Leto ni. T 0«U1 da* IS. JaltJa, L UM. Štev. 20. DOMOVINA I»N« ». U. In * 4sa miW m^ec BepM vsakokrat po 10 kr. od gannond-vnta Tatya n celo Shod nemftke stranke ali Parteitag v Celji. Čudni no nafti Nemci in nemčurji. Liki oni •meftni španski .vitez žalostne postave' kričijo v jednomer na pomoč in se bojujejo proti sovražnim silam in strahovom, kateri nikjer ne obstoj.1, razun v njih. od narodne strasti in sovraštva do Slovencev prenapetih buticah. V tej strasti in prenapetosti zahtevajo pa tudi stvari, katerih pod obstoječimi razmerami ne morejo nikoli do seči in katerih tudi ne bodo nikoli dosegli. V tej svoji prenapeti bojevit ost i in poželjivosti sklicali so Celjani v nedeljo dne 9. t. m. shod somišljenikov iz slovenskega Štajarja ter povabili tudi vse nemške štajerske deželne in državne poiilance. Na tem shodu nastopili so razni govorniki ter blebetali po svoji stari navadi o že to likokrat prežvekovnnih stvareh, kakor o važnosti nemškega življa. o potrebnosti nemškega jezika za Slovence, o potrebi nemškega državnega in uradnega jezika, i t d. S tem splošnim čvekanjem se ne maramo baviti. ker to je bila le prozna sl--na. Pač pa hočemo si ogledati natančneje posamezni skle|>e. katere so pri tem shodu storili. Celjsko .nemško društvo", kateremu predseduje Julij takuš tpristtn Nemec), izdelalo je namreč za ta shod po svojem tajniku, zloglasnem dr. Stepišniku. neko resolucijo, katero je le-1 a prečital in na široko in dolgo utemeljeval. Reči pa se ne more. da bi bil on vse svoje ptcdkge in sklepe v resnici tudi utemeljil in opravičil, kajti v tej resoluciji naštetih zahtev in pritožb ni moči opravičiti, ker so deloma pretirane, deloma pre-smešne. LISTEK. Šolska obiskava v Črni Gori Vršil jo ta popisal Milan Kosti«, glavni na-lz-rnik (Dalje.) Na obeh straneh vzdigujejo se visoke gole planine. Ob potn vidiš smokev. granatnih jsbolk in vinske trte. Tod je solnčno skoro kakor v Pr. morju. Snega ni tu nikdar. In ako pade. stopi se v jednera. dveh dnevih. Zato prihajajo sem po zimi pogosto gospoda s Cetinja. da si počinejo od zime. Spominjam se upravo pred dvema letoma, po bogosktvskih izpitih šlo nas je jedna družba na kateri dan na Rjeko Pade močen sneg tako. da nam ne da vrniti se za deset dnij. ker ni bilo narejenega pota Brzojavimo na Cetinje in vprašamo njih, kako je tam. Odgovore nam: gradov zime. poginemo od mraza". A mi smo v jutru izšli pred krčmo na mostovž v srajci in umivali smo se tam zvunaj. — Prešel je nadzornik rješki trg in odsedel v gostilni'-! na Rjeki Črnojevičevi pri Marku Rojčinu na .Danilovem" mostu Tn so čiste sobe in po atelje. a tudi gospodinja zna lepo pripravljati. Pokliče krajnega šolskega nadglednika in nekoliko glavarjev krajnih: ker kapetan ni sta-novsl na Hjeki. naj ss isvolljo pošiljati uredništvu in sicer franklrano leto t gld, aa pol Ms 1 gld . sa Artrt leta JO kr Si .Nemški jezik se mora pripoznati kot uradni, službeni in državni jezik.' Tako se glasi jedna teh zahtev. Izpolnitev te zahteve Nemci ne bodo nikoli doživeli. Ljudstvo ni za unde tu. nego uradi so tu. da služijo ljudstvu. Služiti pa za-morejo temu svojemu namenu le. ako je ljudstvu prilika dana. da občuje z uradi v svojem jeziku. Uradni jezik ravnati ae torej mora po jeziku ljudstva V Avstriji satorej tndi nikoli ne bo jeden sam uradni jezik in službenih jezikov hode vedno toliko, kolikor je narodnostij. .Slovenskemu življu ss itaje nasprot i Nemcem od državnih oblast ij prednost kar škodljivo upliva na pravnaodatvo in na upravo in je že neizmerno veliko škodovalo." Ta pritožba je popolnoma neopravičena. Mi mislimo, da je ravno nasprotno resni«-a. Ne Slovencem se ' Is je pri nas na Slovenskem prednost, nego le Nemcem. Vsak narod ima uradnike, ki razumejo njegov jezik: le mi Slovenci smo Se v tem nesrečnem položaju, da se mej nas pošiljajo uradniki, ki našega jezika prav nič ali prav slabo razumejo in govorijo; le mi Slovenci imam i takšne uradnike, ki našega jezika ne spoštnje]o. nego ga vedno le grdijo in za-mehnjejo. Krivica se tnrej v tem obziru ne g>sli Nemcem, nego le nam. .V vseh mestih in trgih spodnještajerskih ima. država oziroma dežela nemške šole ustanoviti in vzdržati. Zunaj mest in trgov s- mora vsak otrok tudi nemški učiti. Pr»menitev nemških gimnazij v dvojezične potem ustanovitve paralelnih razredov je seganje v nemško narodno imetje." Ta zahteva je že pregorostasna. mi mo ramo reči. da že sega tja, kjer ae začne narodna blaznost. Kaj vendar brigajo Nemce naši slo ss platoje m- v Gagi venski otroci, oni naj le skrbijo za svoj lastn naraščaj, posebno pa moramo to Celjanom priporočati. Naše otroke prisvajajo si za svoje nemške namene in segajo s tem v nafte najzaseb-nejše razmere in vendar trdijo v eni sapi. da jim mi segamo v njih narodno imetje in posest ! Ta tirjatev naših Nemcev je preneumna. da bi se mi ž njo še dalje mudili. — .Slovenci ustanovili so .Vseslovensko obrtno društvo s sedežem v Celji". To proti blagru nemških obrtnikov naperjeno postopanje in v njem ležeče izzivanje sili k temu, da je treba proti vsakemu slovenskemu obrtniku letati na najhujši način*. Lep liberalizem to! Mi nemarno ničesar proti nemškim obrtnikom, ohraniti si le hočemo svoje narodne obrtnike, da nam ne zginejo v nemškem JreltL Tudi s tem ne detamo Nemcem nobene krivice in ako ti našim slovenskim obrtnikom napovedujejo boj. jiin bodi rečeno, da se mi tega Isija ne plašimo. Imkoval opai Vrečko, ni bilo nikoli slišati. Takrat je Nemcem bilo prav. da se je .cerkev zlorabljata za narislm boj*, ker je opat Vrečko jako navdušeno trobil v nciučurski rog. Sedaj pa. ko je njega mesto nastopil Slovenec, je že to. da je Slovenec župnik in opat. velik greh in velika krivica. Sedanji gospod opat je tno>. miru ki je Nemcem in Slovencem jednako prijazen dušni pastir. Ker pa je Slovenec in ne ho li v kazino, ga smatrajo Nemci za svojega sovražnika, katerega je treba brezobzirno napadati in psovati. — .Dobro nam došli'* reko vnidoči. .Bolje vas našel" odgovori nadzornik. .A prišli ste, da nam vidite šolo v Baš vas davno čakamo. Mi bi. da nam pridete vsaj vsak mesec.* - reče krajni nadglednik. .Tudi jaz bi to rad: ali se da od drug>h poslov. Pa kako vam napreduje šota V" .Ne znamo, to bodeš nam ti povedal najbolje. Koliko ae mi v njo razumevamo, rekli bi. da je dobro. Glej v kratkem času naučili ao se nam mata deca več nego mi stari ljudje. Da Bog poživi svetlega knjaza pa če tako biti dobro*. .Pomagaj vam Bog. gospodine" — začuje se v U hip učiteljev glaa Glavni nadzornik poda mu na aosret roko ter se rokuje ž njim. .Dobra vam sreča" .Kako stav Kako ata potovali?" .Dobro.* .Kako doma vaši?" .Vse je ostalo zdravo.* .Bogu hvala! A videla sta vaa dva moja učenca in mi rekla, da ate prišli; pa sem prišel, da vas vidim, ker l»aš komaj čakam, da pridete | v šolo; a tudi otroci se že veselijo. Že jim ne I znam odgovarjati na vprašanja, kettaj jim dosp-' I glavni nadzornik.* I .To mi je ljubo, ko čujem. da se veselite | moji obiskavi. Nadjam se. dt bodero todaj našel | v šoli tudi d«,l>er uspeh * .Ne znam. Jaz mislim, da bode dotier Vsaj trudil sem se. da bode. A česar nisem pogodil po vaši metodi, vi boste me poočili.* .K dobro. — 0 Mira! Daj napravi hitro kakih 7 ali M kav in prinesi nam katero čašico dobre rakije (žganjicel Malo sem ae utrudil: a bode nam dosta, da govorimo v šoli.* .Ta trenotek!* — odgovori krčmarica. pri-pnpr.ivljajoča potrebno sa kavo. .Koliko imate učencev V* vpraša med tem glavni nadzornik. .Triinpetdeeet v vseh treh razredih. A jih je nekaj bolnih*. .A hodijo li redno v šolo V .Hodijo res zmeraj. Samo to zimo smo imeli nevoljo. Prišla je velika voda pa jim je razdrla pot ter so deca morala prehajati na čolna Ves dan sem se bal. da se katero utopi ; ao srečno je prešlo." .DA, gospod, reče krajni šolski nadglednik; imeli smo uprav muke. Se sedsj smo dolžni vo-zarjem vozarino, pa ne znamo, kako da jih po botamo." .A je N toliko-" .Kake tri tohuje aa trdo. in petnajst grošev." .Pa naj se poskrbi kapetan. Komur je dal Bog več. ta more dati kak krajcar več. Naj razdeli torej predstojnik ta denar na imoviteje hiše. pa ls)de prišlo na jedno po kak groš. in končano je delo." Tako torej izgledajo sklepi, katere so Nemci 04 svojem shodu storili. Stara pesem. Slovenec naj bode pod vrten Nemcu, U naj bode njegov gospodar. Da, bili so (asi, ko je Nemec gospo doval nad Slovencem, a ti časi so minuli In ■e ne bodo več povrnili. To al naj nnli Nemci zapomnijo! Kaj J« hmeljarju atoriti, da obrani hmelj, kolikor mogoče pogubnemu uplivu runih škodljivcev. Veliko zborovanje hmeljarjev, ktero je sklicalo južnoitirsko hmeljarsko društvo v Žalci, dne 2. t. m., bilo je prav dobro obiskano. Kako pa tudi drugače, ko so letos razni hmeljevi »kodljivci delali hmeljarjem veliko preglavice. Razprav,janje o Škodljivcih bilo je potem takem prav živahno in nasvetovana sredstva prav različna — a ža-libog. ne popolnoma zanesljiva. Tu naj bode navedeno. kaj naj hmeljarji storijo v teku leta, da vsaj posredno obranijo hmelj pogubnemu uplivu raznih Škodljivcev: 1. Pred vsem je treba hmeljiSča skrbno in vestno obdelovati in dobro gnojiti, da postane rastlina močna in krepka. 2. Hmeljeve poganjke (trte) naj se takoj pri beiji od režejo od korenike in ko so se posuSile. naj »e požgejo. :l. Hmeljišča naj se gnojijo izključljivo le s kompostom in ne s svežim hlevskim gnojem: v njem najdejo razni Škodljivci varno zavetiSče. 4. V poletnem času. posebno meseca junija in julija naj se večkrat po noči blizu hmeljišč napravi ogenj — Škodljivi kebri in metulji ponočnjaki najdejo v njem svojo smrt. 5. Ako se novo hmeljišče priredi, naj se strogo gleda na to. da so sadeži zdravi. t>. Krtu in koristnim pticam naj bi bili hmeljarji posebni prijatelji. 7. črni trn ali tmolica naj se povsod izkoplje in uniči: kajti na njegovih listih se baje izleže prvi zarod hmeljevih in drugih uSic. f. Božjega voleka in njegovo — močeradu podobno ličinko naj hmelja-ji skrbno varujejo. Hmeljarji! opazujte vse navedene svete in prepričali se bcdete. da btde vafa pihcdnja letina boljša nego bode letoSnja. Celjske novice. i Vabilo: č. p. n. članom .Občeslovenskega obrtnega društva* v Celji. k mesečnemu zborovanju. kateri bode v ponedeljek dne 17. t. m. ob 8. uri zveč-r v gostilni .mesto Gradec" iStadt G raz i Prosijo se vsi člani, da gotovo pridejo, ker se imamo posvetovati o vprašanjih, katere stavi obrtni odsek državnega zbora na odpo- slanca tega druitva Ta odposlanec volil se bode tudi ta večer. — Želeti bi bilo, da bi se tndi delegati že obstoječih podružnic, kakor tudi oni ie ne osnovanib, vdeležili. kot gostja ksr je stvar velikega pomena Odpoelanec uslišan bode na Dunaji 21. t. m. kindarT) Na .Parteitag" so se seveda sami zatirani celjski Nemci vabili! Vsaj le imenu vabilcev to kažejo. Prvi je mladi Ambroitt, čegar oče je na Kranjskem morebiti ie ovca svojega slovenskega očeta paael; drugi je dr. Kovatti, tretji tudi slovenske korenine, četrti zopet slovenskega rodu. peti je menda Italijan; komaj, da je pravi Nemec vmes. V svojem vabilu so rekli, da avstrij. .Machthaberji" (čudni izraz, vsaj ni Avstrija absolutna država), nočejo vedeti za njih .nationale" Schmerzen. Zakaj ne rečete .deotsche" Schmerzen. ker je že itak vsaka druga beseda .deutsch". Sicer pa .Machthaberji" menda tako dobro vedo, kot mi Slovenci, da so to le .eingebildete" Schmerzen. (Volitev v okr. bolniško blagajno celjsko > O tej volitvi prihaja nam toliko pojasnil in pritožb, da nam pač ni moč vsega objaviti. Tako voliti je mogoče le v Celji. Sramotno je pač, da se ljudje tako begajo, tako mrcvarijo. samo. da bi Celje obdržalo svoj nemški značaj. Zapisati hočemo le nekaj slučajev, da svet uvidi, kako se vrSe proste volitve. — K volitvi v okrajno bolniško blagajno bili so primorani z grožnjo odpusta i z službe tudi slovenski posli in dninarji, kateri niti besede nemški ne znajo, da glasujejo za Oechsa Tako se je grozil znani rojak iz Mozirja, kateri se je Se le v svoji srednji starosti nekoliko nemščine priučil, svoji služkinji predpoldnem. na dan volitve, rekoč: .Vi morate iti danes tudi volit!" Služkinja se izgovarja, da ne gre. ker je poznana Slovenka in noče v lastno sramoto glasovati za nemško gardo. Ali gospe dar njen zahruje poln jeze nad njo. rekoč: .Ako ne greste volit, potem pa že veste kaj se z vami zgodi!" — Služkinja je bila tako primorana njegove Želje izpolniti, drugače bila bi ob službo in ob kruh. — Ravno tako mogočnega se je pokazal tudi lesni trgovec Teppei. katerega mogočnost pa ima žalostni nasledek Lesni trgovec Teppei napovedal je pismeno v dan volitve svojemu udanemu slugi, da morajo njegovi delavci in dninarji za Nemce glasovati. Vreditelj lesnih zalog (Platzmeister) za|>ove delavcem in dninarjem, koji so se branili za nemSko stranko glasovati, rekoč: „Vi morate tako glasovati, kakor bom jaz glasoval, in nič drugače." in kakjr je bilo zapovedano, tako se je moralo -goditi, sicer bili bi. kakor je izustil dninar, ob službo. — Da bi pa izid volitve vgoden bil za nemško stranko, izkazal se je dovolj radodarnega Franc Rakuš, lesni oskrbnik pri Teppei-u in Je pogumno kupoval volilcem nemške stranke pijače. Po izidu volitve podajo se Teppeiovi delavci in dninarji pijani zopet na lesni trg polni veselja in nade nad zmago. Tam dohite njim narannega mimo bodečega Človeka nn osati in o hrabrost image. Dninar Gregor Plnninšek od Judeže ve pijače omamljen začne mimo bodečega človeka napadati s psovkami in ga slednjič z nožem opeha in mu, kakor se govori pljuča rani in ga tako na zelo poškoduje. Ranjenca prenesli so takoj v bolnišnico. Planinšek premišljuje v zaporu zmago nemške stranke zdihnjoč: ,Ko bi ne bil moral iti k volitvi, bi ne bil storil tega dejanja". — Take so razmere pri nas. Lahko so nemški Celjani ponosni na nje. Pri taki malenkostni stvari razvidi se, kako teče voda v pra-mansko grlo celjskih poturic. — A svaka sila do vremena! (Naslednik dr. Haekermnnnn v deš. sboru. i Pri zadnjem nemškem »hodu postavili so gosp. dr. \Vokauna kandidatom za smrtjo dr. Necker-manna izpraznjeno mesto deželnega poslanca v skupinah Celje-Brežice. Kako je ta mož k temu prišel, mi ne vemo. Nemcem ne preostaja za taka mesta sposobnih mož. a dr. \Vokaun je že najslabši, katerega so si mogli izbrati. On je sodni adjunkt in misli to službo, ker mu ni upa'i karijere. zapustiti in se posvetiti političnemu življenju, v katerem je bil in bode ostal ničla. i Sokolaka slavnost v Ljubljani) vspela je prav sijajno. Sešlo se je kakih 200 slovenskih in hrvatskih .Sokolov". Posebno pozornost in zanimanje vzbujal je .Celjski Sokol", kteri je ta dan v Ljubljani prvokrat nastopil. Izletel je k slavnosti v impozantnem številu 40 udov. Spremljalo ga je iz Celja kakih 100 drugih narodnjakov, ki nas je vso pripeljal v Ljubljano poseben vlak. Med potom pridružilo se nam je ie kakih 150 gostov in .Sokolov". Poaebni vlak bil je okraSen z narodnimi zastavicami in na vsaki postaji so nas srčno pozdravljali posebno na Zidanem mostu. Zagorji in Ponovičah. Navdušen in sijajen je bil sprejem v Ljubljani, kjer nas je na kolodvoru pričakalo tisočero ljudstva. Videl si tam .Ljubljanske Sokole" in kakih 25 drugih narodnih društev, vsa z zastavami. S'arosta .Ljubljanskega Sokola" g. Ivan Hribar pozdravil nas je s prearčnimi besedami. povdaijajoč, da nas vse veže sokolska ideja in bratska kri. Odzdravljali so, v imenu .Celjskega Sokola" g. dr. Vrečko, v imenu hrvatskih sokolov g. dr. Amruš n v imenu .Tržaških Sokolov" g. dr. Gregorin. Med igranjem godbe odkorakali smo potem v Latermanov drevored k sv. maši. Po sv. maši zbrali smo se v Koslerjevem vrtu k zajutreku. Ob deseti uri bil je sprevod zbranih sokolskih in drugih društev po mestu. Ta točka slavnosti bila je gotovo jedna najimpozantnejših. Bil je čaroben pogled, ta dolga nepregledna vrsta čilih .Sokolov," ki se je pomikala po lepo okra- .Saj sem tudi jaz menil tako." reče stotinaš. .Se sem mislil, da od globe vzamemo nekaj krajcarjev, pa da naznanimo o tem Gospodarju. .E. pa kakor najdete, da je laglje za narod, vi storite tako." .Dftj, po jedno kavo. pa da pojdemo." Po kavi krenili sc vsi v Solo. — šola stoji ravno prek pota od mesteca črez reko Rjeko-Čmojevica na povisokem griču poleg cerkve. Pozidana je na dveh nadstropji in se kaže jako lepa. Okolo nje na niže je nekaj drevja smokev in granatnih jabolk, a tu je tudi mal učiteljev vrt. Napravljen je tudi nov pot do šole na več zavinkov. da je otrokom laglje iti na goro. ker pred tem je bila samo prosta strma steza Na potu — kateri traje kakih deset minut, srečali so starca popa Miloša On jih je vabil k sebi na jedno kavo; ali mu je glavni nadzornik odrekel za sedaj, in on je Sel ž njimi v šolo. Šolska dvorana je precej velika in svetla je. Klopi so narejene po novejem ukusu; spredaj so nižje za manjšo, a dalje vse višje za večjo deco. Samo pri vsem tem mogla bi biti dvorana daljša No neki nevešč mizar razdelil je bil slabo znotraj stanovališče učiteljevo in drugo dvorano, kajti tam ne pregrajujejo sob z zidovi, nego oddeljujejo z deskami jed ne od drugih. Učiteljevo stanovaliSče ni bilo Se dovršeno. Šola je postavljena na tem griču zato. ker je tu mnogo zdraveje. nego v samem mestecu. a tudi prevetrina je. Samo je malo potežje zaradi 1 vode. katero morajo prinašati izdalja Šola je baš blizu cerkve, kjer je bila nekdanja | knjigotiskarna. — Ko nadzornik stopi v Solo. vstanejo vai otroci. .Pomozi vam Bog. deca!" pozdravi jih nadzornik. .Dobra vam sreča"1 odzdravijo deca. .Sedite." Kdor je pogledal na otroke z bistrejim po gledom. opazil b: na njihovih obrazih izvenradno veselost in samozaupanje. Iz očij jim gleda posebna darovitoat. s katero se le odlikujejo črnogorska deca Vsak otrok je bister in oetroumen. Redko se nahajajo med njimi topi. Glavni nadzornik jih začne malo hrabriti. Reče jim: kako je slišal na Cetinje. da ae oni dobro učijo, da ljubijo knjigo, da radi prihajajo v Solo. da lepo napredujejo: pn je sedaj prišel, da se i sam prepriča da je tako. Otroci so ga redi poslušali, in čisto je čital i vsakemu iz očij. da komaj čaka, da ga pokliče. — S tretjim razredom začelo se je izpraševanje, pa se je prešlo na drugi; a kar so mogli odgovarjati iz prvega razreda, popraševal je naizra*no ! tudi njih. Iz izpita naredil se je intimen razgovor med otroci in med glavnim nadzornikom. Sedaj obtiči kateri otrok in ne more h.tre odgovoriti. Učitelj se je že uzneiniril in gleda ostro na otroka: a tudi kateri izmed poslušalcev hoče se vmešavati priganjajoč otroka na odgovor. ,Naj. gospod učitelj. Pustite ga samo. Saj zna on to. samo ni dobro premislil. No. dA. je li to tako:- A to? i. t. d." Otrok se je spominjal vse bolj svoje naloge in glej ga. sedaj hiti. da nadomesti, kar je zamudil. .Da. zares, reče on. tako je: a jaz sera menil, da ti vprašaš za kako drugo reč." Prijetna zabava je bil ta izpit i za glavnega nadzornika i za poelušalce. Kdor ni imel prilike, da čnje. kako se otroci uče sedaj po novem načinu, čudil se je, kaj to vse znajo danes otroci. Pn marsikateri je tndi rekel: Rogme. ni jaz tega ne znam. dasi vendar sem prevalil preko petdeset: Po končanem izpitu pove glavni nadzornik otrokom, da je prav zadovoljen z izpiti, da bode povedal knjazu na Cetinju o njih. in da mu je ljubo, da more o njih povedati kaj lepega Naj ae le tako trudijo tudi dalje, da bodo uspehi ie boljii, kedar pride drugikrat — Zatem izidejo vai iz šole. a glavni nadzornik z učiteljem, krajnim šolskim nadglednikom in a stolinaSom gre. da pregkda učiteljevo stanovališče m da |Mibek>ži vse, kaj učitelj in v šoli in v stanovališčii svojem ima ali česa nima česa manjka v Soli. l halj«- prihodnjič (R* iMi«) Je gorato pred praznikom w Cirila ia Metodo na stotine kmn. To kaia da M koroški Slovenci zavedlo od dne do dae bolj troje narodnosti. Druge avstrijske novice. (T Gradaii ao bili mali dijaški izgredi, toda komaj to, kar je mnba nssproti slona v primeri s izgredi v Parita. (Stalni odsek dr*avaa«a akora), ki ae j« posvetoval o novem aodnijskem kazenskem reda je dovršil ne davno svoja delo, ki pride pred celo zbornico, kedar se skliče. (Na Dnnaji) je bil velik sbod socijaliatov, to je prijateljev pretirane stranke * jed načenja človeštva in premoženja. (Tirolski deielni akor) se je 13. t m. sešel. <▼ Galiciji i so bile velike povodnji. I Hrvatski kan) grof Kulen-Hedervary obiskal ie 5. t. m. tovarno v Dagaresn na Hrvatskem. Delavci na številu 700, bili so poslani, da ga pozdravijo .živio ban." — A ker jih tndi žuli madjarski jarem klicali so nyše: .Živila domovina Hrvatska"! kar banu aeveda. kar nič ni bilo po godu in ae je zvečer koj odpeljal na Reko. i Ha Ofsrsksm) se je prikszalo nekaj alu-čajev kolere; Je več na južnem Francoskem. (Madjarii gledajo kaj nezauplivo, kako ae nemadjarake narodnosti gibljejo. Kumuni so imeli 13. t. m. v Sibinju velik ljudski shod. Slovaki so pa praznovali v Turčanskem a v. Martinu Kollarjevo slavnoat. — Madjarska vlada je dolgo časa ugibala, kako bi to zaprečila: nazadnje je vsem. ki niso iz .Hungarije* pristop prepovedala Ogled po iirokem svetu. (Ha Nemškem) se tako boje. da bode veliko pomaakanje krme, alame in naatilja daje vlada prepovedala, te predmete izvaževati — Morebiti bodo pa Nemci iz Amerike dobili aeno, vaaj na Francosko je ladija že nekaj ameriškega sena pripeljala. (T Nemškem drla vnaša sborv Sode predlog o zvišanju vojaških trum le tedaj dobil večino, če bodo Poljaki zanj glasovali. Težka naloga bode to za-nje, kajti, da bi s pomočjo poljakih glasov novo breme naložili nemškemu narodu, to je za Poljaka občutno. Vendar bi oni s tem glasovanjem v narodnem obziru svojemu narodn koristili, kajti vlada jim utegne za ta slučaj obljubiti, da vpelje zopet poljski jezik v poljske šole. Todi pri nas je že vlada na enak način Slovence vabila, in jim je za to dala? kaj? (Na Fraaeosksmi je občinstvo ali zgubilo zaupanje do hranilnic ali je pa tako zelo denarja potrebovalo, kajti v slednjem času je več vzdignilo iz njih kakor vložilo. — V Parizu pa precej vre med ljudstvom, posebno med dijaki in delavci. Policija ima strašno delo. in njeni organi so v vedni nevarnosti. Med vlado in ministri je nastalo veliko nesporazumljenje. (Pri poroki saflsiksgs prsstolonaslsdaikai s hčerjo danskega kralja je bil priča ruski prestolonaslednik. To kaže na veliko prijateljstvo teh mogočnih vladarjev, ki vznemirjenega nemškega vladarja menda peče; sicer je bil cessijevič tudi nemškega cesarja obiskal. plamen js visoko v srak švigal. Videli aaao pa tisti večer daleč po hribih ta mnogo dragih klasov, kar jaaao apričnja kako Stovsaci čsste U atola, katera i navijal je dan danes zelo v navadi in poleti seveda prijetno, ker je toplo tudi na aeveiju in vedno dan Tudi nadvojvodinja vdova Štefanija je tja gor potovala. Dopisi Is Tahaijav. i Predvečer av. Cirila in Metoda — Naš Muktar pata) Kakor povsod, kjer slovanski rod prebiva tako se je todi pri nas na Teharjih proslavljal predvečer sv. Cirils in Metoda. Hitro po večni luči, ko sa je zmračilo, sli-šalo ae je iz zvonikov naših treh cerkev milo pritrkavanje na zvonove Na prijaznem griču av. Ane. kjer se je bilo nekaj odlične gospode m precejšnje število kmetakega ljudatva zbralo, ao začeli motnarji pokati in za>gal se je kres. čegar dom luč av. vere v Posebno lepo pa js bilo nn na hribčku pri sv Ani, kjsr js sat vsisčaetiti gospod Potošek, kaplan na Teharjih, v po vidi go U slsvnosti nekaj rakstov in umetni ogenj dal zatgati. aa kar mi alovenaki Tefaarčaai prečasti temu gospodu in vsem, ki ao k tej avečaaostl kaj pripomogli izrečemo našo najtoplejšo zahvalo ter ga prosimo, naj nas preč. gospod, ako nam ljubi R)g zdravje da še drugo leto iznenadi s tako lepo razsvitljavo. Akoravno amo ae na predvečer sv. Cirila in Metoda vai veselili, je vendar neko človeče, ki je prvo za tem zsdnjim žlobudralo, kakor labod. kadar potaplja avojo glavo v vodi. In kaj miališ dragi bralec, kdo je to? Xo. aaj ni težko uganiti. Kdo drugi kakor naš .gmajaki ZepI" — po domače Muktar paša Ker je poln nemčurskega duha mu je vse, kar po slovenskem diši, zoprno, le slovenski kruh ne in pa novci, katere slovenski kmetje za njega plačujejo Zato jo je pa tisti večer hitro popihal od neke hiše. blizo katere je stal, ko so mu hoteli dati pest skopa naj bi tudi on v spomin sv. Cirila in Metoda kres žgal. kakor sem to drugi dan slišal Ta ZepI je čuden tič. Vaak popoldan leti od krčme do krčme kvartopircev iskat, zravtn pa ljudi obreknje in opravlja kakor kakšna stat a čvekava baba Saj pa tndi nima druvega dela. To ao njegove najlepše lastnosti. Razven tega pa aem zvedel, čeravno kot puščavmk pri av. Ani živim, da grdo preklinja vpričo šolske mladine, ako se mu ta hitro s pota ne ogne ter pri vsakem razgovoru nespodobno besedo d . . k rsbi. Srarr gs nsj bode — ps on nima nobene sramožljivost — ker se ni. ako-ravno je bil pri vojakih .ZugsfDhrer', noliene omike naučil. Pregovor pravi, da ae od vola ne dobi druzega kakor kos mess in ravno tako ae od takega neolikanega človeka kakor je naš ZepI v pravem pomenu besede, ne more kaj boljšega pričakovati, kakor neotesanost Ta hinavaki človek miali, da je najbolj učen ter hoče pri vsaki reči več razumeti, kakor vaak drugi; ali povem ti ZepI. ti si na pameti tako ubog. da slišiš travo pod kamenjem raati. Slišal aem tndi od nekoga ki je mene pri av. Ani obisksl, ds ae ksj rad v šolske zadeve meša o katerih pa ravno toliko razume, kakor zajec na boben. Edino, kar ZepI zna je .marjašat', pa če včasih kakšen .hundert' ali pa .dareb-marseh" zgubi, potem ga jeza tako hudo prime, da mu kri v glavo šine, kakor puranu, kteremu kdo rodeč robec pokate. Za te, ZepI. bi bilo pač najboljše, ako bi pred svojim lastnim pragom pometal, ker ti imaš na aebi toliko grdih napak, da bi jih navzdol na .parizeiju". a štirimi konji peljati ne mogel. Druge pa pusti pri miru. ker drugače jih bodeš prihodnjič še več in bolj de-belih slišal; kajti puščavnik od sv. Ane pazi ostro na tebe in na vse. kar sa na Teharjih godi. Poboljšaj ae! Ia Savlajsks ItllM. Št. Psvelska občina je imela 29 junija t. I. na praznik av. Petra in Pavla veseli dan. kojega je še bolj povzdignilo dovelj ugodno in lepo vreme. Tukajšnje bralno drnštvo je imelo slav nostno otvorjenje, ktero se je na podlagi potrjenih pravil od via namestništva te &>. marca t 1. osnovalo Slavnostno otvorjenje se je pričelo ob poln 4. uri popoludne s poukom v šolskem poslopju, ki js bilo znotraj in zunaj a cesarskimi zastavami okrašeno. Gospod predsednik Janez Šribar pozdravi prav prisrčno vse zbrane ter odda potem besedo g. naduč. Josipu Vidicn v slavnosten govor. Le-ta pozdravi ie enkrat vse navzoče, osobito gg. goste iz št Ju rja ob Tabora Žalca in Grit. Nato se naj|>opred spomni našega presvitlega cesarja od kterega 'mamo veliko dobroto, da se smemo združevati. Vai navzoči vatanejo ter mu zakličejo ogromni trikratni .živio" V daljnem govoru omenja različna društva dobra ia slaba, o koristi in namenih teh ali onih. poeebno pa bral- nega druitva katerega dsaas todi tuksj v Šf Pavln slovesno otvarjamo. Po dokončanam govora, kalmfi so ibnai odobrili z .živio"-klici; lanmaHH so ssa gostja Is Celjs (gg. deželni poslanec dr. Dsčko, dr. Kapas in DrafoUn Hribsr), katera js g naduč VkNc navzočim s veseljem predeta vil Nato nastopil >a asi očitaj f. Pečar ter po kratkem uvodu pradsval aajpopred o oepijaaju vinske trte nn zeleno Omani kratko agodovtno trtne uši, jo popila ter rakuni kako hitro m plodi ia pokate potem nsjvilaijli načina cepljenja na zeleno Nadalje predaval jo ia o aadjs reji in sicer vzgoja sadnega drevesa med katerimi je najbolj povdarjal okalovaaje divjakov v jeseni in ksko ae naj vzgojaao drevo pravilno sadi. Zdaj nastopil je g. nadučitelj Sijsnec is Št. Jurija ob Talioni ter prednaial o gnoju. Poročni je precej obširno, akozi in skozi praktično, zanimivo ter poleg tega todi prav humoristično. Oba poročevalca stekla sta ai od vseh zbranih občno zahvalo in najboljše priznanje. Gospod nsdoč. Vidic zahvalil jn js ie potem posebej v imenu drattvs ter ju ob enem prosil, naj bi bila tudi v prihodnje tako prijazna in sodelovala. kadar bi ae zopet ie kako prednaianje priredilo. Prav prisrčno povabi potem vse zbrane na veselico, koja se bo vršila v gostilni gosp. šribarja Veselega in zadovoljnega srca korakali smo zdaj na napovedan slavnosten prostor. Smelo nam ji is visokega drevesa nasproti vihrala slovenska trobojnica ter nas prijazno vabila na dom veselja. Ta veselja dom biln je lepo okia-čana uta, katera je na čelu pri vbodu nosila lep napis .Dobro došli". Zeleno uto kinčali so ie tudi diieči ven i in šopki, katere so poljubovale cesarske, slovenske in štajersks zastave ia baadafi. Med petjem tekla je prehitro ura nam nad 200 zbranih. Vršile so se napitnice, zdravice in govori ; osobito g. Dragotina Hribarja in dr. Dečka. Oba govorila ata o stanju Slovencev nekdaj in sedaj ter o njih napredku v omiki. Gromoviti .živio"-klici bili so vedna pohvala vrlih govornikov. ki »ta poslušalce kar očarala Gospod dr. Dečko napil je Št. Pavelski občini, ki je storila tako mogočen korak naprej. Gospod Dragotin Hribar napil pa je bralnemu društvu v dober vspeh in živahen napredek ter goepem ia slo-venskim materam. Gospod župan Norbert Zamer zahvali se mu v imenu dam. Načelnik g. Šribar in odborniki gg. Gojznikar, Ternoviek in Prialan napi vali ao raznim tujim in domačim gostom za čaat, ki ao jo a avojim pohodom društvu izkazali ter ae sla v nos t i udeležili Gospod tajnik Kocuvan poročal js o društvenem stanu. Društvo šteje do sedaj 5-i udov, med katerimi se g župnik, župan in učiteljatvo najbolj odlikuje ter upamo, da m bo to število skoraj a precej pomnožilo. Ob enem je objavil brzojav našega vrlega narodnjaka in ustanovitelja našega bralnega društva notar, kandidata g. Otona Vidica, kateri nam kliče is kranjske veseli .Bog živi!* Spomnili amo as ga a tem, da amo mu v^I iz enega grla zaklicali .Bog ga naj živi ie mnoga leta'. Odgovorilo m je brzojavno, da mu tudi mi nad 200 zbranih enako kličemo t njim .ti viol" Gospod blagajnik Ternoviek poroča o dobrem stanu društvene blagajne, ki js ta dan še oitogatela z lepim doneskom 20 kron, ktere ji je velikodušno poklonil g. dr. Dečko. — Vsi zbrani zaklicali so mu gromoviti .živio* in prisrčno .Bog plati!" Nsj mu pa še bode tem potom enkrat izrečena naša prisrčna hvala. Tako nam je tekla vsem ie prehitro vesela ura, dokler ae aismo pozno v noč poslovili od preveaelega doma Dolgo časa imela bo pač Št Psvelska občina ta veseli dan v živem spominu in bralno drnitvo v Št Pavlu sme si ga s zlatimi črkami zapisati v svoje društvene knjiga U tako nsprej vrli št Pavlčnai, potem se bode draga veselica gotovo is slavnejše oboista U Samica, (.šulfereinsks šola" in kr-ščnnski nauki. Pri rastlinstvu je redek slnč^j. da se tuje zimske rastline pri nas popolnoma v domači jo Navando vsahnejo. č« se ji b še tako marljivo zaliva, greje, gnoji ia gleita I*ri nas imamo tik» rastlin", ki pa nikakor ne spada vrsto žlahtnih roilc «11 koristnih n]JiU, Id m 1» to veliko let di«. Toda al čoda, k« to tujo strupen Ico njen otondnik tako skrbno podpira. Kakolno dobro plačo pa tadi imata očlUlja .tod-vereineks loto!' Kakor dobro plačana uradnika živita! Kako pa tudi otrok« podpirata! Doba bat« ondi hrano, obleko, knjige, »olake potrablčin« — rse brezplačno' Zato to vedno nekaj ,l««en-bergerjev" to iolo obiskuje; toliko jih pa vendar ni t resnici, kakor jih ifoa iola radi baharije na papirji. Toda vae to nas nič ne briga, ko bi le to vedeli, ali dobe otroci v ftoli, kar je človeku najpotrebnejše? Ali so otroci podučevani v lepem moralnem vedenji? To menda so; toda če ta poduk slovenski otroci pri nemškem poduku um<5, to je pa drugo vprašanje? Kuj pa s krščanskim naukom? Ali se uči? Kdo ga uči? Učitelji? Ali je v stanu kranjski Kočevar vsaj nekoliko po slovensko otroke podučevati? Ali je v stanu drugi učitelj, ki je Poljak, otroke za sv. zakramente pripravljati? Sicer je pa veliko vprašanje, če ima ta moža od škofijstva dovoljenje, krščanski nauk učiti. Svet utegne še vprašati, zakiy se sevniška duhovščina nesrečnih otrok v tej šoli ne usmili. Ona bi to storila ne radi .šulvereina', ampak radi otrok, ki bodo izraatli brez poduka v veri kakor divjaki — kobile r»ulverein" dovolil vsaj slovenske otroke v njihovem jeziku za sv. birmo in obhajilo pripravljati. — Ss MU**«* 4. julija. (Izlet čitalnice v Ruše.) V nedeljo dne 2. julija priredila je naša čitalnica že drugi izlet, da pokaže tudi šiijemu svetu, kaj ume nje mladi tamburaški zbor. Kakih tki članov se je s popoldanskim vlakom odpeljalo t je gori pod zeleno Pohorje. Pri izatopu s kolodvora pozdravil je goste s prisrčnimi besedami predsednik kmetskega bralnega društva, potem pa so se izletniki pomikali v vas. ki je že od zunaj kazala praznično ob enem pa slovensko lice. Plapolale so slovenske in cesarske zastave znaki našega gesla: .Vse za vero dom cesarja!* Pred gostilno g. Novaka, kjer ima bralno druStvo svoje prostore, prihitela so gostom nasproti nežna lielo oblečena dekleta s šopki. Ob šestih zvečer začel se je koncert. Tam-buraši so svojo ulogo piav dobro rešili. Pozna se Še sicer, da so začetniki, ali spretnemu njihovemu vodnju bode se gotovo posrečilo, s svojim zborom doseči najboljših uspehov, zlasti, ker se pri mladih igralcih opazuje veselje in razum za to milo jugoslovansko godbo. Nekatere točke so se že tudi res prav dovršeno igiale. Posebno sta nam ugajali soli na braču: Le' sen-Farkašev: Odlok, i igral g. Domovišekl in Zaje Farkaševa: Domovini i ljuba vi i igrala gdčna K. Dolečekl. Tudi pevci niso zaostali za tamburaši. Po koncertu zbralo se je občinstvo, med tem tudi precej domačinov, na vrtu, kjer se je slišala pri kupici rajnega vina matikatera navduševala beseda. Povdarjal se je verski čut s'o-venskega ljudstva, napijalo se je ljubezni do naroda, domovine in materinega jezika, bralnemu društvu v Rušah in vrlemu tamburaškemu zboru mariborške čitalnice. Izmed govornikov naj le omenimo g. župana is Ruš, gg. Lesjaka, dra. R Pipuša dra A. Medveda in dra J. Bezjaka. Počaatili ao nas tudi gostje iz daljnih krajev s svojo navzočnostjo, kakor iz Sevnica, od sv. Lovrenca in celo iz Celja Lepe itaamaj* in sicer: dve sobi v prvem nadstropji s krasnim razgledom, kuhinja, |odstre*js, klet in drvarnica, oddati je s I. avgustom v Celji, Langanfekl It L Javna lahvala. Dne Si. mala 11. uničil je ogenj moje, k« Is dva mesca pri • jrska - baaeeski ssvsrtivslaiei .Jiaass H*a«roiss", zavarovano poslopje (87) I Ker mi je omenjena zavarovalnica po njenemu glavnemu zastopu v bjubljani oziroma okrajnemu aastopniku gospodu Jsnea 8terle-tu v Krškem i Milno zavarovalno svoto l.rez vsakortnega odbitka točno izplačala, me vate dolžnost, taisti mojo presrčno zahvalo Izreči in jo vsakemu iiosostniku najtoplejše priporočiti. CUtibrsfl pri Kaki. dn« 47 junija 1MKL t Jaass Pisek, pripisal Jsnea Volčič m p , priča Lersas Csras m. p. priča Anton Skal in. p., priča. V idil tapaaijaki sred Kaka, dne 47 junija IHtti (L 8. Al. Hrastnik m. p. župan. PelrHoo, Id bi •• rada učil« Hal toaaki kroj, aa takoj sprejme pri (M) M ........... krofe* r Prevzetje gostilne. Podpiaana uaoja si cenj. občinstvu uljudno naznanjati, da je prevzela gostilno goapo Omani, Ooepodske ulice št. 18. na lastni račun, ter zagotavlja z mrzlimi jedili, izvrstnim vinom lastnega pridelka gospe Gsund in dobrim marčnim pivom bratov Reininghaus, svoje cenjene goste popolnoma zadovoljiti. Z odličnim spoštovanjem (98) 3-1 Ana B«i Izvrstna branj arij a (Gcelsslerel) (90) 1 blizo farne cerkve, kakor železne ceste in na dobrem mestu, se da po čisto nizki ceni v najem. Samostojne šivilje, katere so v zgoraj imenovani obrtniji nekoliko izučene in se hočejo še poleg tega s šivanjem pečati, kakor tudi oženjeni krojači, brez otrok, imajo v tem ozira prednost. Vse drugo ae izve do 2;"». julija ti. pod napisom: JI. H. H. 115, pošta Videm, Spodaj« Štajerske". Dečdca, ki je dovršil ljudsko iolo in zna i* .polno dobro slovenski ter je sdrav in krepek in bi imel veselje do urarstva in mehsnike, (prejme v učenje |mkI ug Ia o.aa poAnUa - todl nkollko m*> n tojo. j. ndao pripr»»lj«nib Pri dasmlh »1. kih n. poM^I »o. brespl^ao a. respoUgo. Vm po n.jniljih ommIi. s—s Ž odliflaim .pottoT«ni«m SUtUl Silil. go«U]ni&r o. Zidanem mostu (Steinbrtck). Zobozdravnik A. Paichel iz LJubljane oriliuira meseca julija v hotelu ,4>ri slonu" ¥ Celji, tank dan od 9—U? ure dopoludne in od H—5 ure pojniliidne. (M) 2-2 U foldlnarier do vwk« teiez- --*- niške postaje na Štajerskem poslan, ako se naročnik skliče na U časnik, stane pri mi ni en modroc nit pero*ih (Peder-matratse). Ti modreci «o solidno is najboljše tva rine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih perea is najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapeciram in močnim platnenim cvilhom preoblečeni Ur pri najtešii rabi do IŠ-gO let ae-seaik poprav n« zahtevajo - Pri naročilih a de-tele nasnani naj se vselej natančna mera postelj« v notranji luči. Ako h« torej dobi aa II gld. dober, frsnko doposlan, Upaciran »odme na p«re«ib, J« pač n«uinestnočivaU, perns e in šimnii e, vse ruuo dohm blago in niske cen«. Kar razvita obrt daje narodu veljavo in blago»tanje. | v Vojniku. v mašnika posvečen je bil dne 27 julija 1*51. Pogreb je bil v sredo ob 10. uri. Blagemu in vnetemu duhovniku sveti večna luč! i Hasslbins slovsnskik kroinarjsv) V loški fari pod Zidanim mostom se je v teku poslednjih let okoli 200 Bolčanov. vrlih slovenskih krošnarjev. naselilo in si kupilo ali hišico ali kaj zemljišča ali pa oboje s po svetu pritrženim denarjem Seveda, svet okoli Loke je mnogo boljši, in bivališče v tem kraji je radi bližnje postaje za krošnarje veliko prikladnejše. Jnrij ob jnš. iei.1 Sprejmi draga .Domovina". tudi iz naSega kraj.» nek.ij vrstic v svoje prostore, v večjo čast in slavo sv. Cirila in Metoda in v prebujenje slovenskega naroda. Kakor skoraj povsod po Slovenskem tako smo tudi pri nas žgali prav pridno kresove zvečer 4. julija Kakor hitro je solnce za tonilo, že sta zvon in streljanje is topičev pri sv. Kozaliji oznanjevala veseli sopraznik sv. Cirila in Metoda. Za tem smo zanetili kres. v zrak pa ao začeli frčati raketi, da je bilo veselje, ker tukaj se kaj takega že davnej ni zgodilo, morebiti ie nikdar. — Ne sinem tudi pozabiti velikega, dve uri trajajočega kresa, ki je gorel na .Bobnateo" visokem griču verbnske okolice od koder je lepi razgled daleč na okoli. Todi s topiči so mnogi taksj streljali. Kakor sem zvedel, ao itirje pridni fsntje in eden mož ta kres in strelbo napravili. Hvala njim! Hvala r>a tudi vsem, kateri ao na raznih krajih manjie ali večje kresove žgali — Slovan gre na dan! Premsmbs pet nUtsfrstvn) 0. K. F.kselj. podočitelj v Kajhenburgu, imenovan je učiteljem na isti šoli. - I'mrl je g. J. Jurla, učitelj v Ormoftl. (Lepa rsi — n vsndsr s—HinlsrAs ) V Rsjhenburgn se novo draštvo ognjegasoev krepko razvija. V kratkem času si je napravilo običajno opravo, dobro novo hrizgalnioo in več orodja. Ima na primernem kraji svojo shrambo ter vsako nedeljo dobro obisksne vaje, gosp. stotnik Uniuld vrlo in čvrsto vodi. Vendar mo ramo grajati, da ae pri vajah in razglasih ne rabi slovenščina. S tem ss žali narodna čut slovenskega prebivalstva, pa s tem se todi ovira urnejie izvrševanje poveljsko, ker večina ognjegascev nemščine ni zmožna, vsaj dobro zmožna ne. — Knako se je v Krikem vodstvo nove mestne godlje pregrešilo. Z velikim trudom, z mnogimi stroiki ss je ustanovilo in se vzdržuje hvalevredno podjetje; n zdaj napravi vodstvo netaktnost. da k svojemu zborovanji niti vseh mesečne doneske plačnjočih gospodov ne povsbi. posebno odločnih Slovencev ne. in da — kar posebno grajamo niti ene slovenske besedice pri svojih razpravah spregovorilo ni. —- i? Ksjkenhnrgni ao na večer pred praznikom sv. Cirila in Metoda kurili kresove in streljsli iz topičev na čast slovanskima blagovestnikoma V čitalnici so se bili pa domači rodoljubi aeili k prijaznemu pomenku. (Mn Planini) nad Sevnico je pndala 3. t. m. silno debela toča. Poetilijon. ki vozi a Planine na Sevnico skoro 2 uri. pobral js bil kakor jajce debelo ledenko in jo pripeljal v Sevnico, kjer se le ni bila stopila. (Bsvniinni, psnsr!) Domoljubi v Sevnici naj pazijo, da ne dobi izpraznene nadučiteljike službe v tem lepem trgu učitelj, ki je .iviga-Ivaga čez dva praga", učitelj, ki otteia svoje ime v .Tagesposti". ali ki se posti hvaliti od .Wachterice* ali ki take liste s težko prihranj* nirai novci podpira in vendar le vedno sa Slovenca veljati hoče. fOMian nn Vidmu) — pile nam dopisnik — ima vendar tiakovine v obeh jezikih, katere izdeluje slovenskim strankam, kakor sem ss iz poslane .Domovnice" prepričal, tudi v čistem slovenskem jeziku. Torej čast, komur in kednr mu gre čast! iVidsmski smsnksnski vinefrad) ondot-nega vinorejskega društva je dal letos iz nssn-jenih 3000 trt riparije 14000 reznikov, ki so se na novo posadili z 2000 rezniki, katere je vlada podarila Požlahtnilo se je na zeleno 500 trt Od zasebnikov je posebno veliko na zeleno cepil g. Novak in to z dobrim vspehom, ker je imel tri v cepljenji izkuiene mojstre z Rizeljskega in Sromelj. (Hiralnico v Vsjnikni ogledala sta si v sredo 12. t. m. gospod deželni odbornik dr. Jos. Voinjak in de*, inženir J. Klinar. Izrekla sta se pohvalno o njej in gotovo se bode dalo kaj porabiti pri zidanji nove deželne bolnice v Ljubljani. (0 prsarntni Vsjnik!) V ponedeljek 10. t. m. hodil je zopet oni veliki a kr. gospod celjski, po Vojniku in pustil vabiti atariie. da bi ss izrekli za nemlko lolo. — čudno je le pri tem, da ima gospod tako smolo, da se vabijo ljudje, ki so že pred desetimi leti odili v krtovo deželo ali pa se preselili Bog ve kam. Mnogo pa se je povabilo tudi tacih. katerim Bog ni podelil otrok in jih jim bržčas todi ne bode. — Kaj vendar nameravate pri nas z nemlko lolo. Mi smo popolnoma zadovoljni s tako, kakor je sedsj. Kajti naši otroci se poh>- materinega jezikn priuče tudi nemščine toliko, da jo bolje znajo, kakor oni. katerih starili trdjjo, da so Nsmci. In s samo nemščino nas tudi ne osrečite, za kar js gotov .lokaz to, da v Berolinu vsi prav osojil; med izdnvki pa se nahaja 3M188 gkl. izplačanih vlog 571)8 gld. obresti od vlog in 81201 gkl danih posojil; vkupni promet znaša 232077 gkl 78 kr. lOkssU ss jsi dne 1. julija po noči IHtetni fant Alojzij Hakuša z Kunove. Bil je znan potepuh in ozmovič. Ker mn njegovo rokodelstvo ni Uo po sreči ss js naveličal življenja. (VahUsi k slavnosti sv. Cirila in Metoda, katero priredi bralio društvo pri sv. Andraži v Slov. gor. v nedeljo das 23. julija t L v gostilni T vrsto tlahtaih rottc »II koristnih ki oo pa Is rsllko Ist diB. Tod« ai ftnda, ksr to tujo otropsnioo njsn oče-redaik tako skrboo podpira. Kakoiao dobro pMo pa tudi Imata učitelja .tal-▼sreia-sks Mol* Kakor dobro plačana uradnika tinto' Kako pa tudi otroka podpirata! DoW baje ondi hrano, obloko, knjige, lolske potrebščine — vse bresplačno! Zato »o vedno nekaj bergerjev" to lok) obiskuje; toliko jih pa vendar ni v resnici, kakor jih ifoa lota radi baharije na papirji. Toda vse to nas nič ne briga, ko bi le to vedeli, ali dobe otroci v loli, kar je človeku najpotrebnejše? Ali so otroci podučevani v lepem moralnem vedenji* To menda so; toda če ta poduk slovenski otroci pri nemškem poduku um<5, to je pa drugo vprašanje? Kaj pa s krščanskim naukom? Ali ae uči? Kdo ga uči? Učitelji? Ali je v stanu kranjski Kočevar vsaj nekoliko po slovensko jtroke podučevati? Ali je v stanu drugi učitelj, ki je Poljak, otroke za sv. zakramente pripravljati? Sicer je pa veliko vprašanje, če imata moža od škofijstva dovoljenje, krščanski nauk učiti. Svet utegne še vprašati, zakaj se sevniška duhovščina nesrečnih otrok v tej šoli ne usmili. Ona bi to storila ne radi .šulvereina", ampak radi otrok, ki bodo izraatli brez poduka v veri kakor divjaki — kobile .iulverein" dovolil vsaj slovenske otroke v njihovem jeziku za sv. birmo in obhajilo pripravljati. — |S Mnrikorn 4. julija. (Izlet čitalnice v Ruše.) V nedeljo dne 2. julija priredila je naša čitalnica že drugi izlet, da pokaže tudi šiijemu svetu, kaj ume nje mladi tamburaški zbor. Kakih «0 članov se je s popoldanskim vlakom odpeljalo tje gori pod zeleno Pohoije. Pri izstopu s kolodvora pozdravil je goete a prisrčnimi besedami predsednik kmetskega bralnega društva, potem pa so se izletniki pomikali v vas, ki je že od zunaj kazala praznično ob enem pa slo vensko lice. Plapolale so slovenske in cesarske zastave, znaki našega gesla. .Vso za vero dom cesarja!" Pred gostilno g. Novaka, kjer ima bralno društvo svoje prostore, prihitela so gostom nasproti nežna belo oblečena dekleta s šopki. Ob šestih zvečer začel se je koncert. Tam-buraši so svojo ulogo ptav dobro rešili. Pozna se še sicer, da so začetniki, ali spretnemu xyi-hovemu vodnju bode se gotovo posrečilo, s svojim zborom doseči najboljših uspehov, zlasti, ker se pri mladih igralcih opazuje veselje in razum za to milo jugoslovansko godbo. Nekatere točke so se že tudi res prav dovršeno igiale. Posebno sta nam ugajali soli na braču: Lakssen-Farkašev: Odlok. ::?ral g. Domovišeki in Zaje Farkaševa: Domovini i ljuba vi i igrala gdčna K. Dolečekl. Tudi pevci niso zaostali za tamburaži. Po koncertu zbralo se je občinstvo, med tem tudi precej domačinov, na vrtu. kjer se je slišala pri kupici rajnega vina maiikatera navdu-ševalna beseda. Povdarjal se je verski čut slo venskega ljudstva, napijalo se je ljubezni do naroda, domovine in materinega jezika, bralnemu društvu v Rušah in vrlemu tamburaškemu zbora mariborške čitalnice. Izmed govornikov naj le omenimo g. župana iz Ruš, gg. Lesjaka, dra. R. Pipuša dra A. Medveda in dra. J. Bezjaka. Počastili so nas 'udi gostje iz daljnih krajev s svojo navzočnostjo, kakor iz Sevnica, od sv. Lovrenca in celo iz Celja Lep« stanovanje <*"1 in sicer: dve sobi v prvem nadstropji s krasnim ras-gledom. kuhinja, podatretje, klet in drvarnica, oddati je s 1. avgustom v Celji. Langsnfeld It 1. .____', savarovano ponlopje. (87i I Ker mi je omenjena aavarovalnica po njenemu glavnemu aaatopu v Ljubljani osiroma okrajnemu zastopniku gospodu Janea 8terle-tu v Krftkem polno savamvalno »voto braa vaakorlnega odbitka točno i splačala, me vaše dolžnost, taisti mojo presrčno sahval« izreči in jo vsakemu i>uaaatniku najtoplejše priporočiti. Ctanbtag pri Salu, line 27. junija IMM. t Jaaaa Piaek, podpisal Janea VoUii m p., priča Lereas Ceraa m. p., priča. Aaton Skal in. p., priča V idil iapaaijaki and Raka dne 27 junija IttKI. (L. 8. Al. Hraataik m. p, inpan. IDelclioa, ki bi M mk o«ta Kal laukl kroj. •pnfra* pri Karel«! (M) ,1 t'***' , 'W>\ ukoj Prevzetje gostilne. Podpisana usoja si oenj občinstvu uljudno naznanjati, da je prevzela gomtilno gomp* Ommi, Oospodske ulice št. 18. na lastni račun, ter zagotavlja z mrzlimi Jedili, izvrstnim vinom lastnega pridelka gospe Osund in dobrim marčnim pivom bratov Reininghaus, svoje cenjene goste popolnoma zadovoljiti. Z odličnim spoštovanjem (W) »-i Ann Sort. Izvrstna brarvjarUa (Grelsslerel) (90) 1 blizo farne cerkve, kakor železne ceste in na dobrem mestu, se da po čisto nizki ceni v najem. Samostojne šivilje, katere so v zgoraj imenovani obrtniji nekoliko izučene in se hočejo še poleg tega s šivanjem pečati, kakor tudi oženjeni krojači, brez otrok, imajo v tem oziru prednost. Vas drugo se izv.'- do 25.julija 1.1, pod napisom: X H. K. 116, pošto Videm, Spodnjo Štajersko". ZDečdceL, ki js do vrli I ljudsko lolo in sna popolno dol.ro slovenski ter je sdrav in krepek In M imel veselje do urarstva f«. nuka-ib. ..../'' * ... .* Lekarna Trnkoczy-ja ■raven rotovia v Ljubljani • prodaja in vsak dan s prvn pošto razpošilja j a-^Ž^ffgS i Marijaceljske f kapljice za želodec | '■j sdavno preverjeno in snsno * H sdravilo b Svrstllnhn inkre- t I pilnim vplivom pri saete- + AT I SV tfgSK-JSl | $ Msll sanja. J 1 steklenica velja 90 kr- ' , tuct. 1 gld, I tucat $ 9 gld, 5 tucatov sam-1 S gld. 4 + Zobozdravnik A. Paichel iz Ijubljane ortUuira meseca julija v hotelu ,jpri slonu" v Celji, vsak /lan otl H—Lt ure duftibuUus in otl 2—5 »rr, pojuJmlne. (W6) 2-2 Frlporcx5"ba- Alojzij Moser, gostilničar, priporoča slavnemu potujočemu občinstvu isborna domača štajerska in dolenjska vina in pivo — izvrstno kuhinjo — točna ia osnn postrežbo — tndi nekoliko sob za tujce je vedno priprav|jsnih. Pri dnevnih vlakih na postaji vos brezplačno na razpolago. Vse po najnižjih conah. 8—» Z odličnim spoštovanjem AlujzU Koaor, gostilničar na Zidanem mostu (Steinbrilck). 11 roldinarleT ,rank<> do vaake lelez-* J mike pusta je miknjer skem poslan, ako se naročnik skliče na ta časnik, atane pri meni en modr>w na pere-ih (Ke.ler-matratae). Ti modreci «o solidno is najlH.ljle tva-rine narejeni. Imajo po :» dobro vezanih, močnih peres is najb.ljlrga bakrenega d ruta, so a flnlm afrikom tapecirani in močnim platnenim rvllhom preoblečeni ter pri najtelii rabi d« 15 20 let a«-baaUi poprav ne sahtevajo - Pri naročilih s de-tele nunam nnj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. Ako se torej dobi sa II gld. dober, fritnkn dopnslan, tapeciran modroc na peresih, _________________ vredno nadomestka, knkor ličaats liinnice, »lam-nlcs itd., kateri pravemu namenil, Imeti dobro posteljo ne vstres^jo- ANTON OTUUSSJL, lapeclrir t Ljablju', idtaliirgm iIIm i Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke i_ Slovenskem Issli slav. občinstvu najl«.lje priporočena sa naku|sivajys f—*- "*---* ter, divaaov, stolov, preprog, »agriajal in vsega v tapetnilko obrt »padajočega dola PV Ceniki s podobami zastonj in frank«. Hitra in poltena postretba, niake cen« i-^cl.nu pri Ulilčih In ob-Širne|ih naročilih. Otročji vozički uko ele gantni fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modro, sivo in olivno po ald. 6 50 ••-, 7*—, , O-—, 10-— in viljo po vsaki ceni do t5 gld. ____Pn meni je najcenejši tuuj m > . otročjih roti? kov. iHtf) 25-11 I Josip Sabukorftok, I IcrojsLUd mojoter -v 0»1J1 Glavni trg St. 18 l'ri|ioroča se sa Izdelovanja vsakorlne obleke za g..spode in dečke. Velika zaloga vsakor*nega blaga, kakor tndi storjene obleke sa kmete, pi«|ode in dečke. Velik isbor vsakorknsga perila in spodnje obleke. (25) 2D—14 Delavnica za vozove in vprego Zaloga Sedlar, remenar in barvar Obrt u Hjsat« barv«, flnd in lak. MARTIN KARBA Barvanja oUvb v Ljutomoru. ID pohiitva im v svoji ie 18 let obstoječi sedlarijl ustanovil v novejlem času .. _____________afsm ia asedai* sljaatih sarv, ftrasda ia lsbsv. — Pripor<-tanje. priponkam as vssm rojakom v smislu Izdajatelj in urednik DrajeUa Bribar. - Tlak Drolti tiakamc D. Hribar v Celji. Priloga »Domovini» §t. 20., dne 15. julija 1893. lenih nticah. spremljana in pozdravljena po celej poti od neštevilnega občinstva. — Ob poln eni uri so se Sokoli in zastopniki drugih društev zbrali v dvorani Hafnerjeve gostilne k skupnemu obedu. Stolu je predsedoval atarosta .Ljubljanskega Sokola', ki je goste le jedenkrat navduševo pozdravil. Vrstil se je po tem govor za govorom. Več govornikov je s pikrimi beaedsmi kritikovalo prepoved deželne vlade, katera je županu ljubljanskemu zabranila. pozdraviti nas v imenu ljubljanskega mesta. Pa je tudi v resnici čudno postopanje to. Isti dan bil je v Celji shod nemike stranke. Vlada je vedela, da se bode pri tem shodu tnd! njo napadalo in da bode ta shod mestni župan pozdravil, a nikomur ni prišlo na um, da bi bil županu to prepovedal. Proti nam Slovencem pač ne velja ista mera, kakor proti Nemcem in da se je izdata gorenja prepoved, zahvaliti se imamo temu. da ima čisto slovenska kranjska zopet nemškega plemenitaša za deželnega predaednika in nemški plemenitaši niso nikdar bili prijatelji našemu življn. Po skupnem obedu odkorakali smo zopet v Koslerjev vrt k ljudski veeelici. V tem velikanskem vrtu zbrano je bilo gotovo nad fiOOO Ijudij Igrali sta dve godbi. <»b polu petih začele so ae proste vaje. katere je izvrševalo nad HO .Sokolov" in katere ao vzlmdile i lično priznanje. Po presitih vajah je telovadilo kakih 4» krepkih .Sokolov' na raznih orodjih in mnogobrojno občinstvo zasledovalo je to krasno telovadbo z velikim aanimsnjem in ol»čudovanjem. Po telovadbi očarovak) nas je v slavnostno razsvetljenem vrtu divno petje zdru ženih ljubjanskih pevskih zborov in vmes igrala je godba. I« prehitro ao nam pretekle krasne ure in ob polnoči morali smo odhajati, odhod olajšan nam je bil s tem. ker smo vzeli prepričanje seboj, da amo praznovali vele važno slavnost, katera bode rodila obilega in blagodejnega sadu. Pri tej slavnosti položil se je namreč temelj zavezi vseh slovenskih sokolskih dtuftev in kako važnost ima tako združevanje, nam kaže sijajna zgodovina bratskega nam češkega aokolstva (Doktorjem prava i bil je na graškem vseučilišči promoviran dne 28. junija jjispod Fran Mayer, konci pijen t pri dr. L Dečku r Celji. — Dne 7. t. m. pa je bila doktorska čaat podeljena gospodu Albinu Kapus-u. koncipijentu pri dr. J. Vrečku v Celji. — Mladima vrlima, delavnima gospodama čestitamo prav od srca! (PremsUeni so) iz celjske gimnazije prof. dr. Vrečko, dr. Sturm. Pitek in Knittel. Mesto njih pa so imenovani za celjsko gimnazijo Karol Doffek, Otto Eichler. Edvard Precht in dr. Wert heim. — Lepa zamena kakor kažejo imena. A nas vendar ni strah. Mladina naša je zdrava na duhu in telu in ni ae nam bati nje pogina — Mi smo mi! Spodnje-ftt&jerske novice. (Umrl) je v pondeljek 10. t. m. zjutraj, kakor se nam poroča, vč. gosp. Matej Vrečko, župnik v Ponikvah Kajni se je rodil dne 10 septembra 182 i v Vojniku, v mašnika posvečen je bil dne 27. julija 1851. Pogreb je bil v aredo ob 10. uri. Blagemu in vnetemu duhovniku sveti večna luč! I Nasslbina slovenskih kroftaarjsv) V loški fari pod Zidanim mostom se je v teku poslednjih let okoli 200 Bolčanov. vrlih slovenskih krošnarjev. naselilo in si kupilo ali hišico ali kaj zemljišča ali pa oboje a po svetu pritrženim denarjem. Seveda, svet okoli Loke je mnogo boljši, in bivališče v tem kraji je radi bližnje postaje za krošnarj-j veliko prikladnejše. (Št Jurij ob juž. ieL) Sprejmi draga .Domovina". tudi iz našega kraja nekaj vrstic v svoje prostore, v večjo čast in slavo sv. Cirila in Metoda in v prebujenje slovenskega naroda. Kakor skoraj povsod (K) Slovenskem tako smo tudi pri nas žgali prav pridno kresove zvečer 4. julija Kakor hitro je sotnee zatonilo. že sta zvon in streljanje iz topičev pri av. Kozaliji oznanjevala veseli sopraznik sv. Cirila in Metoda. Za tem amo zanetili kres. v zrak pa so začeli frčati raketi, da je bilo veselje, ker ukaj se kaj takega že ilavnej ni zgodilo, morebiti še nikdar. — Ne smem tudi pozabiti velikega, dve uri trajajočega kresa, ki je gorel na .Bobnateci" visokem griču verbnske okolice od koder je lepi razgled daleč na okoli. Tudi a topiči so mnogi tuksj streljali. Kakor sem zvedel, so štirje pridni fantje in eden mož ta kres ia strelbo napravili. Hvala njim! Hvala pa tudi vnem, kateri ao na raznih krajih manjše ali večje kresove žgali. — Slovan gre na dan! Preasembe pri attteljstvu) 0. F. Kkselj. pod učitelj v Rajhenburgu, imenovan je učiteljem na isti šoli. - Umrl je g. J. Jurla, učitelj v < »rmoži. (Lopa roi — a vendar u—tkularska.) V Rajhenburgu se novo drultvo ognjegascev krepko razvijt. V kratkem času si je napravilo običsjno opravo, dobro novo brizgalnioo in več orodja. Ima na primernem kraji avojo »hrambo ter vsako nedeljo dobro obiskane vaje, gosp. stotnik Unluld vrlo in čvrsto vodi. Vendsr moramo grajati, da se pri vajah in razglasih ne rabi slovenščina S tem se žali narodna čnt slovenskega prebivalstva, pa s tem se tudi ovira urnejie izvrševanje poveljsko, ker večina ognjegascev nemičine ni zmožna, vssj dobro zmožna ne. — Knako ae je v Krlkem vodstvo nove mestne godbe pregrešilo. Z velikim trudom, z mnogimi stroški ss je ustanovilo in se vzdržuje hvalevredno podjetje; a zdaj nepravi vodstvo netaktnost. da k svojemu zborovanji niti vseh mesečne doneske plačujočih gospodov ne povsbi. posebno odločnih Slovencev ne. in da — kar posebno grajamo — niti ene slovenske besedice pri svojih razpravah spregovorilo ni. — (T tsjhsnbnrfsi so na večer pred praznikom sv. Cirila in Metoda kurili kresove in streljali iz topičev na čast slovanskima blagovestnikoma. ' V čitalnici ao se bili pa domači rodoljubi sešli k prijaznemu pomenku. (Ha Planini) nad Sovnico je padala 3. t. m. J silno debela toča. Postilijon, ki vozi s Planine na Sevnioo skoro 2 uri, pobral js bil kakor jajce | debelo ledenko in jo pripeljal v Sevnico, kjer se le ni bila stopila (SevnUnni, poaor!) Domoljubi v Sevnici naj pazijo, da ne dobi izpraznene nadučiteljske službe v tem lepem trgu učitelj, ki je .»vigs-švaga čez dva praga", učitelj, ki obeta svoje ime v .Tagesposti". ali ki ae pusti hvaliti od ,Wachterice" ali ki take liste s težko prihranjenimi novci podpira in vendar le vedno za Slovenca veljati hoče. (OMtea na Vidma) — pile nam dopisnik -ima vendar tiskovine v obeh jezikih, katere izdeluje slovenskim strankam, kakor sem se iz poslane .Domovnice" prepričal, tndi v čistem slovenskem jeziku. Torej čast, komur in kedar mu gre čast! (VlinH smerikaneki vinograd) ondot nega vinorejskega društva je dal letos iz nasajenih 3000 trt ri pari je 14000 reznikov. ki so se na novo posadili z 2000 rezniki, katere je vlada podarila Požlahtnilo se je na zeleno iiOO trt Od zasebnikov je posebno veliko na zeleno cepil g. Novak in to z dobrim vapehom. ker je imel tri v cepljenji izkušene mojstre z Bizeljakega in Sromelj. (Hiralnico v Vojnikui ogledala sta si v sredo 12. t m. gospod deželni odbornik dr. J os. Vošnjak in dež. inženir J. Klinar. Izrekla sta se pohvalno o njej in gotovo se bode dalo kaj porabiti pri zidanji nove deželne bolnice v Ljubljani. (0 presrečni Vojnik!i V ponedeljek 10. t. m. hodil je zopet oni veliki a kr. gospod celjski, po Vojniku in pustil vabiti stariie. da bi se izrekli za nemško šolo. — čudno je le pri tem, da ima gospod tako smolo, da se vabijo ljudje, ki eo že pred desetimi leti odšli v krtovo deželo ali pa se preselili Bog ve kam. Mnogo pa se je povabilo tudi tacih. katerim Bog ni podelil otrok in jih jim bržčas tudi ne bode. — Kaj vendar nameravate pri nas z nemško šoki Mi smo popolnoma zadovoljni s tako, kakor je sedaj. Kajti 1 naši otroci se poleg materinega jezika priuče 1 tudi nemščine toliko, da jo bolje znajo, kakor oni. katerih stariši trdijo, da so Nemci. In s samo nemščino nas tudi ne osrečite, za kar je gotov dokaz to. da v Berolinu vsi prav dobro znsjo nemški pa je vendar vsak tretji, če ne drugi berač' (Živila rnvnoptnvnost!) V Brežicah sta dva zdravnika, eden je nastavljen od vlade, drugi od deželnega odbora, pa nobeden ne zna slovenski. Ubogi slovenski bolnik, ki mora pri njih pomoči iskati, ko se bolnik in zdravnik ražumeti ne moreta (laknftsni vissvsjssi g Malos na Bizeljskem je letos tndi na Kranjskem učil cepljenje am. trt na zeleno. (8 Slatine i se nam poroča da je ondotno itak te zelo siromašno ljudstvo pritlo vsled le tošojs suše. vsled padanja cene pri živini in vsled skoro čisto prestale živinske kupčije v strašanske denarne zadrege. (Ha Salte!) vedno hujše in bujte stokajo nemlkutarski šolski možje. Vsled pritožeb se je pripoznalo, da mora krajni šolski svet imeti 18 udov, katere volijo občine, ki so zilsj skozi in skosi v narodnih rokah. Na želje in sklepe krajnega šolskega sveto se pa morajo druge šolske gosposke ozirati, zlasti, če so v postavi utemeljne. Želje, opravičene želje Slovencev so pa navskrit z željami nemtkutaijev Slednji bi radi videli, da bi se vrnj dekliška tola v jeseni nastanila v prazni ptleči .šulvereina". Vse prav! Tudi Slovenci so za to. da se ustanovi, kakor so ukazale šolske gosposke. po-\ebej dekliška in posebej deška iola — toda v .Inlvereinake" prostore in v njih ponemčevalnic« n* marajo poliljati niti dečkov niti deklic •Tolni je sv Petra in Pavla dsn pobils v Dol. Brezovem pri Sevnici, nevihta se je potem vlekla proti studenilki fari na Kranjskem, kjer je že lani večkrat ia letos zopet potolkle. Huda toča je bila letos posebno okoli Akorijana pri Mokronogu (▼ Psderedi) je gad pičil dva konja. Hlape.-je bil nakoeil trave, prinesel jo konjema v košu domu in jo jima položil. Toda v travi js bil gad. ki je pičil v jezik ali gobec oba konja (Tete) je potolkla 3. t. m. okoli Boštajna. Sevnice. Rajhenburga. Krškega, sv. Duha in drugod. V nekaterih krajih je padala le med dežjem, v drugih pa je napravila veliko Ikode; zelo je potolkla po kozjanskem okraji; tudi nad Celjem pri sv. Juriju na j. 1. pri Mariboru — Ker je bilo prve dni julija jako veliko pare po zraku, bilo je sploh veliko deževja, kar je oviralo košnji in sušenje sena ali žetev, kjer se je bila že pričela Dne 6. t m. eo bili pa Se nalivi, ki so sem-tertje škodovali, posebno novo rigolanim vinogradom. Zdaj je že nekaj dni ugodno vreme. (Ia PUitnjna.) Na predvečer sv. bratov slo vsnskih apostolov Cirila in Metoda goreli so pri nas prvokrat med pokanjem topičev velikanski kresovi. Tudi na Preborju smo jih opazovali devet in enega v Dobju S tem siiio pokazali, kako hvaležno ljubimo sv. solunska brata, katera sta pred tisoč leti našim pradedom najdražji dar luč prave vere prižgala Tndi smo pokazali s tem. da gre pri nas: .Slovan na dan!" Mostočki. (Ia Noe). (Volitev.) Le redkokedaj se oglasi kak dopisnik v mili .Domovini' iz našega posavskega kota. Tndi jaz se ne bi bil oglasil, ako mi ne bi dala volitev župana tnkajšnjej občini povod k temu dopiau — Dne 4. t. m. zbrali ao ee občinski odborniki polnottevilno. da si izvolijo izmed sebe župana in občinske svetovalce. Izid volitve bil je kljubu bujnej agitaciji za že itak znanega gospoda barona Moscon a neugoden, kajti izvoljeni so bili aami zavedni narodnjaki in sicer kot župan Janez Varlec, veleposestnik in gostilničar, kot svetovalci pa Anton Kostovc, Miha Ogorevc, Jurij Veršec in Franc Gerec. — Vsled tega je zares zavednost in narodnost tukajšnjih občanov hvalevredna, kajti oni se niso dali pregovoriti za volitev našim nazorom nasprotnega grspoda barona, temveč so izvolil: iz svoje sredine može natega mišljenja Živeli! (Onasika psapjilnirs) je imela med dohodki v prvem poluletju 25905 gld vlog, «0451 gld. vrnenih posojil in 43«>8 gld. obresti od posojil; med izdavki pa se nahaja 38188 gld. izplačanih vlog. 57«8 gld. obresti od vlog in 01201 gld. danih posojil; vkupni promet znaša 232077 gld. 70 kr. (Oboail ae Joi dne 1 julija po noči I8letni fant Alojzij Rakrša z Kunove. Bil je znan potepuh in uzmovič. Ker mu ryegovo rokodelstvo ni šlo po sreči se je navsličal življenja iVahOa) k slavnosti sv. Cirila in Metoda, katero priredi bralno društvo pri sv. Andraži v Slov. gor. v nedeljo dns 23. julija t I. v gostilni Jurija Petek (Gaberlii. Začetek je ob 4. uri popoldne. K obilni vdeležbi vljudno vabi odbor. (Na Moti ob Dravi) je moral .šulferajn". ki je dal 4000 gld podpore za ondotno Solo, da je nemška postala, veliko raoralično zaušnico mirno spraviti. Čez več let se je dokazalo, da so otroci slovenske narodnosti in da se v nemški Soli nič ne nauče; otroci so se začeli upirati v tako Solo hoditi; stariši so bili nejevoljni. Naposled so šolske gosposke opustile čisto nemški učni jezik in Šola je zoper voljo .šulferajna" postala slo-vensko-nemška. i Na Dolahi pri Brežicah pogorel je dne H. t. m. kmetu Cizel svinjski hlev z dvemi svinjami. Bližnji sosedi bili so takoj na pomoč in obranili druga poslopja, katera so začela že goreti. Brežka požarna hramba bila je zelo počasna in prišla na ta prostor, ki je komaj pol četrt ure kratkem izkazani; s posebno hvaležnostjo pa omenja litijskih In Smartinskih Slovenk, ki so uprav danes za god družbinili sv. zavetnikov p g. podpredsedniku Svetcu zopet poslale kot Cirilo-Metodijski dar 200 kron ter postale druž-bine pokroviteljice že v četrto. Istotako so .No-vomeSki samci' po g. dr. Vošnjakti doposlali družbi 200 kron. .Prvih kron" darovi pa že presegajo drugi tisočak. Slava in hvala vsem p. n. darovalcem! — Od zadnje seje so v prospeh družbi priredila z lepimi dohodki ra/na društva primerne zabave in koncerte n. pr. slovenska društva tržaška s sodelovanjem opernih pevcev g. Trtnika in gospe StrasserČehove; podružnica v Šiški s sodelovanjem si. .Ljubljanskega Sokola". .Slavca" in šišenske .Čitalnice"; šentjakobsko-Trnovska ženska podružnica s sodelovanjem pevskega društva .Ljubljana"; heljaSka podruž- od mesta. Se le potem, ko je že vse pogašeno j niča v štebnji s sodelovanjem prvega slovenskega Ogenj provzročil je otrok tega kmeta. (Mariborske volitve v okrajni c as topi so izpale neugodno za Slovence. To istino vporablja nemška in nemškutarska stranka v svojo slavo, pa se zelo moti. Volilni red pri teh volitvah je tako krivičen, da Slovenci skoro nikakor večine dobiti ne morejo. Zato so pa roke križem držali. 0. ko bi se i/plačalo, bili bi naši listi v Mariboru svoj glas v čast slovenstva gotovo povzdignili, in bili bi naši vsaj v kmetijskih občinah *ma gali. To bi bili si<-er prav za prav dolžni storiti, ker drugače bode slovenstvo v mariborski okolici začelo preveč dremati. Sapienti sat' Vabilo na ustanovno veselico' katero priredi katoliško-slovensko bralno društvo .Mir" pevskega društva .fiorotan"; Litijske in šmar-tinske Slovenke izboren koncert; družbini S iski zavodi TržaSki in v Bojanu pa so obhajali slavnost sv. Cirila in Metoda z jako zanimivimi in pri-kladnimi vsporedi. Blagajnik konštatuje izvan-redno obilne prispevke zadnjega mest ca. ki so prav primerno došli. ko t roški v društvene svrhe naraščajo. Tajnikovo izvestje o došlih ulogali in njih upravni rešitvi se odobrovalno vzame na znanje Prošnje za podpore, nagrade, podarite v knjig, učil itd. se uslišijo. — Predlogi ob osnovi novih zabavišč se odobre. — Glede letošnje skupščine se potrebno ukrene. Vsled spora/.umljenja s slavnim nač-lništvom ženske podružnice bode Velika skupščina dne 20. julija, na dan sv. Ane pri Veliki Nedelji v nedeljo dne 23. julija 1X93 i v Sežani na Krasu. Celotni vspored se Ik> objavil ob o. uri popoldne v gostilničnih prostorih gosp. | pozneje. Dozdaj je zglaSenih že čez 30 podružnic Ivana Goričana Vspored: 1. F. Vilhar ,1'omo- s približno dvakrat toliko delegati. Uljudno vabimo vini", mešan zbor. 2. Pozdrav. 3. V. Vaopotič: Se druga načelništ «-a. da čem prej naznanijo .Slovensko geslo", inožki zbor. 4. J. Fleišman: svoje zastopnike, oziroma pooblaščence, da se bo .Pod oknom*, mešan zbor. o. Slavnosti govor, moglo pravočasno potrebno oskibeti v Sežani, tt. K. Mašek: .Pri zibeli". mešan zbor. 7. Narodna: Po pravilih sme vsak izvoljeni zastopnik, ako je .Zjutraj", ženski zbor. K. Vpisovanje novih udov. j slučajno zadržan, pooblastiti kateregakoli druž- 9. Volarič: .Slovan na dan", mešan zbor. II. Zvečer benika. oziroma pošlje pooblastilo lehko vodstvu, v gostilni. 1. Tombola. 2 Prosta zabava in ples. ki to oskrbi. Sploh pa so val.ljeni vsi rodoljubi Med posameznimi točkami svira godba. Vstop in pospeševatelji slovenskega šolstva k skup- brezplačen. K mnogobrojni udeležbi vabi naj uljudneje odbor. i Ptujska čitalnica) častitala je po deputaciji obstoječi iz gosp. predsednika Anton Gregorja, odbornika c. kr. notarja Sim. '»žgana in tajnika g. Rud. Sieglna svojemu ustanovniku preč. gosp Jakobu MeŠkotu. dekanu in župniku pri sv. Lovrenca v Slov. goricah, o priliki imenovanja kanonikom. — Via. čast. g. bil je prvi ustanovnik ptujske Čitalnice, ki obstoji nad 30 let. Dasi je gospod že v letih, je vendar vedno delaven, kakor čebela in res pravi biser domovine slovenske. •Umrl ja) v Ptuji v ponedeljek 10. t. m. g Luka Krainc. glavni davkar. — Rajni je bil blag mož. vedno naroden, dasi mnogokrat ni mogel radi razmer v javnost. Bil je ves čas ud tukajšne čitalnice. — Opaziti je bilo pri pogrebu, da neničur niti po smrti ne odpušča — Čitalnica položila je lep venec s trobojnim trakom na krsto in se po deputaciji vdeležila pogreba. Naj v miru počiva: i Vabilo k tomboli), katera se priredi v nedeljo 30. julija točno ob 4. uri popoldne v gostilni g. Mikl-na pri sv. Marjeti niže Ptuja. Po igri je prosta zabava s plesom. Čisti dohodek je namenjen za napravo brizgalnice. Ako bi določenega dne vreme ne bilo ugodno, preloži se tombola na nedeljo dne 13. avgusta. K obilnej udeležbi vabi uljudno odbor. Druge slovenske novice. (Družba sv. Cirila in Metoda) bode imela letos v Sežani občni zbor dne 20. julija, sv. Ane dan. iz Ljubljane bode šel posebni vlak z znižano voznino. (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 5. julija svojo K9. sejo. ščinski slavnosti v Sežano. Kranjski deželni iolski svsti (»godil je zopet eno. ki mu bode gotovo na čast. Za rav-nateljsko mesto na učiteljski pripravnici imel je napraviti terno učnemu ministerstvu. A Slovenci si ni upal predlagati, Nemca pa menda ni hotel, in tako lepo prepustil naj učno ministeretvo stre ta neprijetni ueh. Da bode ministerstvo imenovalo .najboljega" Slovenca to ni dvomiti pri .naklonjenosti'* barona Gautsch-a Slovencem!? — Gospoda" je li res že vse ironija? Je li res • obsojen Slovenec, da ga vodijo za nos celo nje govi voditelji? Tužna nain majka: — Vse diugač i Slovencem solnce sije! i V Ljubljani) se je ustanovilo dijaškopod- i porno druStvo .Radogoj". (Radogoj je bilo ; božanstvo starosto vanske gostoljubnosti), kateremu je slavni slovenski mecen J. Gorjup naklonil 10.000 kron podpore. (V Ljubljani i se bode 6. lekarna otvorila, in sicer na Poljanah. Pravico za to dobil je narodnjak L Hočevar iz Cerkljan na Gorenjskem. i Ljubljana i je dobila dovoljenje, da sme vzeti 1 . milijona na posodo za razne mestne naprave, mostove in dr. (Za .Učiteljski dom" v Ljubljani) je začelo uredništvo .Učiteljskega Tovariša* nabirati doneske. Vrlo narodno učiteljstvo na Kranjskem je ži) začelo pošiljati svoje darove v ta namen, ravnaje se po zlatem reku: .Zrno do zrna pogača kamen do kamna palača". i »Ljubljančanka" ), ki je dobila novega nemškega urednika (Noe), že nekako pikro piše v raznih posnetih in pogretih noticah zoper Kuse in Mladočehe, zoper slovansko vzajemnost itd. Spozabila se je celo tako daleč, da je nesramno žalila telovadna društva ,S »kol" pri zadnji ve selici v Ljubljani. — Radovedni smo. bodo le Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik). dr. vitez pustili na Dunaji. da uradni list, piSe v glasu Bleivveis, Matej Močnik. Ivan Mumik. Luka Svete«- .Vahtarice", .NVochenblatta", itd Da ne le bi (podpredsednik), dr. Vošnjak (blagajnik), Andrej ' začela še zoper Slovence se repenčiti in potlej Zamejec. Ant. Žlogar (zapisnikari - Od nad- j pač z nova svetu pokazati, da je .nehvaležnost zorstva Oroslav Dolenec, Ivan Vrhovnik. — ! plačilo sveta". .Ljubljančanka" ae namreč redi Prvomestnik naznanja, da je v zadnjem času iz drazih oglasov «•. kr. sodni j. Oglase pa plačuje prejel prav obilih darov za družbo, ki bodo v , ljudstvo. e«le pri vinogradnikih krškega okraja je ondotna kmetijska podružnica posredovala, da je veliko vinogradnikov, ki so že ali ki nameravajo zasaditi nove vinograde amerikanskih trt, vložilo pri kranjskem deželnem odboru proSnje za denarne podpore. Od kacih 100 in več proSenj je bil le majhen del vslišan, skoro vse so bile odbite, ker nima deželni o«Ibor za take podpore denarja dovolj na razpolaganje. iTraMilo) je 4 t. m. v TrSki gori nad KrSkim v hiSico nekega tesarja, ki si jo je bil komaj postavil. (Vabilo in vspored) slavnosti stoletnice fare Koprivnik in nje prvega duhovnega očeta Valentina Vodnika v nedeljo dne 27. avgusta t. I. 1. Ob 10. uri dop. sprejem došlih č. gostov na Koprivniku. 2. i»b 1 ,11. uri cerkveni govor č. g. Janeza Ažman. župnika gorjanskega in potem slovesna sv. maša pri katerej pojo bohinjski pevci. 3. Po sv. maSi slavnostni govor g. profesorja Leveč-a in odkritje spominske plošče. 4. Skupni obed. •"> Popoldan ob 4. uri odhod na Boh. Bistrico, li. V |>ondeljek izleti k Savici. Posebna vabila ae ne bodo izdajala. Obed oskrbi g. Matej Bevc. poštar in gostilničar na Boh Bistrici. Kdor se hoče vdeležiti skupnega olmla naj pošlje g. Bevcu vsaj do 18. avg. I gld. nO kr. Slavnost se bo vršila pri vsakem vremenu. K obilni vdeležbi vljudno vabi odl>or. i Krika podružnica sv. Cirila in Metoda > je lepo praznovala god slovanskih apostolov. V soboto je a streljanjem topičev naznanjevala bodoči slovanski svetek. V nedeljo je bila krasna slavnostna pridiga in prelepa sv maša v vika rijatski cerkvi, pri kateri so se izborno pele s spremstvom orgelj in godal prekrasne kompozicije. — Občni zbor. po maši napovedan, se je vsled dolge službe božje zakasnil in preložil na nedeljo, 16. t. m. ob II. uri dopoludne na Gregoričevera vrtu. (Na Čatežu pri Zaplazui na Dolenjskem, kjer je imenitna božja pot. vstanovila se je po prizadevanji g. učitelja Pogačnika kmetijska podružnica, ki Šteje že čez 40 udov. kar je silno veliko za faro. ki Šteje le 1000 stanovalcev. iDolenjskn železnica i na Kočevje se bode oktobra otvorila Radi nje se je moral ljubljanski državni kolodvor razSiriti. (Mokrončanii imajo 4 razredno Solo, toda majhno Šolsko poslopje, ki je prvotno služilo le enorazrednici; šolskih otrok imajo pa vse polno. Poslopje zato ne pospešile zdravja šolskih otrok. Zakaj si ne zidajo novega poslopja* Vsaj bi dobili onih H000 gld. z obrestni vred. katere je ranjki Hočevar zapustil tej Soli ali Kostanjeviški. katera bi namreč prej novo poslopje postavila. Kostanjevičani utegnejo Mokrončane prehiteti — kajti oni baje že zidajo — vsaj na papirji. (Popotni učitelj ** vinarstvo i se bode na Kranjskem nastavil, ker je vlada dovolila kr. deželnemu odboru pomagati k stroškom s polovico. (Cigan pretkan pa drugi tndi) Cigan, čegar revir (lovsko zemljišče) je navadno ob Krki pri Kostanjevici, ukradel je konja menda po noči od 5. do 6. julija skoro gotovo nekje na Štajerskem med Savo in Sotlo. Konj je bil sicer na eno oko slep, pa je vendar še kacih 100 gld. vreden. Ker so pa cigani kot koqjski tatovi preveč na dobrem glasu, ni si ga npal sam jahati čez savski most na Vidmu. Najel je čisto tujega človeka kateremu je plačal 2 gld., da ga je jahal čez most Sara jo je pa precej pred konjem mahal. Pri krškem mostu se je pa ta stvar občinskemu odltorniku. ki je bil ponoči sam okraden. sumna zdela. Takoj je nunskega služabnika obvestil o svoji slutnji. Ta jo res mahne za jezdecem in ciganom. Ker se je bil na neki voz prisedel. je bil pri vasi Pristavi že prehitel oba. Tukaj je sklical kmete, ki so inu pomagali ugrabiti konja in oba tatova. Cigan je odnesel pete v gozd njegov pomočnik pa v ječi krške sodnije premišljuje, kako se bo zagovarjal in izgovarjal.