Naš PP klub Od coachinga deluje! do camina T&BOR KAZALO REVIJA TABOR Odgovorna urednica: Metoda Zalar Glavna urednica: Maša Pušnik Urednica fotografije: Mariša Ratajec Urednica ilustracij: Jovana Bukič Lektoriranje: Urša Terčon, Dajana Trifunovič Ožji sodelavci: Mark Baltič, Urška Cimerman, Maša Fatur, Domen Hauko, Matej Kelemen, Maja Kramar, Ema Kočevar, Urban Lečnik Spaič, Alja Ločičnik, Tina Mervic, Zala Mesarič, Lea Morano, Rok Pandel, Darja Petrič, Zala Reberc, Iva Štefanija Slosar, Neža Marija Slosar, Rok Šarič, Zala Škrabelj, Mojca Videmšek, Nik Žnidaršič Oblikovanje: Petra Grmek in Miha Maček (Reakcija d.o.o.) Grafična priprava: Igor Bizjak Fotografija na naslovnici: Mariša Ratajec Fotografija na zadnji strani: Žiga Debevc Oblikovanje naslovnice: Petra Grmek Naslov uredništva: revija.tabor@taborniki.si zdajatelj: Zveza tabornikov Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana Naklada: 6350 Revijo Tabor prejmejo vsi člani Zveze tabornikov Slovenije s poravnano letno članarino. Članarina in prejemanje revije sta vezana na koledarsko leto (januar—december). Revija je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792. n * M.*t ii iNt 0 S «MNibMinf LilaKiT&phMSFvJffE REPUELIFIA SUHEMU h MsrnrTvn » izdiri+e-j ssuHDsr in Šport REFUHJ M SUHEKML MlhlSTSSTiO Jb BCHM?RUH|F. I¥UHIKr IV i HI RT URAD «PJDLKE U.imHI.1. ZANUUIHO DOGAJALO SE JE 4 Aktualne novice iz rodov SLIŠIM, VIDIM, VODIM ^ r« .«•" 6 Naš PP klub deluje! EKSPERIMENTALNICA 8 Organizacija zimovanja s temelji BVN MEDVEDKI IN ČEBELICE 10 Vsa čustva so OK! GOZDOVNIKI IN GOZDOVNICE 14 Živeti skupaj V DIVJINO 18 Kostanji, gobe in enolončnice STRANI ORGANIZACIJE 22 Organsko je najboljše REPORTAŽA 24 Reportaža z otvoritve taborniške razstave ob 70-letnici Zveze tabornikov Slovenije INTERVJU 27 Taborništvo je realen svet za odbite ideje PP STRANI it''' 30 Od coachinga do camina TABORNIŠKE ZGODBE 33 "Vedno sem občudovala, česa vsega smo mladi prostovoljci sposobni ..." VSEMU BOMO KOS 35 Kar te ne ubije, te okrepi BREZ MEJA 40 Spletna konferenca združuje RAZVEDRILO 42 Knjigožer in filmoljub 43 Zapisi iz taborne mlake 44 Strip 46 Rumene strani "Kar je pomembno, je, da se pustiš biti učen tudi s strani članov. Če se pojavi kritika, jo je treba vzeti kot nekaj pozitivnega, se iz nje nekaj naučiti in jo uporabiti za izboljšanje svoje metode dela." Več majhnih trikov za učinkovito vodenje PP kluba si lahko prebereš v rubriki Slišim, vidim, vodim. "Na koncu sem dva tedna v Italiji preživela na enem izmed caminov z nahrbtnikom in šotorom. Vsekakor najbolj psihično zahtevna in obenem najbolj neverjetna izkušnja, kar sem jih doživela. Vrnila sem se z veliko boljšim poznavanjem sebe in precej bolj samozavestna, kot sem odšla." Na PP straneh lahko prebereš, kako je Zali coaching pomagal, da se je sama odpravila na 300-kilometrsko pohodno pot po Italiji. Več o zgodovini revije Tabor si lahko prebereš v rubriki Taborniške zgodbe. 2 Kolofon številka 3 T&BOR Tukaj se bomo ustavili ... Taborniki imamo navado, da se v začetek novega šolskega leta zaženemo ultra organizirani in motivirani - polni elana s tečajev in z novimi rokovniki pod roko z veseljem gremo na že enajsti sestanek, kjer bomo v nulo splanirali posvet, da bomo potem lahko v nulo splanirali leto. Ker vidimo širšo sliko, pri planiranju pomislimo na A, B in XY scenarije, pa na dežne plane, pa na plane za oster zimski veter, pa na plane za pet mesecev megle ... Ta uvodnik je nastal kot prijazno vabilo k spuščanju in prepuščanju v teh časih. Če kaj, smo se v tem letu in pol (ali dveh, ne štejem več) naučili, da se na razmere v naši državi skoraj ni mogoče vnaprej pripraviti - pri nas gospodje v kravatah vsak dan poskrbijo za nov paket presenečenja. Zato se bomo skozi te besede preselili k našim zahodnim sosedom, v Italijo. Pred leti sva se s prijateljico podali na nekajdnevni izlet po Siciliji - odločili sva se, da si ogledava nekaj mest na jugovzhodu Sicilije in med njimi potujeva z javnim prevozom. Kot zvesti uporabnici Slovenskih železnic v študentskih letih sva bili z javnim prevozom v precej prijateljskem razmerju, navajeni že vseh mogočih scenarijev pač - a ti scenariji so na Siciliji dobili povsem nove didaskalije in kar nekaj dodatnih strani. Na sredini potovanja sva za tranzit med Sirakuzami in Notom uporabili avtobus - vožnja naj bi trajala približno 35 minut. Poudarjam, naj bi - med vožnjo je namreč voznik avtobusa na cesti zagledal svojega kolega (iz vzklikov je bilo očitno, da se nista videla že vsaj četrt stoletja), ustavil cel avtobus in se za pol ure zaklepetal. Tako je to pri naših sosedih. Imajo plan, imajo vozni red, imajo stranke, ki jih morajo v določenem času prepeljat s točke A na točko B, a včasih pač na cesti srečamo starega prijatelja, včasih na pol poti ugotovimo, da je druga pot v resnici precej boljša, včasih pa se moramo samo malo ustaviti in zadihati na poti, da ugotovimo, če sploh še vedno želimo v isto smer. Moj najljubši del dogodivščine z zgoraj omenjenega avtobusa v resnici ni šofer, ki se je ustavil pri kolegu, ampak so ljudje na avtobusu, ki so na to prigodo odreagirali popolnoma mirno - prisedli so k svojim someščanom, znancem, in tiste pol ure izkoristili za čisti užitek. Pogovarjali so se, se smejali in si podelili pomaranče. Pa sveže pečen kruh s koščki čokolade, ki so ga zjutraj na poti na avtobus pobrali v bližnji pekarni. V teh časih se mi zdi bolj kot kadarkoli pomembno, da postanemo kot ljudje na avtobusu. Da vsak trenutek, ki ga lahko preživimo skupaj, izkoristimo za izmenjevanje topline in podpore. In hrane. Da skupaj naredimo plane, a da nam je bolj kot to, kdaj bomo vse pokljukali, pomembno to, kako bomo tja prišli. Koliko iskrenih trenutkov si bomo podelili. S koliko ljudmi se bomo počutili doma. Kolikim ljudem bomo mi varno zavetje. Maša Pušnik, glavna urednica revije Tabor poletja > it j oktober 2021 Uvodnik 3 SE JE r < ty U^i s Ubon ¿čMpeter. tabora od Ljublpe do ¡u 1 rst~, ohranja otroka v sebi. J RBS Šempeter, RPG Šoštanj, RMVTr: 4 Dogajalo se je t-Gorica, Jan Gregorc, RSK Slovenj Gradec, RST Domžale, RBG Kamnik, RZR Zreče, številka 3 RPK Ljubljana, RJS Izola, XI. SNOUB Ma oktober 2021 y, <*- Viserk,,.- * ibor, Jasna Vinder Dogajalo se je 5 T&BOR Naš PP klub deluje! Besedilo In fotografiji: Urška Cimerman ///////////////////^^^^ V klubu popotnic in popotnikov se ne srečujemo več z otroki, vendar s posamezniki, ki so že na koncu poti, da postanejo polno odgovorni, angažirani, avtonomni in solidarni člani vodstva. Kot nam pravi program za mlade, "gre za obdobje prevzemanja odgovornosti za lastni razvoj - od načrtovanja do izvedbe in vrednotenja". A ker še ni konec poti, potrebujejo nekoga, ki bo stal ob ciljni črti in navijal, da dosežejo cilj. Kakšna je funkcija PP načelnika? Na kaj vse mora biti načelnik pozoren? Kako do kvalitetnega programa? Katere stvari pripomorejo k boljšemu vodenju kluba in motivaciji? Ta vprašanja sem si zastavljala tudi sama in bom na njih poizkušala odgovoriti. Vsak ima drugačen način vodenja in metode dela. V nadaljevanju bom predstavila svoje, katero pot ubereš, pa je popolnoma odvisno od tebe. mentorstvo Kot glavno nalogo funkcije PP načelnika bi navedla pomembnost mentorstva, ki predstavlja možnost načina dela, udeležencem pa omogoča odskočno desko oziroma priložnost, da jo po svojih željah in na svoj način tudi udejanjajo. Na tej stopnji vse izvajajo sami (organizacija, vodenje srečanj in akcij), naloga načelnika pa je pomagati, če se kje kaj zalomi, in usmerjati na pravo pot. skrb za dobro klimo Druga naloga pa je skrb za dobro klimo kluba in vrednotenje samega delovanja le-tega. Mi to izvajamo v obliki seje kluba. To je mini verzija rodove uprave, ki pri nas poteka na vsake dva meseca. Je edina stvar, ki jo dejansko pripravi in vodi PP načelnik. Tu načelnik preda informacije o dogajanju v rodu, spremembah sestankov, prihajajočih akcijah, novicah iz taborniškega informatorja, zraven pa poskrbi za dobre odnose in odpravljanje težav. za učinkovito vodenje pp kluba potrebuješ: svoj načelniški dnevnik, taborniški informator in stenčas ter skupno klubsko komunikacijsko platformo. številka 3 TÄBOR oprema za učinkovito vodenje Dnevnik omogoča, da so vse stvari na enem mestu (načrti, plani, pomembne informacije in datumi). Srčno priporočam taborniški informator in stenčas, s pomočjo katerih klubu predaš informacije o dogajanju izven rodu ter o tekmovanjih in akcijah, ki se jih lahko udeleži in tako širi svoje izkušnje. S skupno komunikacijsko platformo pa dosežeš učinkovito komunikacijo o pomembnih obvestilih, vprašanjih, prihajajočih akcijah in srečanjih. pripadnost Pomembno je, da članom kluba pustiš prosto pot po domišljiji in jim omogočiš, da razmišljajo izven okvirja. V našem klubu igra pomembno vlogo tematika. Pred posvetom, klubskim vikendom ali drugo akcijo s pomočjo brainstorminga zberemo ideje za različne teme. Od zdravnikov, cirkusa, kmetije pa do mafije. To vse prepustim članom, saj z upoštevanjem idej vsakega dobijo občutek pripadnosti in delovanja kot skupina in ne kot posamezniki. Da so moje metode, pristopi in načini vodenja res učinkoviti, dokazuje praksa. Pomembno je, da se pustiš biti učen tudi s strani članov. Če se pojavi kritika, jo je potrebno vzeti kot nekaj pozitivnega, se iz nje nekaj naučiti in jo uporabiti za izboljšanje svoje metode dela. Povratna informacija članov je tista, ki ti da vedeti, kaj delaš prav in kaj narobe, zato jih dobro poslušaj in upoštevaj. Povratna informacija članov je tista, ki ti da vedeti, kaj delaš prav in kaj narobe, zato jih dobro poslušaj in upoštevaj. »'« | \ 0 V ^ »» Najpomembnejši nasvet je hkrati biti ampak ne biti načelnik. Pomembno je, da člani kluba prepoznajo avtoriteto, vendar iz perspektive spoštovanja. Tretiraj jih kot sovrstnike, prijatelje, enakovredne posameznike, ki jih pelješ po drobtinicah duhovnosti do končnega cilja. Bodi nekdo, na katerega se lahko zanesejo, nekdo, ki jim bo pomagal pri koraku na pravo pot. Tretiraj jih kot sovrstnike, prijatelje, enakovredne posameznike, ki jih pelješ po drobtinicah duhovnosti do končnega cilja. "Sreča je rezultat dejavnega dela. A na pravi poti do sreče je tisti, ki jo deli z drugimi." Robert Baden-Powell Fotografiji predstavljata eno izmed tematsko obarvanih akcij RLA Grosuplje, ki so jo pordečenitili s temo mafije. ■w {ML '«■t oktober 2021 Slišim, vidim, vodim 7 Organizacija zimovanja s temelji BVN Z Maksom Konciljo se je pogovarjala Zala Reberc. Fotografije: Maks Koncilja. //////////////////////////////// Tečaj BVN obsega znanja bivanja v naravi, poznavanja rastlin in pionirstva. Namenjen je tabornikom od 16. leta naprej in poteka v poletnem času. Večina znanj je pridobljenih preko praktičnih izkušenj, kar zagotavlja dobršno razumevanje dela in omogoča kasnejše izvajanje ter predajo pridobljenih veščin. Po temeljnem tečaju se je mogoče udeležiti še nadaljevalnega specialističnega tečaja BVN. Maks Koncilija se je tečaja udeležil leta 2016 in pod mentorstvom Andreja Šmita v naslednjem letu kot projekt tečaja izvedel zimovanje v svojem rodu. Kakšne so bile potrebe v rodu? V rodu, kjer je potekal projekt, člani niso bili pogosto seznanjeni z nekaterimi veščinami pionirstva ter bivanja v naravi. Zimovanja so sicer potekala pod določenimi temami, vendar nikoli prej s tovrstno osredotočenostjo, tako da je bilo mogoče predstaviti več še nepoznanih aktivnosti. Namen projekta V osnovi je bil namen projekta med člane rodu prenesti tako znanje, pridobljeno na tečaju bivanja v naravi, kot tudi znanje iz prve pomoči. To je vključevalo izdelavo netilcev ognja, postavljanje dvignjenih ležišč, netenje ognja s kresilom z različnimi materiali, orientacijo po soncu ter prvo pomoč. Določanje ciljev Zimovanje je bilo izpeljano v celoti glede na planiran program. Cilji znotraj tega so vključevali poznavanje in postavljanje dvignjenega ležišča, čimbolj samostojno izdelavo netilcev ognja, rabo kresila in poznavanje dobrega netiva ter poznavanje osnov prve pomoči. 8 Eksperimentalnica številka 3 T&BOR Uporabljene metode Med projektom je Maks uporabil naslednje metode: učenje skozi delo, sodelovanje z drugimi člani, teoretične predstavitve, zbiranje uporabnih podatkov prek različnih virov, po končanem zimovanju pa so izvedli tudi vrednotenje akcije. Več o izvedbi Priprava na zimovanje je zahtevala nakup nove in zbiranje stalne opreme, planiranje dejavnosti ter obveščanje članov o dogodku. Aktivnosti so bile razporejene čez tri dni, udeleženih pa je bilo 40 članov. Program je vseboval izdelavo netilcev ognja iz odpadnih škatel, tkanin ter voska, postavljanje dvignjenih ležišč s smrečjem, dnevno orientacijo s teoretičnim in praktičnim delom, namenjeno GG-jem, ter prižiganje in predstavitev dela s kresilom in različnimi naravnimi netivi. Poleg tega so se udeleženci učili tudi o prvi pomoči, kjer so po predstavljenih primerih pridobljeno znanje uporabili na delavnici. Pa še vrednotenje! Vsekakor je bila udeležba na zimovanju zelo vzpodbudna. Znotraj programa je več delavnic prejelo pozitiven odziv, le ena izmed delavnic pa se je izkazala za prezahtevno. Manjše pomanjkljivosti pri pripravi programa bi bilo mogoče izboljšati na več načinov - da bi projekt stekel še bolje, bi lahko bilo delo bolj porazdeljeno z več sodelovanja z drugimi pripravljalci zimovanja. V splošnem pa so udeleženci pridobili veliko znanja in so bili nad zimovanjem navdušeni. oktober 2021 Eksperimentalnica 9 T&BOR Vsa čustva so OK! Besedilo: Maja Kramar in Maša Pušnik, ilustracije: Darja Petrič Paleta čustev je ena mavrica, ki je ves čas v nas. Včasih nas kaj razjezi, včasih razveseli. Ponosni smo nase, ko nam kaj uspe. Včasih smo plašni ali nas je celo strah. In tudi žalost nas sem pa tja obišče. Vsa ta občutja so v redu. Vsako čustvo naše telo opozori, da reagira. Članek te bo popeljal na potovanje o čustvih. Morda dobiš kakšno idejo, kako ob določenem čustvu reagirati, da se boš bolje počutil/a ti in ljudje okrog tebe. Kako se počutiš? i I # & 5 Poveži čustvo z ilustracijo, ki jo prikazuje. V kvadratek napiši, kdaj si pri tabornikih občutil/a to čustvo. nI/ +Y Taborništvo je odlična priložnost, kjer je lahko vsak tak, kot je, z vso paleto čustev, ki jo nosi v sebi. Naša naloga pa je, da članom pomagamo, da se naučijo prepoznavati čustva in tudi soočati se z njimi. V članku najdeš nekaj nalog, ki jih lahko skupaj s člani predebatirate. Pri prvi nalogi se lahko s člani pogovorite o tem, kar so izpostavili. Morda so se tudi drugi v kakšni situaciji enako počutili. Povprašaš jih lahko, kako bi reagirali drugače, in izpostaviš, da vsak na določeno situacijo odreagira tako, kot v tistem trenutku najbolje zna, in to je čisto OK (če s tem seveda nikomur ne škoduje). 10 Medvedki in čebelice Kakšne barve so čustva? Pobarvaj kvadratke z barvo, ki zate posamezna čustva najbolje opišejo. Pri drugi nalogi se lahko skupaj pogovorite o tem, kaj so člani opazili. S podvprašanji lahko razvijate debato o tem, kako se vsak v določeni vlogi počuti. V taborniški hiški/sobi lahko naredite večji semafor in člana, ko je jezen, spomnite nanj. Na večdnevnih akcijah je zelo dobro, da spremljate čustveno in mentalno stanje svojih članov, to pa lahko naredite z večernimi vrednotenji. številka 3 «i iliiiiii T&BOR STRAH C ' * pV ve. % ik * A oktober 2021 Na spodnjih dveh ilustracijah poišči razlike. P Kaj opaziš na ilustracijah? Kako se ti zdi, da se počutijo otroci na sličicah? Čigavo počutje je danes najbolj podobno tvojemu? Zakaj? Medvedki in čebelice T&BOR Obvladovanje čustev ////////////////////^^^^ Jeza je čustvo, ki nam pogosto povzroča težave. Kaj pa ti narediš, ko se razjeziš? Hitro, hitro ... tole pošast je potrebno hitro pregnati. Kaj pa lahko narediš? Obvladovanje čustev je sposobnost upravljanja s svojimi čustvi na primeren način. 1 Vdihni skozi nos in zadrži dih 2 sekundi. Z Nato počasi izdihni skozi usta. 3 Naredi to trikrat zapovrstjo. Če dihaš globoko in nadzoruješ izdih, se lažje sprostiš. (povzeto po Couturier, 2021) Pri lažjem upravljanju z jezo ti lahko pomaga tudi semafor. Pobarvaj luči v semaforju. Ustavi se. r Ustavi se. Ne vpij, ne žali in ne topotaj. Vzemi si nekaj trenutkov za razmislek. Globoko dihaj. Globoko dihaj (uporabi prvo vajo). Dihaj toliko časa, da tvoje misli postanejo zopet jasne. Ko to dosežeš, si pripravljen/a na zeleno luč. Razloži težavo in svoje občutke. Na tej točki moraš drugim povedati, kaj te je razjezilo, kako se počutiš in poskusiti najti rešitev. (povzeto po GROP, 2010) Zgornji semafor si lahko ustvariš po svojih željah. Lahko si ga daš na vidno mesto ali ga nosiš s seboj. Ko ga boš uporabil/a večkrat, boš znal/a reagirati brez njega. 12 Medvedki in čebelice številka 3 T&BOR Ponos pa je čustvo, ki ga začutimo, ko nam nekaj uspe. Ko poskusimo nekaj novega, nam morda ne uspe vedno v prvo. Pomembno je, da nadaljujemo in svoje glave napolnimo s spodbudnimi mislimi. GROP. Čustvena inteligenca otrok: priročnik za učitelje in starše z vajami. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2010. Couturier, Stéphanie. Moja knjiga o čustvih. Radovljica: Didakta, 2021. à L \ i v / V. n u&reio ni & o Jt J J Vsak večer siPred spanjem zamisli % \ JÛ ¿k % -p £ oktober 2021 kajjed^s v tebi vzbudi ^ Na kaj si v svojem življenju najbolj ponosen/ponosna? Zapiši ali nariši v oblaček. Naj te te misli vedno spomnijo, da tudi do teh uspehov nisi vedno prišel/prišla brez padcev. V članku je predstavljen le en drobec palete čustev. Vedeti moraš, da so prav vsa čustva dovoljena. Niso ena le za odrasle ali za otroke ali pa samo za punce ali samo za fante. Prav vsak jih lahko izraža. Naučiti pa se je potrebno, da nikomur ne škodujemo, ko jih izražamo. nI/ "l" STARSI h Skozi članek se otroci seznanijo z delčkom čustev in nalogami, ki jih učijo, kako se z njimi spopasti in kako prepoznavati čustva drugih. Čustvena inteligenca je zelo pomembna osebnostna lastnost. Človek, ki ima razvito to vrsto inteligence, uspešneje premaguje težave ter lažje doseže osebno in socialno blaginjo (GROP, 2010). Tudi pri tabornikih želimo, da se otroci počutijo dobro, predvsem pa sprejeto. Skozi aktivnosti v skupini se otroci povežejo, rešujejo konflikte in se spoprijemajo z različnimi čustvi. Medvedki in čebelice 13 i K m T&BOR k Živeti skupaj Besedilo: Maja Kramar, ilustracije: Jovana Dukic /////////////////////^^^^ Ali si predstavljaš, da bi na svetu živel/a sam/a? Verjetno ne, verjetno bi 1 precej dolgočasno. To pomeni, da je naša sreča pogosto odvisna od drugih. Tako ljudje ves čas srečujemo drug drugega, se spoznavamo, se imamo radi ali pa tudi ne - v vsakem primeru živimo v neki skupnosti - v ožjem družinskem krogu, prijateljev, znancev (Cerar, 2009). Tudi taborniki smo radi v dobri družbi in med seboj tkemo prijateljstva za vse življenje. Najprej jih nabiramo v vodu in rodu, kasneje na nacionalnih in mednarodnih akcijah. K ■ ••■ v • V • ■ • • ■ V • v« ■ Na njih srečujemo ogromno različnih ljudi in se skozi izkušnje naučimo, da je medsebojno spoštovanje zelo pomembno za naše sobivanje. Tokratni članek te bo skozi različne naloge popeljal do razmišljanja o spoštovanju do različnih skupin, npr. staršev, učiteljev, vodnikov, prijateljev, pa tudi do popolnih neznancev. SPOŠTUJEM, AMPAK ... /////////////////////////^^^^ AVODILA: Preden začneš, odgovori na naslednja vprašnja. ¿PO^TUJEM TliTE, * I J foJTUj E" Jo . če tvpi ruti**"JsJ* ot> r£it'i I>A JIH - AM?a(£ .. ifo iT f JEJ, (CflJ ffi, PA £1 OHI S fo IT (tu6ri . .- — AL) ifalT. v*"TJ 0 TllTE 1 J'H IMA j ¿A P i AU I (Ml LAHKi My ]t afr* ** » " M ifolr® VAL i ALI il * ¿ASI» run»»*> JIH i* A1 M* J 14 Gozdovniki ift.gozdovnice številka 3 T&BOR j ' *- <'' r ■ 'i ZAMENJAJ VLOGO Za en dan s starši zamenjaj vlogo. Starša naj na listek napišeta, kaj morata v določenem dnevu narediti, tvoj cilj pa je, da so zamenjane naloge do konca dneva opravljene. Seveda boš želel/a pomoč svojih "otrok'! Starša naj reagirata tako kot ti/tvoji sorojenci, kadar dobiš nalogo. Za pomoč imate spodaj seznam ¿T.*'J* "" - //////////////////// najbolj običajnih dnevnih opravil. m Vff ® P orpiEinj a oJ Koijifiic0, jei^AjA fiirfi«* ^ i i» MBD^o POLHE- vČAStUSE tzrtfi? fl'*9 " VFKflAJiZAT^M jih MArfi*1*'7/ foTAe$ % # < * % Pobrskajte po svojih otroških spominih in se poskusite spomniti dogodka, v katerem ste začutili moč oziroma sposobnost, da lahko. To je lahko dan, ko so vas starši prvič pustili same v trgovino ali ko ste se zavzeli za reševanje ptička, ki je padel z drevesa. To je dan, ko ste bili močni. Ko ste okrepili svojo odpornost. S spominjanjem in evalvacijo tovrstnih dogodkov (tudi kasnejših v življenju) si lahko okrepimo našo samozavest in posledično bolj zaupamo vase in v reševanje nadaljnjih izzivov v življenju. oktober 2021 Vsemu bomo kos 37 T&BOR POMEMBNO JE, KAKŠNE ZGODBE S PRIPOVEDUJEMO V raziskavi nemškega inštituta, ki skrbi za kvalitetne televizijske vsebine za otroke in mladostnike, so raziskovali in iskali zgodbe o tem, kdaj so posamezniki postali močni in odporni. Iskali so spomine iz otroštva, jih pretvorili v zgodbe, na podlagi katerih so ugotovili, kakšne zgodbe oziroma vsebine je smiselno pripovedovati otrokom in mladim z namenom krepitve njihove odpornosti. Na podlagi 485 zgodb iz držav z vsega sveta so raziskovalci ugotovili, da je večina zgodb vsebovala izkušnjo doseženega cilja, preseganje krizne situacije ali socialne povezave oziroma pomoč drugim. Preko razmišljanja o tovrstnih dogodkih in pripovedovanja zgodb drug drugemu o dogodkih, ki nas krepijo, tako pomagajo pri krepitvi odpornosti. Naj bo to spodbuda za usmerjen pogovor in iskanje vaših zgodb, preko katerih bodo rastli tudi posamezniki okoli vas. /7? m\ KAJ LAHKO KOT VODNIKI STORIMO ZA BOLJŠO ODPORNOST NAŠIH ČLANOV? Članom je potrebno dati občutek varnosti in sporočilo, da se lahko zanesejo na vas. To pomeni, da ste jim na voljo za pogovor, da ste odprti za njihove ideje in dileme, da jim pokažete, kako rešiti določene izzive, s katerimi ste se sami v življenju že spoprijeli. Pokažite jim, da je prošnja za pomoč znak moči in ustrezna uporaba virov ter ne znak šibkosti. Dajte jim občutek, da vas lahko prosijo za pomoč, če to potrebujejo. To ne pomeni, da boste namesto njih reševali njihove probleme, ampak da boste ob njihovem reševanju problema zraven in jih pri tem podpirali. V največje zadovoljstvo mi je, ko so mi moje članice (tudi ko se nismo več srečevale na taborniških srečanjih) pisale za nasvet ali pa klicale za prevoz iz situacije, pri kateri niso želele poklicati staršev. Tako sem vedela, da sem jim tekom aktivnih taborniških let dala občutek, da se name lahko zanesejo, da znajo prositi za pomoč in da sem tudi jaz del njihove socialne podpore. Odpornost neposredno krepite s kvalitetnim preživljanjem prostega časa oziroma kvalitetnimi aktivnostmi na taborniških sestankih. Rešujte raznovrstne probleme. Pripravljajte jim (starostno primerne) izzive. Spodbujajte člane, da se udeležujejo različnih taborniških tekmovanj. Že sam taborniški program je zasnovan tako, da taborniki postopoma usvajajo znanja in da se postopoma soočajo z vse bolj kompleksnimi izzivi in nalogami. Npr. začne se z lovom na lisico pri MČ-jih in kasneje na vse težjih orientacijah in tekmovanjih za starejše člane. Tako se postopoma krepi sposobnost reševanja problemov, spodbuja se socialne stike, ob uspešno zaključeni trasi pa se pridobi tudi občutek samoučinkovitosti. 38 Vsemu bomo kos številka 4 TÄBOR Negujte socialne stike. Krepite socialne povezave. Povezujte se z drugimi člani domačega rodu in širše. Pomagajte jim reševati morebitne konflikte med njimi. Začnite in/ali končajte sestanek s socialno igro. Ohranjajte stike tudi na daljavo. Vzpostavite spletno skupnost, npr. skupen pogovor ali FB skupino. Pomagajte jim krepiti samospoštovanje. Pokažite jim, kako preoblikovati negativne misli v pozitivne. Za njih ubesedite njihove uspehe. Vzpostavite rutino, da se na vsakem sestanku pohvalite oziroma izpostavite, kaj ste naredili dobro. Kot ideja-v mojem vodu smo si po koncu vsakega sestanka podelile obesek smejko.Tista, ki gaje imela nazadnje, je izbrala naslednjo prejemnico in utemeljila, zakaj danes smejko pripada ravno njej. Pomagajte jim spoznati, da so spremembe sestavni del življenja in da se vse ne izide vedno tako, kot je bilo načrtovano. In s tem ni nič narobe, če se le naučimo nekaj tudi iz neuspeha in novo znanje uporabimo pri naslednjih izzivih. Vodniki, ob načrtovanju programa za novo šolsko leto vas povabim, da o svojih načrtovanih aktivnostih razmislite skozi prizmo krepitve odpornosti. Razmislite, če v svojih aktivnostih spodbujate dejavnike odpornosti in na kakšen način bi jih lahko še dodatno krepili. Kje so možnosti, da dodate socialne aktivnosti, kje lahko članom prepustite več avtonomije, kako jih lahko učite samoregulacije in kako lahko spodbujate njihov občutek samoučinkovitosti. Taborniki igramo pomembno vlogo pri razvoju posameznika, saj na zabaven in hkrati varen način otroke in mladostnike soočamo z novimi situacijami (od bivakiranja, spanja v gozdu, straženja zastave ...), preko katerih postajajo bolj odporni. S tem pa tudi bolj odporni v situacijah, ki jim jih bo prineslo življenje. In to je najboljša popotnica, ki jo lahko damo mladim. PREBERI VEC Götz, Maya. (2019). The day I discovered that I'm strong: Stories of strength in middle childhood from around the world. IZI institute: Munich. http://bit.do/maya-gotz oktober 2021 Vsemu bomo kos 39 T&BOR Spletna konferenca združuje Besedilo: Urban Lečnik Spaic, Nina Kapelj Lukman, fotografije: WOSM /////////////////////////////////////// Slovenski taborniki smo člani svetovne skavtske organizacije - WOSM-a (World Organisation of the Scout movement) od leta 1994, kar pomeni, da smo od takrat tudi polnopravni delegati na Svetovni skavtski konferenci (World scout conference, v nadaljevanju WSC) in Svetovnega mladinskega foruma (World scout youth forum, v nadaljevanju WSYF). Trenutno je v WOSM vključenih 171 držav, kar pomeni, da se konference udeležuje tudi toliko delegacij. Letos se je v WOSM v začetku leta ponovno vključila Nacionalna skavtska organizacija iz Afganistana, ki se v luči trenutnega dogajanja v državi konference ni aktivno udeležila, so se pa oglasili z videoklicem. WSC bi moral potekati že lani v Egiptu, ampak so dogodek zaradi razmer premaknili v upanju, da se nam letos uspe zbrati na kupu! A se ni izšlo. Letošnja konferenca je potekala v celoti preko spleta. Organizacijska ekipa je konferenco vodila iz studia iz Dubaja. Čeprav je bil dogodek odlično izpeljan, gotovo ne more nadomestiti srečanja delegatov v živo. delegati in aktivnosti Predstavniki Zveze tabornikov Slovenije smo se udeležili tako konference kot tudi mladinskega foruma. Naše barve sta na mladinskem forumu zastopala Primož Pungartnik in Sarah Helena Kodrič. Konferenco smo spremljali in aktivno sodelovali Rok Pandel, Eva Bolha, Urban Lečnik Spaic in Nina Kapelj Lukman. Glavne teme na konferenci so bile zelo aktualne in podobne temam, ki se trenutno prebujajo tudi v Sloveniji. Govorili smo o skrbi za okolje, okrepljenem delu na področju trajnostnega razvoja, mladinski aktivaciji in participaciji ter dostopnosti skavtstva oziroma taborništva vsem mladim ne glede na njihov položaj v družbi. Poleg plenarnega zasedanja je kar nekaj programa potekalo po delavnicah, kar je omogočilo, da se je vsak delegat samostojno udeležil tistih stvari, ki so ga zanimale. To je tudi popestrilo dogajanje, hkrati pa nas delegate prisililo, da nismo zaspali za računalniki. Poleg prisotnosti na zasedanjih, delavnicah in voli- Q *• SCOUTS tvah je vloga delegata tudi, da se druži in spoznava s skavti iz ostalih držav. Poleg krepitve osebnih veščin in novih poznanstev je to koristno za ZTS, saj se na ta način lahko pridobijo nove ideje, pridobijo izkušnje in partnerstva za nove projekte. wosm services Tudi na tej konferenci so predstavniki vodstva WOSM-a promovirali WOSM services, ki je platforma za pomoč nacionalnim organizacijam. Spletna platforma, ki ponuja vsebine s področjih, kot so komunikacije, delo z odraslimi prostovoljci, dobro vodenje, strateško planiranje, duhovnos itn. so aktualne predvsem za nacionalne organizacije, hkrati pa lahko pridejo zelo prav tudi posameznikom, ki se ukvarjajo s temami na teh področjih. Poleg dokumentov so na voljo tudi primeri dobrih praks, videopredstavitve in spletni treningi. Najdete jih na spletni strani WOSM-a. 40 Brez meja številka 3 T&BOR bi se tudi ti udelezil-a mednarodnega taborništva? Na WSC smo letos potrdili tudi gostiteljstvo naslednjih večjih dogodkov v svetovnem merilu. Tako smo na konferenci potrdili, da bo naslednji MOOT (tabor za 15-25 let) potekal leta 2025 na Portugalskem, naslednji WSJ 2027 na Poljskem (14-18 let) in naslednji WSC & WSYF leta 2024 v Egiptu. NEKAJ ZANIMIVOSTI 1» Svetovna skavtska konferenca poteka vsake tri leta. Člani WOSM-a bi se morali srečati že lani v Egiptu, a je bila konferenca zaradi svetovne pandemije premaknjena. 2. Med 24. in 29. avgustom je tako potekala prva online svetovna skavtska konferenca. Prvič v zgodovini se jo je udeležilo 170 članic WOSM-a. 3. Udeležila se je ni samo ponovno vključena skavtska organizacija iz Afganistana zaradi trenutne situacije. 4. Udeležilo se jo je več kot 2300 udeležencev, kar je največ do sedaj. 5. Izvolili smo nov upravni odbor WOSM-a. Dva-najast članov bo naslednja tri leta skrbelo za izvedbo programa WOSM. 6. Imamo najmlajši upravni odbor v zgodovini WOSM. 7. Na forumu mladih je bilo izbranih šest mladih svetovalcev (youth advisor), med katerimi tokrat ni nobenega Evropejca. 8. Med 18 člani (12 članov upravnega odbora in šest mladih svetovalcev), ki bodo vodili in usmerjali WOSM, je kar polovica (devet od 18) žensk. In deset jih je mlajših od 30 let. Oboje predstavlja nov mejnik v naši organizaciji. Še nikoli do sedaj nismo imeli toliko žensk in toliko mladih v vodstvu WOSM-a. 9. V lanskem letu bi morala forum mladih in konferenca potekati v Egiptu. Ker je zaradi pandemije dogodek v živo odpadel in se preselil na splet, so Egipčani ponovno kandidirali za organizacijo dogodkov leta 2024. Poleg njih sta se h kandidaturi prijavili še Francija in Mehika, a sta v luči solidarnosti odstopili od kandidature in organizacijo prepustili Egiptu. 10 . Poljska pa je vendarle dočakala svoj trenutek. Po skoraj desetletju prizadevanja in zavrnitev so bili končno izvoljeni za gostitelje svetovnega skavtskega Jamboreeja 2027. S sloganom "Pogumno!" zagotavljajo, da bo ta Jamboree naš Jamboree. oktober 2021 Brez meja 41 TÄBOR Biti riba na suhem (Luka - 2021, Disney, Pixar) Besedilo: NikŽnidaršič ////////////////////^^^^ Pod morsko gladino v vasi morskih pošastih živi Luka, ki poleti (ker nima pouka) pase ribe in si predstavlja, kakšno življenje živijo nad gladino. Ko ponoči nad njim plujejo ribiške ladje, jih neopazen v noči obišče in jim s palube krade predmete ter upa, da ga zemeljske pošasti - ljudje - ne opazijo. Starši ga pred njegovo radovednostjo svarijo, opozarjajo ga, da so ljudje nevarni in da se jim mora izogibati, ker bo drugače nastradal. To Luke ne prepriča. Po enem od nočnih obiskov površja spozna Alberta, ki živi na kopnem s svojim odsotnim očetom. Alberto ga (kot da ni to nič posebnega) potegne iz vode, kjer Luka spozna vso lepoto, ki mu je bila do takrat tuja. Drevesa, ptice in sonce ga preplavljajo s podobnimi občutki, kot bi jih doživeli mi, če bi se po več letih hrepenenja končno potopili pod vodo. Na kopnem se zdi vse lepše, boljše. Vendar se mora Luka najprej naučiti, kako hoditi, stati in govoriti, kot govorijo ljudje (zadnje se mu nekoliko ponesreči), v tem procesu pa z Albertom postaneta odlična prijatelja. Vsi dvomi in skrbi, ki so jih Luki vcepili starši, se ob kričanju "Silenzio, Bruno!" ("Utihni, Bruno!") razgubijo in izginejo. Novosti površja pa kmalu postanejo največje veselje: z Albertom sestavljata vespe za enkratno uporabo, ki se zaradi gravitacije, ki je Luka pod vodo ni izkusil, precej hitro uničijo, onadva pa morata zgraditi novo. Vespa je tudi sredstvo, zaradi katerega sanjata, da bosta lahko odšla, kamorkoli bosta želela: mesto na drugi strani zaliva se zdi le malenkost bližje kot luna in svetleče ribe na nebu, kakor razumeta zvezde. Starši seveda kmalu ugotovijo, da Luka podnevi ne pelje rib na pašo, temveč odplava na površje, zato mu prepovejo, da bi še kadarkoli zapustil morje, k njim pa pokličejo tudi njegovega strica Uga, globokomorsko ribo, s katero naj bi Luka odšel in ostal do konca počitnic. Luka zbeži in se skupaj z Albertom odpravi v Portorosso (takšno je tudi italijansko ime za Portorož), ki so jo navdihnile vasice Cinque Terre. Film odlično prikazuje, kakšno je življenje ljudi, ki morajo skrivati svojo naravo, del sebe, s katerim so rojeni, a ga ne morejo spremeniti, le zato, ker ljudem okoli njih ne bi bil všeč in bi jih preganjali. V mestu je vse novo in čudovito, le ljudje s svojimi podobami ubijanja morskih bitij in obsedenostjo z lovljenjem morskih pošasti vzbujajo rahlo nelagodje. V mestu spoznata Ercola, petkratnega zmagovalca Portoroške dirke, pred katerim ju reši Guilia, ki je njegova največja rivalka, a mu je nikoli ne uspe premagati. Fanta se odločita, da bosta zmagala na tekmovanju, ker bosta tako dobila denar, s katerim bosta lahko kupila vespo in odpotovala v neznano. Skupaj z Giulio združijo moči in se pripravljajo na dirko, Alberto in Luka pa se ves čas skrivata še pred zaskrbljenimi starši Luke, ki so prišli na površje in ga iščejo. Film odlično prikazuje, kakšno je življenje ljudi, ki morajo skrivati svojo naravo, del sebe, s katerim so rojeni, a ga ne morejo spremeniti, le zato, ker ljudem okoli njih ne bi bil všeč in bi jih preganjali. Hkrati pa ponudi tudi razlog za tako vedenje: vaščani nikoli niso srečali morskih pošasti, o njih so slišali le grozne zgodbe, ki so jih seveda prestrašile in napotile k sovraštvu. Ko spoznajo pošasti Alberta in Luka, a ne vejo, da sta pošasti, ju vzljubijo in spoznajo, da v resnici nista tako drugačna od njih. Na koncu filma se izkaže, da so tudi nekateri drugi prebivalci vasi v resnici morske pošasti, a se do zdaj niso upali pokazati. Vaščani in pošasti se tako povežejo in vzpostavijo skupnost, ki je prej niso mogli le zaradi vzajemnega napačnega mnenja o drugi vasi. Ogled sinhroniziranega filma je mogoč v različnih kinematografih. Traja 95 minut. ZA MC+ 42 Razvedrilo številka 3 Besedilo: Jalnova Kosa, fotografija: Mariša Ratajec ////////////////////////^^^^ Sedim za računalnikom in razmišljam. Poletje, polno taborjenj in tečajev je za nami. Za nami so vrhunci leta, s katerimi se radi in upravičeno pohvalimo, za nami je nekakšna esenca pristnega taborništva - živeti in se učiti v naravi, iz izkušnje. Z novim šolskim letom in posveti se, kot običajno, kaže tisti daljši del leta, ko sta nujni vztrajnost in motivacija. Še predno izrečeš "tabor", že imamo vsi napolnjene koledarje s taborniškimi akcijami in predvsem sestanki. Slednji so kameleon organiziranih skupnosti in posledično politik. Ne bomo iskali opredelitve teh skupnosti, se pa lahko strinjamo, da sestankujemo radi prav vsi. Vodova srečanja so bila ali so še sestanki. Izraz, ki ima določeno veljavo. Kako se boš o nečem odločil, če ne s sestankom? Kako boš nekaj naredil, če ne s sestankom? Kako si sploh lahko kredibilen, če ne z ustanovitvijo posebnega telesa, ki bo imelo svoje sestanke, da ugotovi, da potrebujemo skupen sestanek, da imamo lahko potem vsi skupaj večji sestanek, kjer ugotovimo, da smo pravzaprav preveč sestankovali in ničesar dorekli, še manj pa naredili. Zakaj imamo taborniki in tabornice radi sestanke? 1. Ker se nam zdi to, kar počnemo, najpomembnejše. Ker se ostalim to ne zdi tako pomembno. In ker potem z uporabo besed sestanek dokažemo, da je bilo pomembno. 2. Ker moramo najti razlog za druženje. Ker bodo drugi rekli, da nimamo življenja, imamo denar, nimamo drugih prijateljev ... 3. Ker se ne želimo pogovarjati o tem, kar bi nas morda prizadelo. Ljudje smo mojstri izogibanja neprijetnim situacijam, če pa so te prisotne v prostovoljskem okolju, kjer je naše glavno plačilo zadovoljstvo, potem se raje pogovarjamo o vsem drugem in v ta namen skličemo veliko sestankov z različnimi ljudmi. 4. Ker smo v to vzgojeni. Vse je treba vrednotiti, vse je treba povedati, vedno se je treba spraševati zakaj, treba se je posvetovati, analizirati, vprašati izkušene, o tem razmišljati in razčiščevati v krogu. Čemu imamo taborniki in tabornice radi sestanke? Oh, tudi na takšna vprašanja si znamo odgovoriti, poiskati lasten namen in ga na koncu ovrednotiti s cilji. Našteta vprašanja in hipotetični razlogi v prispevku ne temeljijo na nikakršni raziskavi ali razpravi, so si do neke mere nasprotujoči in so le opažanja in jadikovanja mimoidočih. Tudi longitudinalno bi verjetno prišli do zaključka, da je že od Aristotela tako, da je vsaka naslednja generacija hujša. In ko k temu dodamo še življenje na daljavo, dobimo popoln recept za številne, več ur trajajoče sestanke brez pravih zaključkov. Nič ne de zato, se bomo že premaknili, ko bo čas. Doodle pa bomo še naprej vestno izpolnjevali. oktober 2021 Razvedrilo 43 T&BOR liffl m TODKIft HA kodom em ti«; a napisala 1 narisala ZALA [tabo*- TV t* LETOS UE «pó ne PftESÍWETí vodqva srečanja na daljavo? v lül! hooüva jffiava ¿ooma7 kah naj bo! bivakiranje s sociaü.íio cistanciranimi bivaki? nema prüblcmai ox SEJ JE- TI RAJSi GLEJ, DA BODO STRAWíCE ENArtE. jan, letos sem pripravljena na vse, vse sem si pripravila. fy SANJAH J A. H A HA! ■ ¿—i «aJ 44 Razvedrilo številka 3 T&BOR NO VIDlS. SUPER, DA SVA PRIŠLA POZNO, NAJBOLJŠI DEL SVA DOEJLAf w TOREJ SVA PRIŠLA RAVNO PRAV! i-D-R-A-V- murenčki, čebelic e. medve d ki, goz dov niki. gozdovnice JN vsi ostali,. OOBRODOfiU' oktober 2021 Razvedrilo 45 o T&BOR RUMENE STRANI V////////////////////////Ramkovd\&c. Nostradamus Tračar + SVOJO DUŠO, IZPOSTAVLJAMO, DA DOBIMO SVOJ KRUH, PRED MEČEM V PUŠČAVI." (ŽAL 5,9) 46 Razvedrilo številka 3 T&BOR STE PRESLISALI! Potekala je 42. Svetovna skavtska konferenca, kjer smo glasovali o veliko rečeh in volili veliko ljudi. Več na scoutconference.org. i \ \ 1 Y h ;') — OPAZILI SMO! _ Pristojni se na domneven izžig sheme Programa za mlade še niso odzvali, smo pa iz anonimnih virov izvedeli, da naj bi šlo za čaščenje večjih razsežnosti. To naj bi vključevalo recitiranje formalnih aktov, petje znanih viž, igranje z ognjem in ostale podobne prakse. Ker je dogodek vključeval več ljudi, bo zadevo preiskalo posebno telo znotraj Komisije za program v Zvezi tabornikov Slovenije. ///////////////M NE PREZRI! Vsem, ki ste že ali šele začenjate s taborniškim letom, želimo čim manj škandalov. oktober 2021 Razvedrilo 47 Taborniki ustvarjamo boljši svet.