Svetniki-ljubitelji in ljubljenci živalij
(Po Fr. Lindenu priobčuje Jos. Volc.)

Kmalu potem je prišel s v. F r a n č i š e k v mestece Alvijano. Tu jc  zbral ljudstvo na cesti in začel pridigati. A po strehah na okrog so I a s t o v i c e tako glasno ščebetale, da ni bilo možno prav razumeti govornika. Svetnik pa se obrne proti njim in zakliče: ,,Ve lastovice tam-lq gori, sestrice moje! Zadosti dolgo ste se glasile; čas je, da tudi jaz pridem do besede. Poslušajte toraj božjo besedo in lepo tiho molčite, dokler go-vorim." Takoj so utihnile, kakor da bi ga bile razumele, in so na svojem prostoru mirne ostale do konca govora. Ta čudež je močno poživil vero in pobožnost vseh poslušalcev, ki so hvalili Boga in pazno poslušali go-vornika.
Jednakih dogodb je še več v življenju sv. Frančiška. Nekoč je n. pr. ob svoji povrnitvi iz Sirije videl pri Beneških lagunah množico p t i č e v, kateri so močno gostoleli in žvrgoleli. Ko je prišel med nje, je ravno s svojim tovarišem glasno molil brevir; zarad tičjega vrišča pa nista mogla razumeti drug drugega. Zato zapove Frančišek ptičkom, naj prcnehajo s petjem toliko časa, da se skonča molitev. In res ptički mahoma utihnejo in molčijo tako dolgo, da jim da dovoljenje, naj le zopet pojo.
,                             .    r                    XLL
Ob času sv. Frančiška je bilo v mnogih krajih po Laškem še veliko v o 1 k o v. Tudi do teh je večkrat svetnik pokazal svojo čudezno oblast. Nekoč bi bil šel rad na samotno goro, pa ni znal najti prave poti; prosi torej nekega kmeta, naj bi ga spremljal. Kmet se izgovarja, da na ono stran je zelo nevarao, ker so volkovi. Frančišek pa mu obljubi in zagotovi, da mu ne bo noben volk storil nič žalega ne tje ne nazaj. In kmet se je pre-pričal, da je svetnik izpolnil svojo besedo; zakaj ko se je po noči vračal, so se mu na potu pridružili volkovi, ki so se mu dobrikali kakor psi in ga spremljevali celo do doma, ne da bi mu storili kaj hudega. Kmct je to pripovedoval po vsej okolici in rekel, da ta mož, katerega je spremljal, mora Bogu zelo ljub biti, ker je dobil popolno oblast do volkov. Potem so se zbrali vaščanje v velikem številu, so poiskali svetega moža in ga lepo prosili
         55 
naj jih reši volkov, zakaj tam so bili tako nadležni, da so napadali živino in še celo Ijudi. Sv. Frančišek jih jame prepričavati, da take nadloge rade prihajajo zarad grehov, ter konča svoj opomin: ,,V čast in slavo vsemo-gočnega Boga vara zastavim svojo besedo, če mi hočete verjeti in usmi-ljenje imeti s svojimi dušami ter odkritosrčno se spovedati in obroditi vredni sad pokore, — da vas bo Gospod pogledal z milostljivim očesom, rešil vas vaše nadloge in vam obilno blagoslovil vašo deželo z vsemi dobrotami." Poslušalci so verjeli pridigarju in se pokorili. In od tiste ure ni v onih krajih nihče več videl nobenega volka.
V Gubiji je čudežno ukrotil volka. Pripeljal ga je v mesto na glavni trg, kjer je učil, in je opozarjal ljudi, kateri so se mu bili pritožili zarad volka, na to, da Bog včasih pošlje divje zveri, da bi predramil grešnike. Potlej se obrne k volku in sklene ž njim pogodbo, v kateri se je določilo, da ga morajo tamošnji ljudje živiti, on pa ne sme nikomur storiti nič žalega. To pogodbo sta zvesto izpolnjevali obe stranki, volk in ljudje.
Volk je hodil dve leti po živež v mesto in ni prizadejal nikomur no-bene škode.
Jednako je svetnik v mestu Karolini 1 i s i c o odvadil tatvine. Neki vbogi stari ženici je bila požrla kokoši. Vsled svetnikove prepovcdi pa se ni nikdar več vrnila.