Na Miklavžev večer
Kaj menite?  rekla ,je mati svojiiua ličerkama.   -kaj rat-nite,   ali vam bode S|S prinescl kaj   sv. Miklavž? Ali  sta vže kaj prosili? Prositi je treba.  ako želimo kaj dobiti."
„0 dii, dii,u ogla-si se Anica. n.jaz.sem ga vze prosila, da mi prinese uogaviue in uove čroveljuke, katerili najbolj putrebujem, kor so moji vže stari in raztrgani." „0 neum-  Je sliSala nie» ti", za-vrae jo Ka-(arinka. ,ka-ko da prosiš
nogavie in novih črev-ljev? Noga-
vice nam
bode Tže litaina nare-dila, in črev-Ije nam ku-pijn o6b. Jaz nisem tako neumna, da
bi prosila takihstvarij. ki nam jih morajo oče in raati pre-skrbeti,  jaz
raje  prosim sv. Miklavža. da  ini   pri- >] nese poln jieliar 2iaj-boljših slaš-iiic   in  naj-
lepših igi-ač."    To
mati, na-
smeje se in reče: ,Js
vžc dobro, Katarinka; ker misliš, da li stariši morajo pre-skrbeti vse, česar pota-buješ, in ti 111 troba pro-siti za naj-potrebnejše stvari, pove-dala  bodem
to sv. Mi-klavžu in <in naj te sodi." Takoj po večerji, ko sla Anica in
Katarinka vže odmolili svojo vefier-no molitevco in se vsaka po svoje pri-poroiala sv.
Miklav/.u. krika ter  rožljauje z verigami.   „0 J6J-
zasliši se zunaj prcd liišo velika vika in raina. kaj neki je to." zavpijeta Anica in Katariuka ter skočita k oknu. Ali kako so ustrašita, ko vidita čudnega človeka s erniini lasmi in črnim obrazom; glavo je imel s cnnjo ovito. skakal in plesal je po cesti, kakor kak divjak in pri vsakem oknu zavpil: BAli je pri toj hiJi kaj otrok, ki ne raolijo ia ue poslnšajo svojih starišev? Ali morda tndi kaj takili,  ki bi vse radi imeli le od stariSev,  a delati
—~< H>4 «.—
nočeju nič, da bi jiiu puvriiili dobrote. Jaz išeem takih otrok, da jih iiaziiiiuim sv. Miklavžu in mu povem. da ne zaslužij«, da bi jiin kaj prinesel." Kata-rinka se tega zelo ustraši tor hoee o<i okno k materi, da bi.se skrila. Ali mati pristopi k oknu, prime Katarinko čez pas in jej ref-e: „0 lc tnkaj ostani in poslušaj. kaj pravi oni ('lovek, ker ravno ti si taka, da žcliš vse od starišev imeti ter nikoli ne vprašaš. od kod naj vzenio. Tebi so le slaSčiee pred očmi. na druge potrebuejže stvari pa ne misliš." — In slišal je te materine besede oni frni mož, ki je skakal in plesal poil oknom, nasmijal se, stresel z verigami in zdirjal naprej.
In kaj niislite, kaj ,jc [iriiiespl sv. Miklavž Anici in Katiuiuki V Ko se drugo jutro Aniua in Katsrinkit zbudita iu pogledata, če jiina jo sv. Miklavž kaj prinesel. najde Aniea najlepše nogavice in kpe uove črevlje, a vrlia tega še lepo ruto in lepo molitevno knjižico. — In Katorinka? Kaj paona? 0 jcijmina! poln pehar suhega kmha. nekaj sulijji eešpelj in krhljev, vrhu tega pa strgane črevljc iD zakrpane nogavicu.
„AU vidita zdaj,u   rekla je nmti,   Bsv. Miklavi je storil  tako.  kakof  stu  si žeieli. Oni črni inož ie sližal vse. pa nm jo povcdal.                                    -ć