Steblovnik Martin, Šmartno ob Paki; namestnik Tesovnik Josip, Savina 47, p. Ljubno.
Šmarje pri Jelšah: Turk Ivan, Belo, p. Šmartno pri Jelšah; namestnik Počiva v-šek Josip.
Slov. Krajina:
Murska Sobota: Kuhar Štefan, Murska Sobota; namestnik žižko Janez.
Dolnja Lendava: Lebar Jožef, Kapca, p. Dolnja Lendava; namestnik Horvat Ant., Žižki, p. Črensovci.
Kranjska:
Ljubljana: Kržmanc Anton, Bevke 12, p. Vrhnika; namestnik Keber Ivan, D. M. v Polju.
Kranj: Brodar Janez, Hrastje, p. Kranj; namestnik Ovsenik Janez, Predoslje, p. Kranj.
Novo mesto: Brulc Franc, Hrušica 11, p. Stopiče; namestnik Pust Jože, Vrh 7, p. Trebnje.
Krško: Marinšek Anton, Župeča vas; namestnik Vide Franc, Žvalovo.
Kamnik: Štrcin Janez, Kapla vas, p. Komenda; namestnik Poznič Jože, Gradišče p. Lukovica.
Kočevje: Rigler Ivan, Praproče, p. Or-tenek; namestnik Marolt Franc, Breg, p. Stara cerkev.
Črnomelj: Nemanič Josip, Želebej, p. Metlika; namestnik Grahek Janez, Petrova vas.
Škofja Loka: Megušar Matija, Selca n, Škof jo Loko; namestnik Kalan Matevž, Pevno pri Škofjj Loki,
Radovljica: Jan Jakob, Podhom, p. (JJor-je; namestnik Rozman Jakob, Bohinjska Bistrica.
Logatec: Potočnik Ivan, Dobračeva 8, p. Žiri; namestnik Lovko Janez, Cerknica.
Litija: Pevec Ignacij, Št. Vid pri Stični; namestnik Strman Alojzij, Kostrevnica, p. Šmartno pri Litiji.
Poslednje vesti.
Politične novice iz naše «Lžave. Narodna skupščina je sklicana za sredo 30. junija.
Politične novice iz drugih držav Za udeležbo pri procesijah bo izdajala v Nemčiji politična oblast dovoljenja. Hit-
lerjanci so v kulturnem boju v Nemčiji že tako daleč, da je izšla te dni nova nared-ba vlade, ki se nanaša na nadziranje cer-kveno-verskih prireditev, pri katerih sodeluje mladina. Odslej bodo morale organizacije, katerih člani ali članice se želijo udeležiti procesij ali drugih cerkvenih prireditev, najmanj 15 dni poprej prositi za posebno dovoljenje politično oblast. Brez tega dovoljenja bo udeležba mladine pri procesijah strogo prepovedana.
S španskih bojišč. Od zavzete baskiške prestolice Bilbao prodirajo zmagoviti nacionalisti v smeri na Santander. Bataljoni Baskov, ki so še pod orožjem, bo se odločili, da se predajo Francovi armadi in se
U5555555555555555555555555555555555555
vršijo tozadevna pogajanja na francoskem ozemlju med predstavniki Baskov in Fran-cove armade. Baske, ki se bodo baje prostovoljno predali zmagovalcem, cenijo na 30 do 35 tisoč mož. Za nadaljevanje oboroženega odpora na severnem bojišču so komunisti in anarhisti, ki hočejo uničiti vse vasi in mesta pred prodirajočim nasprotnikom. Na baskiškem ozemlju so bile nacionalistične čete 26. junija oddaljene 12 km od mesta Castro Urdiales v smeri proti Santanderu, ki je na severu še zadnje oporišče rdečih. Pričeli so hudi, srditi boji na raznih madridskih frontah kakor pri Jarami ter na gori Pingaron. Na pogorju Pingaron so rdeči poslali proti nacionalistom mednarodno brigado, ki je doživela hud poraz. Komunistične čete so bile poražene tudi pri Huesci. Ranjene prevažajo rdeči v neposredno bližino bojne črte, ker je katalonska vlada izdala nalog, da se ranjenci ne smejo pošiljati v masah v Barcelono, ker bi bilo ljudstvo prenaglo uverjeno o popolnih neuspehih rdečkarjev.
Po izstopu Nemčije in Italije iz odbora za nevmešavanje. Po izstopu Nemčije in Italije iz londonskega odbora za nevmešavanje je bil položaj v vprašanju nadzorstva nad Španijo 26. junija takle: Vso kontrolo nad Španijo si bosta razdelili Anglija in Francija. Angleži bodo nadzirali s svojo mornarico severno in zahodno špansko obalo, Francozi pa južno ter vzhodno. Italiji in Nemčiji je ponujeno, da se lahko vsak čas prepričata o nepristranskem izvajanju kontrole. Po vesteh iz Berlina in Rima proti angleško-francoskemu nadzornemu sporazumu načelno nista ne Nemčija in ne Italija. Vsekakor pa je napetost v mednarodno-političnih odnošajih, ki je nastala radi odpovedi italijanskega in nemškega sodelovanja pri nadziranju Španije, znatno popustila.
Izdatki za gospodarsko ureditev abesin-skega cesarstva. Italijanska vlada si je stavila nalog, da bo tekom šestih let gospodarsko dvignila Abesinijo in bo v te svrhe izdala 52 milijard Din. Ta ogromna vsota, ki znaša pet naših jugoslovanskih proračunov, se bo razdelila na posamezne panoge takole: sedem in pol milijarde lir gre za zgraditev cestnega omrežja po Abe-siniji, nad pol milijarde lir za zgradbo pristanišča v Assabu in Mogadisku, 300 milijonov lir za razna vodovodna dela, kot ureditev rečnih tokov, zgradba kanalov za namakanje polj in električnih central, 100 milijonov lir za prenovljenje rudniških naprav, skoraj dve milijardi lir za javno-ko-ristna dela, to je zgradbe vladnih poslopij, stanovanjskih hiš za uradništvo in delavstvo, 200 milijonov lir za pomoč kolonistom iz Italije, 60 milijonov za ureditev telefonskega prometa, pol milijarde za različne vojaške potrebe, kot zgradnja vojašnic in letališč. Izven tega rednega proračuna, ki znaša kot navedeno 12 milijard lir, je vlada dovolila za takojšnje abe-sinske potrebe tri milijarde lir in bo plačevala še vsako leto, dokler traja šestlet-ka, po eno milijardo lir, tako da znaša celoten proračun za gospodarsko opremo Abesinije blizu 52 milijard Din.
Zelo nevaren položaj na Daljnem vzhodu. Po japonskih poročilih je došlo na so-Vjetsko-mandžurski meji do resnih zaplet-Ijajev, katere izziva rdeča ruska vojska. Večji oddelki rdeče armade so zasedli vo-
jaško važne odseke v obrečju Amurja. Sovjetski rečni topniški čolni so reko Amur na več krajih zaprli za vsak zasebni promet. Sovjetske vojaške patrulje so napadle mandžurske obmejne svetlobne stolpe ter odpeljale osebje neznanokam. Ravno tako so sovjetske čete napadle zlate rudnike, ki ležijo ob meji, ter odpeljale vse delavce čez mejo v Sibirijo. Na več krajih so sovjetske čete udarjale čez mejo ter nadlegovale slabe mandžurske obmejne posadke. Vočigled omenjenemu izzivanju zahtevajo japonski generali, da mora priti sedaj do odločitve na Daljnem vzhodu. Japonski vojaški krogi so uverjeni, da je sovjetska armada po ustrelitvi maršala Tuhačevskega in sedmih generalov razrahljana in bi Japonci z njo lahko obračunali.
Novice iz drugih držav
Protiverska gonja v rdeči Španiji. Katoliška agencija »Breda« podaja naslednjo statistiko žrtev preganjanja španskih redovnikov: 26 lazaristov, med njimi 18 mašnikov, je bilo ustreljenih; 133 avgu-štincev iz okrožja Escurial je bilo aretiranih v Alcala de Henares; pet so jih umorili v Madridu, dva v Malagi. Od 75 sa-lezijanskih zavodov je 41 popolnoma ali deloma porušenih. Preko 36 salezijancev so ustrelili, istotako tudi nekaj sester. Nad 400 salezijancev in 66 sester je še v ječi ali pod nadzorstvom. V madridskem okrožju je bilo ustreljenih 10 bogoslovcev iz noviciata Grinen. V zavodu Moncada je bilo ubitih pet redovnikov, v Saltu eden, v Geronen dva. V Pozuelo so ustrelili enega mašnika in šest bratov. Samostan Ur-nieta so požgali. 50 klaristov so umorili, med njimi je bilo devet mašnikov, 35 bogoslovcev in šest bratov-laikov.
Domače novice
Naši novomašniki — kedaj bodo primi-cije in pridigarji. V naši škofiji se bodo vršile nove sv. maše po sledečem redu: Jevšnikar Viljem, Guštanj, 25. julija, pridigar stolni dekan dr. Cukala Franc; Ju-než Rado, Kostrivnica, 11. julija, pridigar msgr. Ivan Vreže; Krajnc Franc, Loče, 11. julija, pridigar župnik Pavel Vesenjak s Teharja; Krištan Martin, Ponikva, dne 18. julija, pridigar kaplan Gologranc Martin iz Trbovelj; Nemec Matija, Tišina, dne 11. julija, pridigar kaplan Gabor Alojz iz Sv. Jurija v Prekmurju; Orozel Anton, Št. Ilj pri Velenju, 25. julija, pridigar stolni prošt dr. Vraber Maks; Rajner Janez, Murska Sobota, 18. julija, pridigar kaplan Zver Štefan; Sukič Janez, Martjanci, dne 11. julija, pridigar ekspozit Berden Jože iz Hotize; Videčnik Viljem, Celje, 11. julija, pridigar kaplan Merkač Franc iz Žalca; Volasko Adolf, Dobje pri Celju, 18. julija, pridigar kanonik dr. Ivan Žagar; Vošnjak Jože, Sv. Jurij ob j. ž., 11. julija, pridigar
CENJENIM ČITATELJEM IN DOPISNIKOM!
Radi Petrovega 29. junija je bil »Slov. gospodar« dotiskan že v ponedeljek, dne 28. junija in oddan radi pravočasne dosta-vitve na pošto. Na sporočila in dopise, ki so došli na uredništvo 29. junija, se nismo mogli več ozirati in pride vse na vrsto v prihodnji številki.
župnik Bezjak Jožef iz Zreč; Frangež Vinko, Cirkpvce, 1. avgusta, pridigar župnik Horvat Štefan i ? Starega trgaj Kotnik Janko, Guštanj, 11. julija, pridigar župnik Simon Kotnik iz Podgorja; Kotjiik Jaroš, Guštanj, 11. julija, pridigar župnik Simon Kotnik; Kovačič Lojze, Gornja Radgona, 11. julija, pridigar prof. Kovačič Peter; Rous Matija, Beltinci, 18. julija, pridigar kaplan Tratnjak Štefan; Štefancijoza Tine, Sv. Florjan ob Boču, 11. julija, pridigar prof. Pavel Živortnik.
Odprta noč in dan so groba vrata...
Frani. Dne 13. junija se je pri električnem toku smrtno ponesrečil komaj 26 let stari tovarniški delavec in gostilničar v Framu Anton Jarc. Mnogo občinstva in delavcev iz Maribora se je udeležilo njegovega pogreba, saj je bil pokojni zelo priljubljen in spoštovan. — Teden pozneje pa je umrla v bolnišnici v Mariboru Rozi-ka Veras, 14 letna učenka Iz Požege; obiskala je v mestu sorodnike, kjer jo je povozil avto. Poleg odraslih so jo na Alojzijevo šolarji iz Frama in Polskave spremili k večnemu počitku. Naj v miru počivata, njunim sorodnikom sožalje!
Dopisi
Fram. Junija so se poročili: Fraijc Pukl, tesar, in Lucija Dušič iz Ranč; Martin Kobale, posestnik na Požegu, in Helena Lamberger iz Cirkovc; Matija Lunežnik iz Frajhama in Genovefa Rup-nik iz Pohorja; Franc Hojnik, trgovec na Keb-lju, in Ana Pleteršek iz Ješence. Bog daj srečo!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ker se je v listih čitalo, da je morilec akademika Rudolfa Dolinarja — Viktor Dugina od nas doma, je dobro pojasniti to-le: Hrvaška družina Dugina se je šele po vojni pri nas naselila iz Mihovljan na Hrvaškem. Sin Viktor je kot šolski prišel sem, pa je kmalu po Spiski doVi odšel od doma in ga je torej tujina vzgojila tako, da je danes osumljen zločina.
Sv. Jedert nad Laškim. Prostovoljna gasilska četa Sv. Jedert nad Laškim vprizori v soboto 3. julija ob osmih zvečer in v nedeljo 4. julija ob pol štirih popoldan na prostem pri Sv. Je-dertl delavsko igro v šestih slikah: »Boštjan iz predmestja«. Snov igre je vzeta iz tragičnega življenja delovnega ljudstva po tovarnah in drugih podjetjih, kjer se sleherni med veliko množico brezposelnih bori za vsakdanji kruh sebi in družini. Rešitev socialnega vprašanja je v geslu: Ljubi Boga, ljubi bližnjega!
Gospodarsko obvestilo
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto v začetku novembra, šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po pet mesecev in se to zimo, ki pride, vrši prvi tečaj, drugo zimo pa drugi tečaj. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje za letno ali pa za zimsko šolo, kolkovane z bano-vinskim kolkom za 10 Din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu čimprej, najpozneje pa do 15. septembra. V prošnji je brezpogojno navesti točen naslov in pošto. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. izjavo staršev, oanosno varuha (banovinski kolek za 4 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, in 6. obvezna izjava staršev ali varuha (banovinski kolek za
t--' - .■
A Din) za one, ki reflektlrajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo Iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Starost najmanj 16 let ln z dobrim uspehom dovr-Sena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Celotna oskrbnina znaša do nadaljnjega mesečno 300 Din. Vendar pa dovoljuje kr. banska uprava potrebnim znižanje po njih premoženjskih in družinskih razmerah, tako da se giblje oskrbnina med 25 in 300 Din mesečno, kar se plačuje mesečno naprej. Prosilci za omenjeno znižanje morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer.
Prireditve
Slovenska Bistrica. V nedeljo 4. julija bo ob desetih blagoslovljen temeljni kamen za »Slom-šekov farni dom«. Pripravljalna dela so končana; še bolj kot materijal je pripravljena nesebičnost in požrtvovalnost vseh faranov, ki jim je dom namenjen. Z božjo pomočjo bomo torej začeli. Slovesni čin bo izvršil naslednik našega domačina monsignora dr. Jerovšeka ravnatelj Tiskarne sv. Cirila g. Franc Hrastelj. Zanimanje in ljubezen do novega doma bomo najlepše izkazali s številno udeležbo pri veliki slovesnosti.
Sv. Jurij ob ščavnicl. Proslava 65 letnice tukajšnjega rojaka, g. notranjega ministra dr. A. Korošca 20. junija, se je nad vse pričakovanje lepo izvršila. Bakljade prejšnji večer se je udeležilo do 500 ljudi. Množica je navdušeno vzklikala slavljencu. Pri šoli ji je govoril g. dr. Vor-šič iz Ljubljane, pri rojstni hiši ministrovi pa predsednik domače občine g. Anton Korošak. Goreli so tudi kresovi. Jutro v nedeljo je bilo megleno in ni obetalo nič dobrega za proslavo. Vseeno so zvonovi, godba in strelba razvneli slavnostno razpoloženje. Ves Videm in cele Bi-serjane so bile v zastavah. Neobičajno velike množice so se udeležile rane sv. maše za slav-ljenca. Po isti se je zjasnilo in razvil se je velik sprevod do ministrovega doma. Otvorili so ga konjeniki. Med drugimi so se ga udeležili odborniki JRZ, občinski odbor s predsednikom, uči-teljstvo obeh šol z otroci, vse domače gasilske čete, stari vojaki, fantje bralnega društva v svojem kroju, skupina gornjeradgonskih fantov in drugi. Pri rojstni hiši ministrovi v Biserjanah je bilo sprva zbranih gotovo tisoč ljudi. G. akademik Roger iz Ljubljane jim je deklamiral Župančičevo »Našo pesem«. Deklamator je občinstvo naravnost očaral. Nato je govoril g. dr. Voršič o velikem, vztrajnem in junaškem delu slavljenčevem. Burno odobravanje je veljalo slavljencu in govorniku. G. Snoj iz Gornje Radgone
je. navdušeno govoril. 0 majniški deklaraciji kot velikem Koroščevem delu. Domači fant Kolma-nič je občinstvo še razveselil z deklamacijo, Med govori so peli pevski zbor in množica ali pa je igrala domača godba. Ob zaključku so bili udeleženci tako veselo razpoloženi, da se lahko reče, da je bila proslava v resnici »naša pesem«! Proslavo je počastil s svojo navzočnostjo g. okrajni načelnik s soprogo in sinom, bivši jurjevskl kaplan g. mons. Lovrec iz Ljutomera, upokojeni železniški ravnatelj domačin g. Borko s soprogo, ki je v kratkem govoru poudarjal, da je slav*-
Ijenec kot bivši železniški minister bil najboljši predstojnik; prišel je tudi rojak upokojeni železniški inšpektor g. Jernej Korošak s soprogo, banski svetnik g. štuhec od Sv, Križa in drugi. Nismo mnogo vabili naokoli za udeležbo. Zato je prireditev bila povsem domača. A Jurjevčani so pokazali, da cenijo delo svojega tako odličnega rojaka in da vedo, komu se imajo zahvaliti, da se bodo jurjevške Biserjane imenovale v zgodovini!	;
Vprašania in odgovori.
Leon Blum, bivši predsednik francoske vlade, ki je v novem kabinetu podpredsednik.
Novi predsednik francoske vlade C. Chautemps.
Na razne urgence naročnikov, ki bi radi v najkrajšem času dobili odgovore na svoja vprašanja, opozarjamo, da prihaja zelo veliko vprašanj, prostora za odgovore pa je le malo na razpolago, vsled česar morajo prosilci potrpeti, ker se odgovarja v vrstnem redu. Priporočamo čitateljem, da si shranjujejo Ljudske pravnike ali pa vsaj zapomnijo odgovore, ker nam pomanjkanje prostora ne dopušča, da bi se preveč ponavljali. Ko bi nam vsak, kateremu smo dali pravni nasvet, priskrbel novega naročnika, bi lahko razširili obseg priloge. Onim, ki vprašujejo, koliko dolgujejo za odgovor, sporočamo, da dajemo vse nasvete in pojasnila brezplačno.
Odvzem revolverja. V. C. v Š. Pritožujete se, da so Vam orožniki odvzeli samokres, katerega ste pravilno prijavili in ste posedovali dovolilo za njegovo posest. — Zatrjevanje orožnikov, da ima samokres vojaški značaj, ne odgovarja, v kolikor ste popisali ta samokres. Radi tega se pritožite na sresko načelstvo radi odvzema.
Vojaška Sola. F. Š. pri Št. J. Imate 161etncga sina, ki se ni ničesar izučil ter bi rad v kako vojaško šolo ali k orožnikom. — Oglejte si Ljudske ; pravnike iz zadnjih mesecev ter boste v njih našli ^ popis raznih vojaških zavodov -ter pogoje za spre-jem v te zavode ter tudi v orožniško službo.
Nova dodelitev agrarne zemlje. L, H, v G, D« i zadnjega časa ste s svojo ženo in otroci bivali i skupno pri tastu ter mačehi. Leta 1929 je bila na ime tasta dodeljena agrarna zemlja, pri Semui se je vpoštevalo, da je rodbina sedemčlanska. Sedaj je prišlo do spora med Vami in tastom it ! bi se Vi radi odselili ter vprašate, ali bi se Vam dodelil del agrarne zemlje, ki je bila pred leti dodeljena tastu. — Ako v zemljiški knjigi ni vpisan Vaš tast kot lastnik dodeljene agrarne zemlje tedaj napravite prošnjo na bansko upravo v Ljub-
Bela Kun, madjarski žid in eden najhujših komunističnih krvolokov, je bil v Moskvi ustreljen.
Nemška kri žarka »Leipzig«, katero so skušale torpedirati španske rdeče podmornice in je radi tega napada nastal hud spor v londonskem odboru za nevmešavanje v španske zadeve.
ljani, naj Vam dodcle del tastove zemlje ter natančno popišite, zakaj da ne morete več živeti z njim v skupnosti. Ako pa je tast že vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo, tedaj ni več mogoče, da bi Vam upravna oblast dodelila del tastu dodeljene agrarne zemlje.
Brezobrestno posojilo in znižanje. H. L. v D, Leta 1930 ste dobili od banske uprave brezobrestno posojilo za obnovo vinograda. Vprašate, ali ste deležni kmetske zaščite tudi glede tega svojega dolga. — Po našem mnenju pritiče zaščita {udi zn ta dolg, ker posojila niste dobili od pri-viligirane ustanove kot jih ima v mislih čl. 6 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Banska uprava bo zaprosila ministra za avtentično tolmačenje navedenega člena. Pričakovati je, da bo istega mnenja kot mi.
Cestar odlaga blato na travnik. J. C. v B. Ko
cestar čisti jarke ob cestah, odlaga blato na Vaš travnik. Vprašate, ali in kam se lahko pritožite zoper to početje. — Ako je zemlja, na katero cestar odlaga blato, nesporno Vaša last, se pritožite na cestnega nadzornika ali pa na okrajni cestni odbor.	•
Potrebna velikost orožnika. A. P. v M. v. Radi bi stopili V orožniško službo, a nimate prepisane višine ,ki znaša 164 cm. Vprašate, ali bi Vam pomagala kaka prošnja in kam naj jo naslovite. — Ker je za orožniško službo zelo veliko kompeten-tov, žal ni verjetno, da bi Vas sprejeli. Eventuelno prošnjo zanesite najbližji orožniški postaji.
Služnost živinogonje in svinje. A, B. v P. Pravite, da imate služnostno pravico vožnje in živinogonje po tujem zemljišču, da ste več let gonili tudi svinje, da Vam pa je v zadnjem času lastnik slu-žečega zemljišča prepovedal goniti svinje, češ, da te pravice nimate. — Zakon nikjer ne določa, da dotičnik, ki ima služnostno pravico živinogonje, ne bi smel goniti tudi svinj. Le pri služnostni pravici paše so svinje izvzete. Zato se Vam tožbe ni bati, zlasti ako res pazite, da gredo svinje lepo po potu.
Vknjižba služnostne pravica. Isti. Vprašate, ali se da služnostna pravica vknjižiti in kako se to najvarneje izvrši. — Služnostno pravico lahko vknjižite, ako imate potrebno listino, to je pogodbo, v kateri Vam lastnik služečega zemljišča to vknjižbo dovoli ali pa sodbo, s katero Vam je sodišče pravico priznalo, ali kako drugo oblastno odredbo. Z listino pojdite na uradni dan k okrajnemu sodišču in tam predlagajte vknjižbo. — Ako služnostna pravica ni vknjižena, jo lahko zgubite, ako se služeče zemljišče proda osebi, kateri njen obstoj ni bil znan!
Katere terjatve je prevzela Privilegirana agrarna banka. K. M. R. Zanima Vas, ali je Privlegirana agrarna banka prevzela terjatev neke zadruge, pri kateri ste najeli posojilo in nočete, da bi jo imenovali, ali pa se morda dotično zadrugo smatra za zasebnega upnika. — Uredba določa dovolj jasno, da ima P. A. banka prevzeti terjatve kreditnih zadrug vseh oblik, tistih zadrug, ki so smele po svojih pravilih dajati denarne kredite kmetom-zadružnikom (izvzemši nabavljalnih in potrošniških zadrug). Ako sam nimate pravil Vaše upnice, od-nosno jih ne moreti dobiti v pogled, pišite ponovno in jih morda mi dobimo. Ako ste zaščiten kmet in je dolg nastal pred 20. aprilom 1932, ga nikakor niste dolžni takoj plačati, marveč le po odplačilnem načrtu.
Tožba »s čeki«. A. M. v B. Več let ste pošiljali svoje prihranke iz inozemstva bratu in sestri z naročilom, da poslani denar naložita v hranilnico. Imeiiovana pa tega nista storila, marveč nekaj denarja porabila, nekaj pa posodila kmetom. Vprašate, ali zamorete brata in sestro tožiti na povračilo denarja, ko imate v dokaz le čeke (prizna-nice) in pisma, v katerih potrjujeta sprejem de-larja; nadalje, ali smete zahtevati plačilo tistih
obresti, ki bi jih bili dobili v hranilnici. — Tožbo j brez skrbi vložite, ker bodo priznanice pošte do-voljni dokaz, zlasti v zvezi s pismi in Vašim zaslišanjem kot stranko. Ako ste Vi vzlic temu, da sta brat in sestra pisala, da je nevarno vložiti denar v hranilnico, ponovno pisali, naj ga vložita, sta dolžna plačati obresti kot hranilnica.
Agrarni interesenti v Žicah. A. K. Od velepose-stva kneza Windischgratza Vam je bila dodeljena zemlja, za katero plačujete že 12 let zakupnino in baje tudi davek. Vprašate, ali in kedaj bo zemlja pripisana Vam v last in ali bo plačana z zakupnino. — Lastninska pravica na dodeljeni zemlji se bo vpisala v Vaš prid, čim bo ministrstvo odobrilo celokupni razdelilni načrt. Stvar se zavlačuje le radi gozdov. Zakupnina, ki jo plačujete, se bo vračunala v anuitete odškodnina za dodeljeno zemljo, tako, da lahko mirnodušno pričakujete prepisa lastninske pravice na Vas.
Anton Macuh v Črešnicah. Vašo zadevo smo v Ljudskem pravniku že obravnavali. Ker nam v Vaših nadaljnjih dopisih niste ničesar bolj določenega, odnosno natančnejšega sporočili, Vam žal ne moremo dati novih, boljših pojasnil.
Občinska komisija in določanje meje, L. S. v J. R. Zadeve z mejniki žal nismo dobro razumeli, vsled česar ne moremo točno odgovoriti. V 30., odnosno 40. letih se lahko priposestvuje (pod posebnimi pogoji) kak kos zemljišča tako, da potem stari mejniki ne bi več veljali. — Brezplačne razmeritve ceste ni mogoče doseči. Zaprosite za razmejitev pristojno katastrsko upravo, ki to izvrši za mal denar.
Naprava občinske ceste — odškodnina. Ist. Občina namerava iz zasebne poti napraviti občinsko cesto. Vprašate, ali to lahko zabranite, ali imate v slučaju odvzema zemlje pravico od odškodnine in odračunanja davkov, — Občina ima po zaKonu o samoupravnih cestah pravico zaseči tujo (zasebno) nepremičnino za neposredno, kakor tudi za posredno potrebo samoupravne ceste. Zoper zadevni odlok se lahko pritožite v 14, dneh na višjo upravno oblast. Seve mora občina za razlaščeno zasebno imovino plačati odškodnino po predpisih o razlastitvah. Davka Vam od razlaščene zemlje ne bo treba plačevati — morate pa obvestiti davčno in katastrsko upravo.
Širina občinske ceste — oddaljenost dreves in ograj. L. S. — Zakon ne predpisuje občinskih cest v metrih, marveč le določa, naj se grade tako, da ustrezajo vozilom, ki se rabijo v dotični občini in potrebam krajevnega prometa. Gozd mora biti od zunanjega roba cestnega zemljišča oddaljen najmanj štiri metre. Glede sadnega drevja se pazi le na to, da veje ne segajo v zračni prostor cestišča. Ograje se ne smejo postavljati bližje nego en meter od zunanjega roba cestnega zemljišča.
Zfgraditcv pešpoti ob občinski cesti. Isti. Ob občinski cesti teče pešpot, katero ste uporabljali že čez 40 let, sedaj pa Vam jo posestnik brani in jo je zagradil. Vprašate, ali imate pravico do te pešpoti in v koliko se mora ograja odstraniti od ceste. — V 40 letih ste pravico do uporabe pešpoti priposestvovali, ako ste v dobri veri smatrali, da Vam pritiče in ste jo javno in ne na prošnjo uporabljali. Odgovor glede oddaljenosti ograje najdete zgoraj.
Mlinar in članstvo pri združenju obrtnikov. J. O. v D. Vprašate, ali ste re sdolžni postati član Združenja obrtnikov, ko posedujete kmečki mlin, ki je»prost obrti in zgradarine«. — Ako meljete za druge ljudi in proti nagradi, se boste morali včlaniti v navedeno združenje, sicer pa ne.
Višina obresti nezaščitenih terjatev. T. Z. v D. Posojilnica Vam noče priznati zaščite, ker ste dolg, ki je sicer nastal leta 1929, prevzeli šele lani ob nakupu obremenjenega possetva. Vprašate, ali morete doseči vsaj znižanje obresti pod 1%,
ako že ne znižanja glavnice. — Vprašanje priznanja zaščite ob prevzemu dolgov pri nakupih posestev še ni dokončno rešeno od najvišjega sodišča. Sodišča je večinoma ne priznajo. Ako dolg ne spada pod zaščito, žal tudi znižanja višine obresti pod 1% ne boste mogli doseči,
5060 odvetniških stroškov. A. R. v Sp. R. Odvetnik Vas je zagovarjal v kazenski stvari ter Vam računal 5000 Din. Vprašate, ali ste dolžni plačati te stroške in ali sme odvetnik toliko računati. — Ker je teklo kaz, postopanje zoper Vas, morate svojega zagovornika sami plačati. Ako bi Vi zamogli doprinesti dokaze, da je bilo dekle, ki je povzročilo ovadbo zoper Vas, nasnovano h krivi izpovedi, bi Vam moral nasnovatelj povrniti Više izdatke. — Višina stroškov se nam zdi pretirana. Ako si odvetnik stroškov ni dal sodno odmeriti, predlagajte Vi sami pri kazenskem sodišču, naj se odvetnika pozove k predložitvi stroškovnika in naj sodišče stroške oclmeri. Ako bi odvetnik računal kaka dela, katerih mu niste naročili in niso bila potrebna, pa bi kazenski sodnik vseeno priznal nagrado tudi za ta dela, bo moral odvetnik nagrado, v kolikor bi mu je Vi ne hoteli plačati, iztožiti pri civilnem sodišču, ki ima v stvari zadnjo in odločilno besedo. Zoper odmero stroškov od strani kaz. sodišča imate pravico pritožbe, zoper sodbo civilnega sodišča pa pravico priziva.
Nemožnost plačila obroka Privilegirani agrarni banki. R. J. v B. Vprašate, ali je P. A. Banka upravičena terjati plačilo obroka od zaščitenega kmeta, kateremu je radi elementarnih nezgod bilo oproščeno plačilo 75% osnovnega davka. — Uredba določa le, da dolžnik, ki svojega dospelega obroka le radi tega ni plačal, ker ga je doletela elementarna nezgoda, zaradi katere je bil oproščen plačila davkov, če ne zgubi dobrote obročnega plačevanja in ni dolžan plačati celotnega ostanka. Kakih drugih določb v Vašo korist ni, tako da od P. A. Banke ne morete ničesar zahte-vati, marveč ste odvisni od njene uvidevnosti.
Odložitev dražbe posestva, ker letina dobro kaže. E. K. v S. Vprašate, ali bi zamogli doseči odlog razpisane dražbe Vašega posestva, ker letina zelo dobro kaže in bodo kotičile štiri plemenske svinje. — Le v slučaju, ako se da v enem letu poplačati celo izvršljivo terjatev s pripadki (obrestmi in stroški) vred iz donosnih prebitkov, ki jih je pričakovati, lahko dosežete odložitev dražbe, pri čemer pa bo sodišče zaukazalo prisilno upravo Vašega posestva. Zadevni predlog se mora storiti vsaj osem dni pred dražbenim narokom, odnosno 14 dni po sprejemu obvestila o dovolitvi dražbe.
Investicije po cenitvi in pred dražbo posestva. Isti. Po izvršeni cenitvi Vašega posestva ste prekrili streho, nasadili drevje, popravili orodje, posejali žito in nasadili krompir. Vprašate, ali boste pri dražbi vse to izgubili. Posevki in manjša popravila gredo Vam v izgubo. Radi večjih popravil in investicij pa predlagajte novo ocenitev posestva, odn. zvišanje cenilne vrednosti ter najmanjšega ponudka.
Prepoved vezanja splavov na pašniku. J. Z. v D. Ste od leta 1901 lastnik pašnika, na katerem so se doslej proti odškodnini vezali splavi; vprašate, ali smete zabranitl nadaljno vezanje splavov, ker nameravate pašnik spremeniti v travnik. — Ako so splavarji res plačevali odškodnino, tedaj niso mogli kake pravice <priposestvo-vati in jim smete nadaljnje vezanje splavov prepovedati. Vendar poizvejte, ali jim morda ne pritiče pravica iz kake pogodbe z Vašim lastninskim prednikom. Ako take pogodbe ni bilo in še tudi ob lazdelitvi bivšega skupnega pašnika ni ničesar določilo glede vezanja na Vašem delu, Vam ni treba dopustiti nlkake omejitve Vaše lastninske pravice.
gladke
tkanine
««Mih i
volnene

"ovoinodno
^'«ena tkanina 24	kostne
creppe de ^ v vs«h barvah
Izplačila vlog pri avstrijski poštni hranilnici
in vojna posojila. L. T. v V. Vprašate, ali se odredbe glede izplačila vlog pri bivši poštni hranilnici v Sarajevu nanašajo tudi na tretje vojno posojilo, ker ste svojčas zadevno rentno knjižico morali poslati navedeni hranilnici. — Stvar je sedaj urejena le glede hranilnih vlog pri navedeni hranilnici. Vojna posojila se ne izplačujejo in ni mnogo upanja, da se kedaj bodo.
Boljši položaj dolžnika, obročno odplačevanje, znižanje obresti. G. J. v Z. Vprašate, ali sme upnik od kmeta-dolžnika, ki je v boljšem gmotnem položaju nego upnik, zahtevati takojšnje
plačilo celega dolga in dogovorjenih obresti, ali pa morda velja tudi za takega dolžnika dobrota plačevanja v 12 letnih obrokih in le 3% obresti. — Po členu 36 uredbe ne uživajo dolžniki, ki so ? boljšem gmotnem položaju od svojih upnikov, nikake zaščite in morajo ves dolg vrniti po prvotnem dogovoru.
Rubež vzlic plačila prvega obroka. Isti. Plačali ste prvi obrok dolga, nastalega leta 1931, ste kmet, niste ničesar odtujili in vzlic temu je sodišče dovolilo zoper Vas izvršbo. Vprašate, kaj Vami je storiti, ker se smatrate zaščitenega. )— Predlagajte pri izvršilnem sodišču ustavitev izvršbe, ker da Vam pritiče zaščita, in navedite vse to, kar ste nam; hkratu predložite potrdilo o zaščiti od občine. Ako Vam okrajno sodišče ne ugodi, vložite rekurz na okrožno.
Položaj »malih« upnikov vsled zaščite kmetov. M. B. Ne moremo prorokovati, ali bo sodišče smatralo, da je Vaša dolžnica v boljšem gmotnem položaju kot Vi, vsled česar ne bi uživala zaščite. Vsekakor predlagajte pri sodišču, pristojnem za dolžnico, po členu 36 zadevno odločbo, saj je postopek nesporen, tako da ne potrebujete zastopnika in tudi taks ni treba plačati. Ako mislite, da je <'olžnica zmožna plačati več kot 50% svojega dolga, smete po členu 37 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov do 26. septembra 1937 zahtevati, naj sodišče zniža znižbo; predložiti pa morate potrebne dokaze o zatrje-vani plačilni zmožnosti dolžnice.
Sprememba uredbe o »zaščiti kmetov«. Ista. Ni pričakovati, da bi se navedena uredba kaj spremenila v prid malim upnikom. Res ima uredba precej senčnih strani; a ne smete prezreti, da tvori kompromis med nasprotujočimi se interesi in da je vlada, ko nima dovolj denarja, da bi sama krila ves izpadek radi znižanja dolgov, pač bila prisiljena pritegniti k temu tudi upnike.
Iimet-rudar in zaščita. P. F. v L. Imate kmetijo, veliko 2 ha, in ste prisiljeni hoditi na delo v rudnik, da zamorete odplačevati dolgove, od-nosno obresti. Pritožujete se, da Vam Posojilnica radi tega noče priznati zaščite. — Ako Vaš dohodek iz rudarske službe presega dohodke iz kmetijstva, Vam žal res ne pritiče zaščita po uredbi in ste odvisni le od dobre volje Posojilnice,
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Podpisano cerkveno predstojništvo razpisuje začasno (15 mesecev) organistovsko in cerkovni-ško mesto, dokler se ne vrne prejšnji organist od vojakov. Pogoji: samski, kak obrtnik, vsestransko pošten ter izvežban v orglanju in vodstvu petja. Nastop 1. avgusta 1937. Predlanski prošnjiki ne pridejo v poštev. Pogoji po dogovoru. Cerkveno predstojništvo Sv. Anton na Pohorju, pošta Vuhred.	931
Mizarski in pleskarski mojster za pohištvo se sprejme. Pismene ponudbe z navedbo prakse na upravo lista »Slov. gospodar«.	927
Dekle poštenih staršev, 14—16 let staro, se sprejme za pomoč v gospodinjstvu. Dežman Ivan,
Maribor, Vrbanova 2.
Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Franc Repič, sodar, Ljubljana, Kolezijska ulica Nastop takoj. 921
POSESTVA:
Prodam vinogradno posestvo desetih oralov. Ju-lijana Majhenič, Sv. Jurij ob Pesnici, p. Zg. Sv. Kungota.	934
Mizar kupi malo posestvo na prometnem kraju, kjer ni mizarjev, za razširjenje obrti. Pojasnila daje uprava lista._925
Prodam malo posestvo. Petek Ivan, Malna, Sv. šurij v Slov. goricah.	926
Ribniški mlin v Sp. Ivanjcih pri Gornji Radgoni odda v najem 1. oktobra 1937 uprava graščine Negova. Pogoji se doznajo v upravi. 932
Prvovrstno kovačnico odda v najem samskemu kovaču Rajmund Fišer, Sv. Benedikt v Slov. goricah.	924
RAZNO:
Krep-papir en gros v Cirilovi Maribor-Ptuj
Kupim vinske sode od 50 do 8000 litrov. Ponudbe z navedbo cene pod »Vinski sodi« na upravo »Slov. gospodarja«.	933
Spominki za gg. novomašnikc. Kupite mu sle»; venski obrednik, razne uporabne knjige, križ, kip itd. Velika izbira v Cirilovi v Mariboru ih Ptuju.
Kmetje! Zamenjajte rips in drugo oljnato seme v tovarni olja v Mariboru, Taborska ulica 7, južna stran mosta.	91£
Potrebščine za nove sv. maše: papir za okraske, rože, papirne servijete, slovenske trake, črke za napise na slavolokih itd. v Cirilovi v Mariboru in Ptuju.
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	536
»Svete gore«, povest o veliki božji poti Svete gore pod Sv. gorami, je izšla v knjigi. Dobi se v Cirilovi v Mariboru in Ptuju. Broš. 18 Din, vez. 28 Din.
Zopet novi ostanki »Pri starinarju na Korošk cesti 6 cajga, belega, plavega in rjavega platna, delena, svile, meter od 6 Din, tiskovina ot 4.50 Din, volna od 8 Din, oblekce, hlače, srajce, vse velikosti, predpasniki, močno rjave platno za rjuhe od 6.50 Din meter. 93i
Potrebščine za vkuhavanje sadja v
lovi Maribor-Ptuj.
Velika
otroških hlačk od 6—8 Din, otroških nogavic 2—6 Din, telovadnih majic od 8—12 Din, mornarskih majic od 12—14 Din — vse drugo blage po ¿ako nizkih cenah kupite pri
Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15,
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
URE
Din 35,— naprej. Budilke
Din 89--. Urarska in zlatarska popravila za 80°/o cenejša. — Steklo Din 2-, pero Din 12'-Generalna popravila od Din 20'— do 25'— samo pri Kari Ackermann-u Ptuj, Krekova ulica 1. Kupi» staro zlato in srebro.
fiiiiiiiiniiiiiiimifliMm^
| V Ptuju, Panonska nI. 3 (prej,Petovia') |
sva otvorlla novo trgovino z galanterijo, drobnarijo, modo, pleteninami I. t. d. Z pridobljenim strokovnim znanjem bova skušala cenjene odjemalce kar najbolje zadovoljiti z dobrim blagom in po najnižjih cenah. — Vljudno Vas vabiva, da si brezobvezno ogledate najino bogato zalogo.
VUGA&BAČNAR
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
RAZNO J	Cement, glasovlto Bohnovo strešno opeko, koruzo, binatsko pSenlčno moko, manufakturno in Špecerijsko blago na veliko ln malo, nudi po Izredno ugodnih cenah E. Zdolšek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob Južni železnici, 428	
Za vkuhavanje sadja ln soClvJa so najboljši Weckovl« äparatl ln kozarci. Prodaja Josip JagodlS, Celje, Gubčeva ulica 2, Zaloga želez-nlne }n špecerije, »Weck« ceniki gastonj. . 914		Vsi, ki potujete, ne pozabite na novi vozni redi PT* Veljaven od 21. maja 1937. Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah), Preprodajalci dobijo primeren popust. NaroČila sprejema: TISKARNA SV, CIRILA, MARIBOR.
Suhl rlps, sončnico in bučnlce namenjajte za prvovrstno olje v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, JLjutomer ln štrlgova. 869	Lampijonl ln vse druge potrebščini za veselice v Cirilovi v Mariboru in Ptuju.	
	OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn: Paket »Serija H« vsebujoč 16—21 m prlma oxfordov, cefirjev ln touringov za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« vsebujoč 16 do 21 m pralnega blaga za ženske obleke, dečve, kretona, druka, delena, crepa m polsvile za bluze ln obleke v Izbrano lepi sestavi. Paket »Serija Z« vsebujoč 3 m dobrega sukna za moško obleko, ženski kostum, oziroma plašč. Vsak paket poštnine prosto samo 136 Din. Serijo H ln M pošiljam tudi mešano, vsakega pol. Neprimerno zamenjam. Pišite takoj: Razpošiljalnicl »Kos-mos«, Maribor, Kralja Petra trg.	
Vrvico (Špago) kupujte V Cirilovi v Mariboru in Ptuju!		
»MOSTIN« za napravljanie izvrstne domače pijače. Steklenica po 20 Din. Drogerija J. Thür, Maribor, Gosposka ulica 19. 883		
Hranilne knjižice vseh hranilnic in bank kupimo in izplačamo gotovino takoj. Bančno-kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Za odgovor za 3 Din znamk. 678		
		
Slovenske trake vseh velikosti, navadne in svilene, z napisi in brez napisa, naročajte v Cirilovi v Mariboru in Ptuju I		Kupujte pri naših iuserentih! il!llll!!llllllllllllllll!llll!!lll!lllll!l!IIIO
¡□□□□acrionannnDnommoannnnnnnnnononnonoonanannnnnaanonnrtonnnannnnnamannaoonnDDPaonDaoaaooannnc
Hranilnica Dravske banovine Maribor
Centrala: Maribor	Podružnica: Celje
v lastni novi palači na oglu	nasproti pošte, prej Južnošta-
Oosposhe Slovenske ulice.	27	fersha hranilnica. g
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj □ varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim R premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. R
V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. ©L. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
najbolje in najvarneje pri
SpoflnjeStajcrshi ljudski posojilnici
oospesha mita 23 i Mariboru
Ulica 10. ohlobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.