J JEKLO VTEHNA PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760 UGODEN NAKUP IN VELIKA IZBIRA! Instalacijski material za vodovod in ogrevanje ter elektroinstala-cijski material. Prodajamo tudi žarnice, svetila in lestence. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju, likvidaciji; pisan za podjetniško tržno ekonomijo, predvsem pa na kožo velikim upnikom stran 4 VREME Podjetniških zgodb z levega in desnega brege Mure ni možno definirati kot Zg°L ^ o uspehu. Prej jih lahko imenujemo zgodbe žalosti kot zgodbe sreče. Nesmiselno je sedaj sc enkrat naštevati vsa tista podjetja, ki so tik prte stečajem, pa tudi ne tistih, ki so tega že bila deležna, ker nam je to znano s pripombo, da je končno ugasnilo nekoč eno obetavnejših po djetij - Elrad namreč. Če k temu dodamo spodletele zasebne podjetniške projekte, medijsko najbolj razvpite v ljutomerski občini, m skorajšnji ponovni bankrot Pan-agre, si je po trebno ponovno postaviti vprašanje, kje so razlogi za to množično podjetniško pogorišče Če ostanemo pri najbolj razvpitem dejavniku ^'„ndil- kapitalu, je potrebno poudariti, da podjetni- • in egalitarni sindrom nek anj ^o nima bistveno slabših možnosti delovanja Gorenju eg rr • cija mnogih avtorjev sistemske teorije se je potrdila na primeru Elrada, podobno se je zgodilo z ljutomerskimi zasebniki in Pan-a-gro, če omenimo najvidnejše. Res je sicer, da skupino, ki jo omenjamo, lahko razvrstimo po delovni in tehnološki zahtevnosti v različne kategorije. Očitno pri vseh treh primerih lahko pridemo do skupnega imenovalca - pomanjkanje ustreznega visoko šolanega profesionalnega kadra. Če damo pod drobnogled Elrad, ki ga lahko uvrstimo med podjetja z razvojno intenzivno ali tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo, bi morala imeti več kot desetina zaposlenih visoko izobrazbo. Morda se je temu številu približeval v času, ki je deloval znotraj Gorenja. Odpoved siaosin možnosti delovanja Gorenju in egalitarni sindrom nekdanjih vodil- storiti na poti do uspeha s kapitaj^uvnl kot drugje v državi, tako je tudi nih sta naredila svoje. Kljub odhodu vodilne iatlnaslab~ i^ ta^° Se n‘ mo8°^e izgovar- garniture je na položajih ostala druga vodilna sti kot v d^ drzavno servisiranje brezposelno- skupina s podobno filozofijo kot prva in posle-Ške post,,^- okoljih, za nekatere podjetni- dica tega je bil beg možganov iz podjetja in padec pod kritično kadrovsko sestavo za minimalno obvladovanje sistema in posledica je bil neizogiben stečaj. Presenetljivo je, da cela vrsta sanatorjev ni iskala rešitve ravno tu, pri sanaciji človeških resursov. S tem vprašanjem se vračamo na začetek, ali je kadrovska sanacija kot pogoj uspešne sanacije katerega koli bolnika sploh možna, če jo gledamo skozi intelektualno produkcijo okolja, v katerem ta podjetja, pa tudi tista zdrava delujejo. Ob odpiranju problema intelektualne produkcije moramo pogledati v povsem drugo sfero družbene dejavnosti, namreč v šolstvo. Odpira se namreč načelno vprašanje, ali šolska infrastruktura zagotavlja izobrazbo, ki zadovoljuje potrebe po zaposlovanju v ožjem okolju glede na tehnološko razvitost gospodarstva, ali presega to raven. Ostanimo pri domnevi, da intelektualna produkcija ne odstopa od slovenskega povprečja, toda okolje ne vsesava teh kadrov, in sicer zaradi svoje tehnološke eksten-zivnosti ter neprofiliranih razvojnih ambicij in konceptov. Gotovo je, da tovrstne usmeritve niso odvisne samo od podjetij, ampak od okolja, v katerem so in delujejo, za to pa je značilno, da je omogočalo izrazito ekstenzivno naravnane koncepte, ki so značilni za nerazvita okolja, saj so imela ves čas veliko zalogo delovne sile. Ta usmeritev pa je sama po sebi vplivala na negativen odnos do intelektualne SKePoski ru^ °k°ljih, za nekatere podjetni-teh sred^e ,e Ce^0 mo8°če dokazati, da je bilo I kreviden e' cel° več kot je bilo zakonsko Za neu^' 1° ^^ temu brez učinka. Vzroki v °kolju ■ost tity0 torej na mikroravni, razlog v ‘n Podjetjih. Lahko zapišemo, da je na vodenje in stile nja v okoT lV<1 okolje, bolje rečeno raven zna-Postavljaf^' n ravno tu vidim problem, ki ga ki jih okni° n? r°b’ ne glede na stalne polome, postavr e življa- levem in ¿° Se vPra^anje, ali ima okolje na infrastruktSnern bregu Mure dovolj razvite vse Za razvoillrne elemente, ki so temeljni pogoj vPrašanje t‘n u?Pek podjetništva. Temeljno alno Produk^' Ub ‘ma ^do^no intelektu-nekega ^j!0’ ki je prvi pogoj za uspešnost ka^ kje je m' ^ Elrada nam nazorno d&ništva ) e^ne^ Problem neuspešnosti po-narnreč ' Olnurju- Usoda tega podjetja je renčno sn°V°Ln° Pokazala, da za konku-niSo dovoLi'1™1 neke gospodarske enote ^Pešno Eh S ^‘ke proizvodne zmogljivosti, l°!pj a ter ^ Pr°izv°dni program in tehno-steokoVn°Prem?’ marveč in predvsem stalno tehnoloei: SP™jemanJe in lastno razvijanje tefna proi' gledano tako, tehnološko zah-v‘Sni samo ° ‘n n>ena uspešnost nista od-kvalifif - °C kakovostne delovne sile (najsi Usireznih aP nekvalificirana), temveč od ^rov s svoi'S°*° klanih profesionalnih ka-znastvenim zaledjem. Ta defini- produkcije. J. VOTEK ^[^epotivodyo v^^^^^ VELETRGOVINA PROIZVODOV MIP NOVA GORICA MORTADELA ŠAMPIONKA, PRIMA VERA, Z OLIVAMI, RUSTICA ter ITALIANA MILANSKA SALAMA od 4. do 19. februarja 94 V PRODAJALNAH: BLAGOVNICA, samopostrežnica ŠOPING, samopostrežnica PARK, DOM, TUROPOLJE, KOLODVOR, PREHRANA, DELIKATESA, NASELJE M. SOBOTA. RAVENKA BELTINCI, MORAVCI, CANKOVA, KUZMA, ROGAŠOVCI, TIŠINA, GEDEROVCI, RAKIČAN 63, RAKIČAN 62, BAKOVCI. Mesno industrijo Pomurka bo sklad prodal! Kdo bo novi Benko, preberite na strani 3 Ob koncu tedna bo nestalno z občasnimi manjšimi padavinami. Vestnikov koledar 3. februar, četrtek, Blaž 4. februar, petek, Andrej 5. februar, sobota, Agata 6. februar, nedelja Dora 7. februar, ponedeljek, Riko 8. februar, torek, Preš, dan 9. februar, sreda, Apolonija Pregovor Ljubi sveti Blaž, glej, da dežja daš! Mogoče pa to borovo gostovanje ni kar tako! Med etnologi velja, da kot običaj nima neke izvirne vrednosti, ker da je prineseno v novejšem času. Kaj pa če ne gre zgolj za običaj, marveč tudi za ponovno oživitev kulta? Po eni strani gre gotovo za nagajivo opominjanje skupnosti, ki hoče spolno še neproduktivnim na zavit način povedati tisto, česar zaradi tabuiziranja ne more povedati naravnost. To potem naredijo skozi obred. Po drugi strani pa zadeva nemara sega globje. Na Daljnem vzhodu je bor prispodoba nesmrtnosti, ker ima zimzelene iglice in smolo, ki se ne pokvari. Na Kitajskem je povezan z dolgoživostjo, na Japonskem z neupogljivostjo in vztrajnostjo. Starogrški bog Dioniz je večkrat prikazan z borovim storžem v rokah. Storž je poveličevanje plodnosti. Borovo gostiivanje še najbolj spominja na kult starorimske boginje Kibele. Kibela je boginja plodnosti, je hči neba. Je prispodoba v zemljo zaprte energije. V sprevodu na čast tej boginji so nosili bor, povit z volnenimi trakovi in okrašen z vijolicami. Predstavljal je njenega mrtvega moža, ob njem so bedeli in se potem silno veselili, da bi ga prebudili... Kaj če korenine šalamenskega borovega gostiivanja segajo do tja? Zakaj pa ne bi? fotografija: NATAŠA JUHNOV besedilo: ŠTEFAN SMEJ Tej številki Vestnika je priložena počastitev za slovenski kulturni praznik, ki si jo je to ljudstvo spisalo samo. V Prilogi za kulturo objavljamo seznam, fotografije in opise zaščitene podeželske stavbne kulture v Prlekiji in Prekmurju. Publiciranje tega vrednega dokumenta je doslej že podprl soboški izvršni svet. stran 2 vestnik, 3. februarja 1994 aktualno okoli nas ■ LJUBLJANA - Na seji državnega zbora je bil dokončno sprejet zakon o vnovičnem oblikovanju agrarnih skupnosti, zavrnili pa so spremembe visokošolskega zakona. Tako še naprej velja določilo, da univerzitetni profesorji lahko delajo največ do 65. leta starosti; tudi tisti, ki ne bi izpolnjevali pogojev za polno pokojninsko dobo. Sprejeli pa so tudi spremembe pokojninskega zakona in končali drugo obravnavo zakona o ustavnem sodišču. I LJUBLJANA - Slovenska vlada je na seji sprejela sklep ____| o akontaciji izhodiščne plače za prvi tarifni razred od 1. januarja dalje. Ob tem je ugotovila, da kolektivna pogodba za negospodarstvo določa, da izhodiščna plača za omenjeni razred ne sme biti nižja od zajamčene plače. Na Silvestrovo je vlada zvišala zajamčeno plačo na 26.500 tolarjev, toliko pa od 1. januarja dalje velja tudi akontacija izhodiščne plače za prvi tarifni razred. I LJUBLJANA - Na enodnevnem obisku pri načelniku gene-____I ralštaba slovenske vojske generalpolkovniku Albinu Gutmanu se je mudil generalni inšpektor avstrijske vojske general Karl Majcen. Seznanil se je ž razvojem slovenske vojske in izrazil zadovoljstvo zaradi uspešnega uresničevanja sporazuma o sodelovanju med obrambnima ministrstvoma obeh držav. ■ LJUBLJANA - General Janez Slapar, ki je iz protesta in nesoglasij na lastno zahtevo zaprosil za prekinitev delovnega razmerja v ministrstvu za obrambo, se je znova zaposlil. V vodstvu Združene liste socialnih demokratov je zadolžen za varnostna in obrambna vprašanja. I LJUBLJANA - Ukrajinski zunanji minister Anatolij Zlenko ____i se je mudil na dvodnevnem urabnem obisku v Sloveniji, kjer so ga sprejeli najvišji predstavniki slovenske oblasti. Ob tej priložnosti sta z zunanjim ministrom Peterletom podpisala sporazum o sodelovanju med ministrstvoma. | LJUBLJANA - Veleposlanik kraljevine Japonske v Sloveniji ____I Tsujoši Kurokava je predsedniku Milanu Kučanu izročil diplomatsko poverilno pismo. Kurosava bo imel sedež na Dunaju. ■ LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je sprejel veleposlanika ZDA Allana Wendta. Pogovor se je nanašal predvsem na pobudo za priključitev Slovenije Partnerstvu za mir, veleposlanik Wendt pa je predsednika Kučana tudi seznanil z rezultati svojega nedavnega obiska pri Slovencih v Ohiu. ■ BLED - Prvak ruske liberalno demokratske stranke Vladimir Žirinovski se je mudil na oddihu v Sloveniji. Ker so njegovi spremljevalci grobo kršili javni red in mir, mu je slovensko zunanje ministrstvo odreklo gostoljubje, o čemer so obvestili tudi odpravnika poslov veleposlaništva Ruske federacije. Tako govon Žirinovski O predsedniku ruske Liberalno demokratske stranke Žirinov-skem smo slišali že marsikaj. Da napoveduje veliko Rusijo vse tja do nemških meja, Nemcem enkrat grozi s ponovno okupacijo, potem se jim ponuja v zavezništvo, Američanom je napovedal, da jih bo premagal s skrivnim orožjem elipton, Japoncem je zažugal, naj pozabijo na Kurile, sicer jim bo podkuril z novo Hirošimo. V tem stilu. V časopisu Izvestja je pred volitvami objavil svoj ideološki program. V zaznamovanje njegovega letovanja pri nas priobčujemo nekaj izvlečkov. »Ideja internacionalizma kroži Že poldrugo stoletje. Kolikor močnejši je bil kapital, toliko slabše so bile nacionalne ■ ŽENEVA - Tu so potekali dvodnevni pogovori med predstavniki Slovenije in Evropskega združenja za svobodno trgovino o vzpostavitvi območja svobodne trgovine. Gre za prvi krog pogajanj, ki naj bi po pričakovanjih trajala eno leto. Če bodo uspešna, bo Slovenija sedma vzhodnoevropska država, ki bo s članicami Efte podpisala sporazum o prosti trgovini. ■ WASHINGTON - Ameriški senat je soglasno pozval Clintonovo admin istracijio, naj odpravi prepoved izvoza orožja v BiH. Sicer nezavezujoča resolucija se zavzema tudi za vojaško pomoč muslimanom, če bi jo oblasti v Sarajevu zahtevale. ■ DAVOS - V tem švicarskem mestu je potekalo tridnevno neformalno srečanje svetovnih gospodarskih voditeljev, in sicer v okviru letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma. Udeležil se gaje tudi slovenski premier dr. Janez Drnovšek, ki se je sestal z nekaterimi tujimi državniki in finančnimi strokovnjaki. ■ BEOGRAD - Madžarski zunanji minister Geza Jeszenszky se je mudil na uradnem obisku v Srbiji. Ob prihodu je izjavil, da sta Madžarska in ZRJ sosedi in odvisni druga od druge, zato napetosti med njima niso v interesu obeh narodov in narodnih manjšin. ■ MOSTAR - Pred mestno bolnišnico je eksplodirala granata in ubila tri člane TV-ekipe tržaškega studia RAJ, ki so pripravljali za italijansko televizijo reportažo o trpljenju otrok. Mednarodno javnost je pretresla tudi novica o hladnokrvnem umoru nekega britanskega voznika tovornjaka s človekoljubno pomočjo. NEW YORK - Generalni sekretar OZN Butros Gali je varnostnemu svetu poslal pismo, v katerem so opredeljeni pogoji za morebitne zračne napade na položaje srbskih sil v BiH. • Pica iz krušne peči je edina prava pica! • Posolankeza domov. Telefon: 40-024 Naši gostje, naši prijatelji! Gostilna JOŽETA in IVANKE BAGOLA - LOVSKI DOM CANKOVA. Slaba strategija izniči taktiko Iluzorno bi bilo pričakovati, da bodo prihodnje rešitve v slovensko- hrvaških odnosih prišle same od sebe, pa če jih še tako otročje prepuščamo stihiji. Hkrati je nesporno dejstvo, da sta obe državi preobremenjeni z notranjimi političnimi razmerami. Zato je zunanjepolitična taktika prepuščena trenutnim odločitvam. Takšen je namreč na prvi pogled občutek, ki se nehote vsiljuje ob najnovejšem srečanju najvišjih predstavnikov Slovenije in Hrvaške. Resda je prišlo do prvega pozitivnega premika v medsebojnih odnosih, ki jih obremenjujejo številna nerešena vprašanja. Lahko bi trdili, da so zadeve nekako utečene le na kulturni ravni. To dokazuje, da je bil vsaj podpis splošnega kulturnega sporazuma med sosednjimi državama uspešen. Nedavno srečanje med slovensko in hrvaško delegacijo v Ljubljani je pokazalo, da imata obe strani jasna, trdna in trda stališča, kar daje slutiti, da bodo slovensko-hrvaška pogajanja v nadaljevanju še trda. Upajmo le, da ne tudi toga, ko bosta pogajalski strani prišli do zadnjega in osnovnega spornega vprašanja glede zdajšnjih ozemeljskih nasprotij. Ker nobeni od držav ni do tega, da bi se s temi problemi ukvarjali na mednarodni arbitraži, bo vprašanje meja ključno tudi v vseh nadaljnjih srečanjih predstavnikov Slovenije in Hrvaške. Predsodki pač opravijo svoje. Slovenija si z balkanskim kotlom noče več mazati rok in napačno misli, da bi jo mednarodna arbitraža zopet potegnila vanj. Če ob tem pomislimo na ameriško predstavo Evrope in na dejsto, da nas je Clintonova diplomacija uvrstila med države balkanskih demokracij, potem bi morala biti naša naslednja diplomatska poteza prav arbitraža. Sicer nas bo zavlačevanje in zamudno, neprepričljivo dogovarjanje v zvezi s Sečovljami, Trdinovim vrhom in še kje, stalo dragocenih hektarov slovenske zemlje. Seveda je dosedanji problem v slovensko-hrvaških odnosih dolgoročno sicer rešljiv, vendar gre v prvi vrsti za vprašanja ideologije in geopolitike. Ko se bo Slovenija bolj zavedala svoje alpske strateške pomembnosti, bo našla tudi pravilno strategijo; in ne le taktiko. Pri tem imajo naši južni sosedi odlično strategijo in nično taktiko, pri nas pa je ravno obratno. In ko se bodo tega zavedali tudi ljudje, ki igrajo ključne vloge v sporazumevanju s Hrvati, nam bo šlo neprimerno lažje od rok. MILAN JERSE meje. Industrialci vseh dežel se združujejo. Kot odgovor na to je po Evropi blodil »duh komunizma« - ideja o združitvi vseh proletarcev«. To bratstvo, tako kot tudi bratstvo Rotschildov in Rockefellerjev, živi in vpliva vse do danes - s svojim duhom in svojo ideologijo. Samo enemu, Leninu, je usoda namenila, da je vodil eno največjih svetovnih revolucij in se iz teoretika spremenil v praktika. Lenin je postavil internacionalne interese razreda nad nacionalne. Rekel je: »Ne gre za Rusijo, nanjo pljunem - to je samo etapa, prek katere bomo stopali k svetovni revoluciji.« Iz hlač, ki jih je ukrojil poklicni revolucionar, njegovi nasledniki niso mogli skočiti. Hruščov je hotel postati papež komunistične internacionale, še celo milijardnemu kaitajskemu ljudstvu je hotel določiti, kako mu je živeti. Pod Brežnjevom se je dajala pomoč »bojujočim« ljudstvom, milijarde dolarjev za mikroskopsko majhne komunistične partije, ki jih sploh ne potrebujemo, od nas so oddaljeni toliko kot luna... Interancionalizem je ideja premešanja. Nacionalizem je ideja kakovosti. Nacionalizem so lastne štiri stene namesto skupnega stanovanja ali skupne splanice. Če živite v svojem lastnem stanovanju, boste z zadovoljstvom obiskovali svoje sosede in jih vabili k sebi - skupne mize in skupne toalete pa ni več, zategadelj je manj spora in svinjarij. Kaj iz tega praktično sledi? Ko priznamo, da gradimo svojo lastno nacionalno državo Z nacionalno ideologijo, brez vsakršnega »evrasizma« in »antlanticizma«, potem moramo najprej in predvsem določiti meje te države. In te meje naj se zapahnejo z železno ključavnico. Tako na primer mora Rusija Kavkaz odrezati, se od njega ločiti z berlinskim zidom. Potrebno je samo opazovati, kakšen je tam razvoj, in vsem stranem prodajati orožje. Prej, dokler še ni bilo daljnosežnih uničujočih orožij, je imel car Kavkaz za tamponsko cono in predstražo. Zdaj Kavkaza ne potrebujemo več. Povsod se bomo umaknili, prekinili bomo ta vihar v kozarcu vode z Ukrajino, zapustili bomo srednjo Azijo in Kavkaz, ta ljudstva bomo prepustili njihovim vojskovodjem in mulam. Čez nekaj časa bodo sami od sebe zopet prišli k nam, določneje - plazili se bodo potolčeni, lačni, bolni, na berglah in mrtvaških odrih. Nekatere bomo vzeli, slovanske brate bomo vzeli. Vendar pa samostojne ukrajinske republike ne bo, samo dva ducata gubernij, ki bodo neposredno podvržene centru. In še enkrat - naj se nihče ne pusti vplesti v konflikte. Naj se Turčija, Iran in Pakistan mikastijo okrog tega. Te dežele bodo potem izgubile samostojnost... In potem pridemo mi. vojaki si bodo v vodi Indijski ocena umivali škornje in dot“0 rodci jih bodo sprejemali s jem... Ruskega gospodarstva, kill. melji na nacionalnih osnov“' si ni mogoče misliti brez " gočnega državnega sekto'!' brez oboroževalne indus“« - toliko bolj, ker naši potrebujejo obilo orožja, 0“ lahko predstavili svoje težavi- Vsaka oblika zasebne nine je nujna; pri tem Pa milijonov slabih, bolnih inf. rih ljudi ne sme prepuščati “¡ v hovi usodi. Tukaj je social , pokazal celo vrsto pomet“0“ dosežkov... . 1 Naj vsi, ki lahko hitro tew’ tečejo za svoje lastno dobrOi služijo denar za izbrane “V mobile in razkošne dače -pošteno. Za tiste, ki ne m°r' teči, mora poskrbeti držav“'" Filozofija nacional^*. alizma je filozofija normaf“% Noveka, malomeščana, ki N mirno živeti, ki bi rad imej ' bečo ženo, zdrave otroke ‘“ gotovljeno delovno mest0’ ob nedeljah dela v vrtičku enkrat na leto pelje na pust... ....................... . j( »On zaničuje berače . malce jezi nad najbolj . timi. Rad bi bil prepriča“’ njegove hčere ponoči na ces bodo posilili in da sin » dobil s steklenico po °r' nji Prev. 1 ■ 1 1 1 1 j I i 1 1 c s ( 1 I f s I 2 I t 2 l t r l ( i v b d n k d v n S: Z. d VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21 -383 in 21 -064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1994 je 1.200,00 SIT, celoletna naročnina 4.800,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1.1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. GRADBENO PODJETJE ČRNUČE išče KV TESARJE IN ZIDARJE. Informacije po telefonu: (061) 372-456, 373-523. Prevozi s kombijem doma in v tujini. Teža tovora: do 1OOO kg. Možnost carinskega zapečatenja. Tel.: 23-583 - NON STOP Iz Zagreba piše Upanje in brezup Po vsakem srečanju s svetovno znanim atomskim fizikom, velikim humanistom in resničnim prijateljem Slovenije in Slovencev, predsednikom HAZU prof. dr. Ivanom Sup-kom se počutim kot spreobrnjenec, ki je po dolgih letih tavanja v temi stopil k spovedi in prejel odvezo. Morda primerjava res ni najbolj primerna, vendar je brat aktualnega zahodno-nemškega predsednika, fizik in filozof Carl Friedrich von Weizsäcker, ki je v tridesetih letih drugoval s Supkom, ob neki priložnosti izjavil,_ da se mora prav temu zagrebškemu znanstveniku zahvaliti, da je v času nacizma ohranil pokončno držo. Carl Friedrich von Weizsäcker je bil prvi znanstvenik, ki je leta 1976 napovedal, da človeštvo stopa v »eno najglobljih kriz njegove zgodovine«, pravzaprav skozi neogiben, krvavi prehod, ki bo pripeljal na »novo raven stabilnosti«. V tem trenutku zares ne kaže ugibati, ali smo na začetku, na sredini ali proti koncu tega prehoda, ki ni primerljiv niti med narodi na Balkanu. Prav gotovo bi bil za Hrvaško in Hrvate dosti manj krvav in boleč, če bi pred prvimi večstrankarskimi volitvami volilci prisluhnili hudo resnim opozorilom tvorca Koalicije narodnega sporazuma, oziroma šestih hrvaških strank, akademiku Ivanu Supku, ki se je v politiko vključil samo zato, da opozori na nevarno izzivanje vojne med pomešanimi Srbi, Hrvati in muslimani z oblikovanjem etnično čistih enonacionalnih držav. Čeprav te dni mineva komaj četrta obletnica od ustanovitve Koalicije narodnega sporazuma, je ta juha zares že preveč postana, toda čedalje bolj jo v svoji nemoči pogrevajo hadezejevci, ki dr. Savki Dabčevič Kučar kot politični voditeljici na prvih večstrankarskih volitvah propadli koaliciji, liberalcem, socialdemokratom in krščanskim demokratom očitajo - z ničemer dokazano - nostalgijo po nekdanji jugoslovanski državi. V takih napadih gre tudi za hkratnost upa in strahu, kajti poveličevanje časa v hadezejevski režiji in metaforični preobleki - »uresničili st“ 1000-letne sanje po lastni državi, vse je v naš' rokah« in podobne neumnosti - se nezadr*“ izteka. Spričo razmer se spreminja v noč“ moro še do včeraj pravovernih pripadnik0 vladajoče HDZ. Več dokazov za navedb trditev je kajpak mogoče najti v zakulisju hN0 ške politike, ki že dolgo ni več skrivnost. In * je na zadnjem zasedanju hrvaškega sabora P' vič letelo perje v dvobojih med hadezejevci, P ■ saborskih hodnikih in gostilni pa zares ni d° manjkalo, da pride do prelivanja krvi, vsaj daje nekakšno upanje, da nemara hrvaška P L litika ni v brezupnem položaju. Duhovni hrvaškega liberalizma, pisatelj infilozof Gotovac, ki je pred prvimi večstrankarska volitvami spregovoril o Tudmanu kot o neVf. nem, samo navideznem spreobrnjencu, v resnici ostal boljševik«, pravi, da nap°s tudi hadezejevci zapoznelo spoznavajo, doba ni subjekt, temveč objekt zavesti, Pre j met časovnega čuta, ki je sam spet znaČil“ z določenih epoh ne toliko po svoji obarva“0 ’ kolikor po svoji razširjenosti in globini«-benih razlogov ni, nadaljuje Gotovac, z“ kakšno pohadezejevsko zmagoslavje, ne s“ . zaradi prvih znamenj globoke krize tega P0^. lističnega gibanja, ki se lahko sprevrže v m° kaj, tudi v totalitarizem najslabše vrste, j več preprosto zato, ker je današnji čl° vmesni člen med živaljo in resnično hum0^ človekom, kot je leta 1963 zapisal nemški r zof Konrad Lorenz, v našem primeru P° bližje živali kot pravemu človeku«. .d Toda vsaj za zdaj si velja zapomniti pN^ petek v hrvaškem parlamentu, ko je hadc^^j ski poslanec pater Tomislav Duka, ki je prvimi večstrankarskimi volitvami aprila 1 d izjavil, da je sam bog poslal Tudma““ 1 Hrvate, prvi spregledal in Tudmanu oZa ji njegovi politiki odrekel pokorščino. To P Že nekaj! PETER POTOG^ ygstnik, 3. februarja 1994 stran 3 aktualno doma Kdo bo novi Benko? Bo soboško Mesno industrijo Pomurka kupil sedanji d' Milan Bratkovič? Aprila lani sem dal svojemu zapisu o Mesni jn^u^!PT yakšno naslov Ali bo Milan Bratkovič rešil Mesno lndu.st^ ' soboški vprašanje si je takrat zastavljal še marsik«djše^rihodnosti. mesarji znašli v položaju, ki jim ni obetal naj J . Pred tem se je v kratkem času v podjetju ze "£" vodstev, vendar razmere se niso izboljšale in p<> J trllkturi. poiskati še zadnjo rešitev - v republiškem sklai u z 1 Zadol-ranje in razvoj, bolj znanem pod imenom Korze <»v sku^nega in zenost je bila takrat že prevelika, Mesna industrij P _ iastni-sprejemljivega dogovora z upniki ni mogla naj i ,n P reatev. štva na skladje v tistem trenutku bila verjetno najboljša rešitev. Slad za prestrukturiranje in razvoj je tako pos a odstotni lastnik Pomurke, 45 odstotkov F«®®““*“ P ' P zakonu o zadrugah prešlo v lastništvo kmetijskih zaarug. Upravni odbor je takrat na direktorsko mesto Mesne industrije postavil Milana Bratko viča, sicer lastnika zasebnega podjetja, bolj znanega pa p° tem, da je kot stečajni upravitelj v preteklosti uspešno zaključil stečajne postopke v nekaterih večjih pomurskih podjetjih. Na čelo Pomurke je tako prišel človek, ki mu izkušenj v gospodarstvu ni manjkalo, kot finančnik pa se je že prej kalil v Pomurski banki in len-davski Nafti. Lahko bi rekli, da so v skladu našli kar pravšnjega človeka, da posle spelje v pravo smer in tudi sam Milan Bratkovič je bil ob prevzemu te funkcije precej optimističen • Trdil je namreč, da je Pomurka sposobna preživeti in ponovno „najti svoj prostor na trgu, in to btez tega, da bi radikalno zmanjševali število zaposlenih-Priznam, da sem njegove trdi-Ne takrat tudi sam jemal z rezervo, vendar razvoj dogodkov kaže, da se vsaj do zdaj uresni-čujejo. Čeprav je direktorsko ®e«o prevzel šele 1. aprila aru, bo p0 zadnjih podatkih fza december imajo le oceno) Mesna industrija tekoče poslovanje v letu 1993 zaključila brez izgube, kar daje upanje, da bi po sanaciji starih obveznosti lahko ponovno poslovala 7 uspešno podjetje. Takšen °sežek je še toliko večji, ker tem času dejansko niso °čno zmanjšali zaposlenosti, J je po 1. aprilu ostalo brez Poslitve v proizvodnji le 94 neiavcev. Nasploh je rešitev večji proizvodnji in ne v zmanjševanju, zatrjuje Bratkovič, ki hkrati dodaja, da je v razvoj potrebno vlagati takrat, ko je recesija največja. Dolgovi preteklosti so še vedno največje breme za Mesno industrijo, vendar kaže, da se tudi na tem področju v zadnjem času dogaja nekaj, kar vzbuja zanimanje javnosti in različna ugibanja. Za to je pred časom spet poskrbel Milan Bratkovič, ki je Pomurski banki ponudil odkup njenih terjatev, seveda po znižani ceni, vendar se v banki za to niso odločili. Kaže pa, da se banka zanima za ponudbo sklada za prestrukturiranje in razvoj, saj mu je pripravljena odstopiti svoje terjatve do Pomurke, v zameno pa vzeti skladov lastninski delež v soboškem Agromerkurju in lendavskih Termah. Sklad je namreč svoj delež v Agromerkurju že ponudil v prodajo in če se ne bo kaj zapletlo (predkupno pravico v Agromerkurju ima zadruga, ki je že 45-odstotni lastnik), bo kupčija z banko (verjetno?!) narejena. Sklad bo tako po 52-odstotni ceni odkupil nekaj več kot 1,3 milijarde tolarjev terjatev od Pomurske banke, ki naj bi jih po predlogu vodstva Pomurke namenil za dokapitalizacijo podjetja in si tako povečal svoj lastninski delež. Bo zadruga izgubila svoje premoženje? In kaj se skriva v ozadju teh kupčij, oziroma kdo bo potegnil daljši in kdo krajši konec? Zaposleni v Pomurki se nad So tudi takšni, ki ravnanje Milana Bratkoviča kritizirajo in v prejšnji številki Vestnika je Karel Franko iz Puconec zapisal nekatere trditve, na katere Bratkovič odgovarja: »Najprej moram spomniti gospoda Franka, da MI Pomurka ni bila v stečaju in nisem stečajni upravitelj, pač pa direktor Pomurke, imenovan s strani UO Pomurke. Upam si trditi, da smo pri premagovanju težav za vzpostavitev normalne proizvodnje imeli najmanj podpore prav pri živinorejcih. Pozitivno so delovali sklad, KG Rakičan, Pomurska banka in Panonka, ostalim pa je bilo kaj malo mar, ali bo Pomurka lahko obstala. Obveznosti do dobaviteljev plačujemo, pač glede na položaj v Sloveniji, sorazmerno solidno, saj je to odvisno od prejetih plačil na domačem trgu. Kar se tiče rizikov pri vzreji, kdo zasluži več in kaj prinašajo izvozno-uvozni posli, menim, da je pričakovati pozitiven premik na osnovi sprejete politike ministrstva za kmetijstvo ter z večjo kontrolo veterinarske službe in tržne inšpekcije. O staležu živine sem se osebno veliko pogovarjal z vsemi pristojnimi v republiki in v zadrugah, vendar trdim, da bodo morali tudi rejci marsikaj spremeniti. Ob prevzemu direktorskega položaja nisem računal na nobene botre, pač pa na znanje delavcev Pomurke, na celovitost podjetja in na vse tiste, ki so odvisni od dela v Pomurki. Prepričan sem, da je Pomurka sposobna dobro poslovati, vendar vseh svojih dolgov ne bo mogla vrniti.« še 13 milijonov mark izgube v letu 1992 (pri čemer se spet zastavlja vprašanje, ali bodo zadruge pripravljene in sposobne sodelovati) in izgubo, ki je na račun starih obveznosti nastala v letu 1993, se lahko zgodi, da bodo že letos zadruge v celoti izgubile svoj lastninski delež v Mesni industriji. In če bo skladu uspelo razrešiti še obveznosti do preostalih upnikov, bo postal v še večjem delu lastnik Pomurke in jo nato seveda prodal. Kdo bo kupil Mesno industrijo Pomurka in postal njen večinski lastnik, lahko zaenkrat le ugibamo. Če sodimo po tem, da je Milan Bratkovič že ponudil odkup terjatev od Pomurske banke, potem lahko zapišemo, da je Pomurka zanj zanimiva. Ko je prevzemal direktorsko mesto, so bile njegove napovedi o njeni prihodnosti optimistične. Zdaj, po desetih mesecih, gotovo še bolj pozna njen položaj, zato ne bo presenetljivo, če se bo odločil za nakup. Verjetno se bo za to odločil skupaj s sodelavci iz vodilne ekipe in tako se bo zgodila zgodba iz ruške tovarne dušika. Zanesljivo ni, možno pa je. Kaj se bo v resnici zgodilo, pa bo že kmalu pokazal LUDVIK KOVAČ tem verjetno ne bi smeli preveč vznemirjati, saj jim je 20-od-stotni delež z interno razdelitvijo za certifikate zagotovljen in zanje je najpomembnejše, da bodo imeli delo, ne glede na to, kdo bo lastnik. Zaskrbljene pa bi morale biti zadruge, ki bodo tako sčasoma izgubljale svoj lastninski delež. Ce se bo namreč sklad odločil za dokapitalizacijo, zadruge pa tega ne bodo storile, bo njihov lastninski delež že v tej prvi fazi padel na manj kot 15 odstotkov. In ker bo ob tem potrebno pokriti ^•Vekoslav Grmič o odnosu do i", oljenja, pravilni vzgoji in vemu Trojanski konji k' so se udeležili predavanj aVa G™>™- Nekatere je P*"1' “a tema ° ekologiji, druge predavatelj Pove»^,’W ie doma 17 teh kraiev • .Rs°j 4,Vencev n. ' d ^one Roušnik, vprašanja ude niso bila le o ekologiji. . .. e. r«če je najprej predstavil najbo j p pla ¿ed °Ške P°bleme sodobne civilizacije ( zime« da’ oz°nska luknja, nevarnost Posted’.^znpljanje voda in humusa), ljudi k č’m veíjemu napredku usmert n0 Vse L naPainega prepričanja, da je dovo J «ekaiV )e mog°ri Pom-gradu ne bodo dobili, se bodo pač s pomočjo podjetja, ki ga imajo čez mejo, lotili zunanje trgovine. Menijo, da bi tudi na vzajemnost pri delovnih dovoljenjih, ki jo pričakujejo Madžari, naša vladna stran lahko pristala, saj je gotovo, da dela pri nas njihova podjetja ne bodo dobila z lahkoto, ker gre tudi za vprašanje kakovosti storitev. Gradbenik je dobil v prvi polovici lanskega leta dvajset delovnih dovoljenj za delo v Budimpešti, ki so jih tudi v celoti izkoristili. Delali so za dve slovenski podjetji, ki sta na Madžarskem dobili posel, in ob tem, da imajo čez mejo ustanovljeno mešano podjetje, pri pridobitvi delovnih dovoljenj večjih problemov niso imeli. Njihova pot ali sodelovanje pri zaposlitvenih vprašanjih pa je takšno, kot si ga zamišljajo in o kakršnem govorijo na madžarski strani. Torej gre za sodelovanje na regionalni ravni z Žalsko in Železno županijo. Ker za mejo ali v obmejnih županijah dela ni in si podjetja želijo priti v notranjsot države, predvsem v Budimpešto, mora obmejna županija zaprositi za delovna dovoljenja drugo županijo. Če ji slednja pozitivno odgovori, pomeni, da je pot za opravljanje del v notranjosti države odprta. Pri Gradbeniku načrtujejo. da bodo z Madžarsko sodelovali tudi letos, vsaj v lanskoletnem obsegu. MAJDA HORVAT PRODAJA VOZIL REZERVNI DELI SERVIS OPEL« MARKOVIČ - MARIBOR in previdni. BERNARDA B. PEČEK Ruška cesta 112, 62000 Maribor Telefon: 062/104-405 - Garancijski servisi - Prodaja novih vozil - Posredovanje prodaje starih vozil - Krediti, leasing - Prodaja originalnih rezervnih delov Opel - Nudimo kleparske in ličarske storitve Delovni čas: od 8. do 16. ure in vsako prvo soboto stran 4 vestnik, 3. gospodarstvo Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji Pisan za podjetništvo, tržno ekonomijo in pomembne upnike Državni zbor je novembra sprejel zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Nanj so potem državni svetniki vložili veto z razlogom, da sta v zakonu delavec dolžnika in njegov interes preslabo zaščitena. Državni zbor na spreminjanje že sprejetega zakona ni pristal in novi poravnalni, stečajni in likvidacijski zakon je začel veljati januarja letošnjega leta. V medijih so sprejetje zakona videli predvsem kot prenehanje veljavnosti moratorija na stečaje, ki je s tem. ko družbena knjigovodska služba ni več dajala prijav za stečaj podjetij, ustavil stečajni val. Ob tem so se spraševali, ali bo novi zakon spet sprožil stečaje, kajti med moratorijem se je število podjetij, zrelih za stečaj, povečevalo. Res so stečaji večjih (družbenih, državnih) podjetij spet na obzorju ali pa so se že začeli, vendar pri tem ne gre za posledico nove zakonodaje in prenehanja veljavnosti moratorija, ampak za nadaljevanje stečajev »skladovih« podjetij. V času veljavnosti moratorija so bila namreč v stečaj pripeljana predvsem podjetja, v katerih je bil večinski lastnik razvojni sklad. Ob to so se spotikali nekateri analitiki slovenskih stečajev. Davkoplačevalci ne bodo več plačniki stečajnih stroškov Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji prejšnjega avtomatizma pri prijavljanju podjetij za stečaj ne prinaša. Pred sprejetjem moratorija je Služba družbenega knjigovodstva po 22. členu zakona o finančnem poslovanju po določenem času insolventna ali plačilno nezmožna podjetja predlagala v stečaj. S tem pa je dolžnika in upnike, ki so tudi po starem zakonu lahko predlagali stečaj, odvezala plačila stroškov stečajnega postopka. Stroški so bili breme države in davkoplačevalcev. Ker sodišča za plačilo stroškov niso dobila dovolj ali sproti denarja, se je število nerešenih stečajnih postopkov kar nakopičilo. Stroški »večjih« stečajnih postopkov so namreč precej visoki in dolžniki ter upniki so se jim lahko izognili, zato se do sedaj kot predlagatelji stečaja skorajda niso pojavljali. Po novem zakonu pa prislilno poravnavo med dolžnikom in upniki lahko predlaga samo dolžnik, stečaj pa tako dolžnik kot tudi upniki in osebno odgovorni družbeniki. Ti bodo tudi plačniki postopkov, saj če ne bo plačnika stroškov, tudi postopka pred sodiščem ne bo. Tudi stečaja ne bo, če dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške stečaj- nega postopka ali če je neznatne vrednosti. Služba družbenega knjigovodstva pa v novi stečajni zakonodaji skorajda ne nastopa več, oziroma bo opravila še zadnje naloge, in to za družbena podjetja, ki imajo po otvoritveni bilanci vrednost osnovnega kapitala nič ter jih bo predlagala za prisilno poravnavo. To je torej ena pomembnejših novosti stečajne zakonodaje. Za odpuščanje delavcev ni več potreben stečaj Državni svetniki, predvsem pa sindikati novemu zakonu očitajo, da je premalo zaščitniški za delavce, da je odpuščanje delavcev za delodajalca še vedno prepoceni in da so poti za to preveč gladke. Analiza slovenskih stečajev ( dr. Alenaka Ž. Kranjc, Planirani stečaji) je pokazala, da so bili številni stečaji uvedeni in načrtovani predvsem zato, da so se na ta način v podjetju rešili presežnih delavcev. Uvedli so stečaj, zaradi katerega so vsi zaposleni izgubili delo, potem pa ga v nadaljevanju preoblikovali v prisilno poravnavo med upniki. Po stari zakonodali delodajalec v postopku prisilne poravnave delavcev ni mogel odsloviti. Delodajalci pa so ob stečaju računali tudi na druge ugodnosti, in sicer da so delavci, ki so jih ponovno zaposlili v podjetju, vložili denar od zaposlitvenega zavoda (dokapitalizacija), da so določen čas delali po pogodbi, torej ceneje, in drugo. Pot za odpuščanje presežnih delavcev je po novem zakonu torej krajša in za to ni več potreben načrtovani stečaj. Delavce je mogoče odsloviti že v postopku prisilne poravnave, ki je druga zelo pomembna novost stečajne zakonodaje. Zmanjševanje števila zaposlenih neodvisno od delovnopravnih predpisov doslej v postopku prisilne poravnave ni bilo mogoče, sedaj pa je postopek prenehanja delovnega razmerja delavcev v prisilni poravnavi ena od metod finančne reorganizacije podjetja, dolžnika. Če je torej v načrtu finančne reorganizacije predvideno odpuščanje delavcev, mora delodajalec pripraviti program odpuščanja, navesti število delavcev, ki jih bo odpustil, in vrste delovnih mest, ki bodo ostala prazna. Pri tem bo moral upoštevati strokovno izobrazbo, usposabljanje za delo, delovno uspešnost in dodatna znanja ter delovno dobo. O socialnih kriterijih ni več govora. Odpovedni rok delavcem, ki bodo morali oditi, je najdalj trideset dni. Kljub številnim pripombam ob sprejemanju stečajne zakonodaje, da bi morali biti zaradi obveznosti, ki jih je država sprejela z mednarodnimi konvencijami, delavci plačilno nesposobnih delodajalcev bolje zaščiteni, je to vprašanje (morda) preloženo na prihodnja leta in nove predpise. Četudi imajo delavski zastopniki sedež v upniških odborih, pa nimajo nobene besede pri prvih pomembnejših korakih, ko se odloča o tem, koliko se bo dolžnik reševal z odpuščanjem delavcev. Besedo o tem bodo imeli seveda le v tistih podjetjih, v katerih bodo večinski lastnik. Delavski zastopnik je po zakonu član upniškega odbora, vendar bo tu njegov glas šibak in ob glasovanju nepomemben, saj se glasovi preostalih upnikov množijo glede na njihovo »pomembnost« oziroma »težo« terjatve, ki jo imajo do dolžnika. Popuščanje v prisilni poravnavi - izgubljali bodo mali upniki Prisilna poravnava naj bi torej bila pot in metoda gospodarske oživitve dolžnika. Dolžniki in upniki naj bi se dogovorili ali sprejeli spremembe dolžnikovih obveznosti, da bi jih slednji lažje odplačal ali poravnal. Čeprav bi ob splošnem prebiranju zakona rekli, da morajo popuščati predvsem upniki, ni povsem tako. Popuščati bo moral tudi dolžnik (v elementih finančne reorganizacije) in predvsem mali ali manj pomembni upniki. Popuščanje pa pomeni tudi izgubljanje in izgubljali bodo predvsem mali in manj pomembni. Kot pomembno novost je zakon v postopek prisilne poravnave uvedel načrt finančne reorganizacije. Prisilna poravnava torej naj zagotovi, da bo postal dolžnik plačilno sposoben, zmanjšanje dolžniških bremen (dolgov) pa je le eden od ukrepov za to. Dolžnik torej mora sestaviti in predlagati načrt finančne reorganizacije, ki ga lahko predloži še po dveh mesecih, odkar je predlagal začetek prisilne poravnave. Gre torej za predlog porav- nalne ponudbe. V poravnalni ponudbi bo razvrstil terjatve (upnike) v razrede glede na pravni in poslovni interes in druge skupne značilnosti, potem navedel, za katere razrede terjatev se položaj upnikov ne spremeni, ter naštel terjatve, ki jih bo poravnal v zmanjšanem znesku, ali podaljšane roke plačila. Če je ponujeno izplačilo terjatev posameznega razreda v zmanjšanem znesku, ne sme biti ponujeni delež plačila s strani dolžnika manjši od 50 odstotkov, če je ponujeno plačilo v enem letu, več kot 60 odstotkov za plačilo v dveh letih ter v celoti v treh letih. Dolžnik pa bo moral v načrtu navesti tudi metode ali kombinacijo metod, s katerimi bo prišel do tega, da bo plačilno sposoben in bo lahko poravnal ali plačal dolgove upnikom. In prav tu se moramo ustaviti, ker je to jedro ali bistvo gospodarskega »oživljanja« dolžnika. Prosta pot za ustanavljanje hčerinskih družb Bo dolžnik ali podjetje, ki je zašlo v težave, kadrovsko tako »močno«, da bo pripravilo dober načrt finančne reorganizacije, predvsem pa izbralo prave metode ali ukrepe, da se izvleče? Lahko da bo načrt premalo domišljen ali pa si bodo za to najeli strokovno službo. Dolžnik pa bo k pripravi finančnega načrta lahko povabil tudi upnike. Razmišljamo: vseh gotovo ne, ampak jih bo izbral. Torej bo izbiral med pomembnimi. Morda bodo prav slednji tisti resnični pisci načrta finančne reorganizacije, zato lahko predvidevamo, da ga bodo sestavili tako, da bo dobro »zajel« njihov interes. V nadaljnjem postopku je majhna možnost, da bi z glasovanjem mali upniki načrt zavrgli. In kaj pravi zakon o metodah ali ukrepih finančne reorganizacije? Lahko jih bo toliko, kakor tudi kombinacij, kolikor se jih bodo uspeli »spomniti«. To pomeni, da jih zakon ne omejuje, ampak je toliko ohlapen, da odpira vrata številnim potem. Zakon pa našteva nekatere ukrepe, potrebne za pridobitev likvidnih sredstev (prodaja dela premoženja, nova posojila), ukrepi za povečanje osnovnega kapitala (izdaja delanic namesto izplačila posameznim upnikom, ki pristanejo na to pomembno novost zakona), za racionalizacijo proiz- vodnje (zmanjšanje števila zaposlenih in drugih stroškov), za ustvarjanje dohodka (proizvodnja novih izdelkov in raziskava tržišča). Predvidevamo pa, da bodo v praksi finančno reorganizacijo izpeljevali na način, da bodo ustanovili novo družbo kot hčerko dolžnika, ki bo nadaljevala proizvodnjo uspešnega dela družbe. Seveda bodo še prej zmanjšali število zaposlenih. Ali se bodo upniki, ki bodo pripravljeni svoje terjatve zamenjati za delnice in s tem postati (so)last-niki, »premaknili« od dolžnika v novo ustanovljeno hčerinsko družbo? Bodo upniki postali njeni večinski lastniki in na ta način iztržili več (morda z dobro prodajo), kot če bi ostali upniki in čakali na plačilo svojih terjatev? Nekaj je torej povsem jasno - možnosti za reševanje dolžnika s »pomočjo« upnikov je torej veliko in zakon ne preprečuje skoraj ničesar, kar je v interesu podjetništva. Pri vsem pa si moramo odgovoriti še na vprašanje, kdo so podjetjem običajno največji upniki. Ustaviti pa se moramo še pri zadnjem odstavku zakonskega določila, ki govori o finančni reorganizaciji. Zakon pravi, da mora dolžnik pokazati za verjetno, da bo obveznosti iz prisilne poravnave tudi poravnal, da bo plačal upnikom, kot je bilo v postopku potrjeno. S čim bo to jamčil, saj ne verjamemo, da mu bodo upniki ^RA iti 069 ¿2AoS verjeli na besedo ali tako ffj noma zaupali v učinkovitost J pov finančne reorganizacije’ *' nik si bo moral pridobiti ja®® J Toda tudi tega si danes ni o10® pridobiti, ne da bi bilo j »kritje«. Jamstvo bodo torej dale predvsem močne fina hiše. Zato menimo: zakon o P® poravnavi, stečaju in likvidacij“, udarja podjetništvo, smisel ekonomije. Vprašanje, kdork nik, je manj pomembno. zakon je zato tudi ustrezen ninjenje in spreminjanje last®1* premoženja družb. Stečaj bo samo za ukinitev prezadolžene družbe Zakaj torej toliko g0*0^ o postopku prisilne poravn^ . prisilni poravnavi? Zato, kefk pot za sanacijo dolžnika. Ste po novem zakonu način nja ali ukinitve prezado ' družbe in po novem ni večP0^ način za gospodarsko oživite* j to prej tudi večkrat bil. Zato videvamo, da bo v prihodnje5 , jev manj, več pa bo prisilnih P" nav pred sodiščem. Če je bilo do sedaj P° „ p' o finančnem stanju določejG kolikšnem času družbena 1®^ vodska služba vloži prijavo > čaj. sedanji zakon samo g°v j(f se stečajni postopek opravi za .. nika, kije dlje časa plačilno“^ soben. Pravijo, daje to pravni standard ali ne“1 pravni pojem, pri katerem51 sodišča morala pomagati Z e misti. J V stečajnem postopku “^j dolžnika izgubijo zaposlite* izjemoma lahko nadaljujejo določen čas, ko gre za dok® le-tega. Vprašanje likvidacij pa ^ novem urejala zakon o skih družbah in zakon o poravnavi, stečaju in li^ji Stečajni in likvidacijski P°st0M med seboj izključujeta. LiSjl se opravi, če se ve, da bo h* U ska masa sredstev zadoščal® čilo vseh obveznosti. MAJDA Fotografija: Nataša Uničeno kužno znamenje, baročni kip v podobi zvezanega Kristusa ECCE HOMO Glejte, človek! Česa vse je zmožen človek, kakšnih nepredvidljivih dejanj? Baročni kip v podobi Kristusa z zvezanimi rokami je stal na stebru ob cesti Rankovci-Gederovci (oziroma ob cesti Murska Sobota - avstrijska Radgona) vse od leta 1740. V četrtek opoldne je naravnost vanj zapeljala voznica, ki je hitela z nakupov v Avstriji. Kako ji je uspelo zadeti baročni kip, ki je stal na visokem stebru in je kar precej oddaljen od ceste? Tega ne bomo nikoli izvedeli, pa tudi ne, zakaj se prometne nesreče dogajajo prav pri edinem drevesu ob cesti. Zal tokrat cilj trčenja ni bilo drevo, ampak kamnito znamenje neprecenljive vrednosti v kulturno- zgodovinski dediščini Prekmurja in Slovenije. Bilo je namreč eno od redkih baročnih skulptur na podeželju. Če ti ne zdrami sočutja pomnik ta kamniti, popotnik, kje bi pač našel še krš, trši ko tvoje srce? Popotniki, ki tod mimo hodite, pomislite, da je bil naš Zveličar, ki ga ta podoba predstavlja, triitrideset let v človeški podobi romar zato, da bi nam pokazal pravo pot! To je le del napisa v latinskem jeziku na kamnitem znamenju. ki stoji na poti proti Stični. Ker je zelo značilno in pričevalno za svoj čas, smo si ga sposodili tudi mi, in to ob pomoči prevoda Antona Sovreta in zapisom strokovnjaka dr. Marijana Zadnikarja v njegovi knjigi Slovenska znamenja. Ta napis bi bil prav lahko tudi na kužnem znamenju, ki so mu ljudje že od nekdaj rekli Beli križ. Vendar tukaj ni bila potrebna pisana beseda; figuralno znamenje v podobi stoječega Kristusa z zvezanimi rokami, s trnjevo krono na glavi in ogrnjenega z ogrinjalom je dovolj nazorno pričalo o trpljenju in upanju. V Prekmurju so le tri kamnita figuralna baročna znamenja: grof Zichy je dal postaviti v Beltincih pri cerkvi pred prvo svetovno vojno v okviru parkovne ureditve s platanami in italijanskim vodnjakom tudi visok kamniti steber s sv. Jurijem na vrhu. Dva baročna kipa iz prve polovice 18. stoletja sta v podobi Kristusa. Na slovenskem podeželju so se iz tistega obdobja ohranila štiri figuralna. znamenja Kristusa in tri Janeza Nepomuka (eden je na Janže-vem Vrhu pri Gornji Radgoni). Kar dva baročna kipa v podobi Kristusa sta bila v Prekmurju; v Bratoncih stoji od 1724. leta znamenje s kipom žalostnega Kristusa, ki mu domačini pravijo tudi Božja misel. Zanimiv je zapis Stefana Kuharja iz 1909. leta: Na bra-tonskem poli poleg ceste, štera v Dokležovje pela, je eden stari pio. Na tom pili je kamena podoba Jezuša. Jezuš sedi i glavo ma na roko naslov-njeno, kak človek, ki kaj jako žaluje. Večkrat što pita od stari ludi, zakaj je te Bog tak žalosten. Edni pravijo, da je njemu žao, ka je človeki slobodno volo dao; drugi pa, da je zato postao tak žalosten, ar se je njemi že samomi preveč vidlo, kelko je naše slovensko lustvo moglo trpeti. V nasprotju z bratonskim Kristusom rankovski ali kranjčki ni obarvan (morebiti se ga je prav zato oprijel naziv Beli križ), vendar je izraz na Kristusovem obrazu prav tako žalosten. Opis tega kamnitega baročnega znamenja s figuro je v vseh virih zelo skromen. Marijan Zadnikar je v najnovejši knjigi Slovenska znamenja iz leta 1991 zapisal le nekaj stavkov, čeprav ga je uvrstil v Seznam pomembnejših ohranjenih znamenj v Sloveniji. Ker je znamenje na katastrskem ob- Beli križ v podobi zvezanega Kristusa s trnjevo krono; na kranjčki zemlji ob poti proti avstrijski meji je stal vse od 1740. leta. Po nesreči je bil pogled nanj žalosten. Samo budnosti domačinov gre zahvala, da glava ni bila ukradena. Prvi posnetek je nastal 1982. leta, drugi v četrtek, 27. januarja 1994. bbp močju vasi Krajna, se tudi v evidenci beleži, da je na Krajni v Prekmurju, čeprav stoji ob poti med Rankovci in Gederovci. Kakorkoli: zanj skrbijo Kranjčani in le domačinom gre zahvala, da zelo poškodovani kip v četrtek ni ostal brez glave (po pričevanju očividcev so zadnji trenutek preprečili šoferju avtomobila s bakovsko registracijo, da ga ni odpeljal v svojem prtljažniku). Zadnikar je zapisal: V bližini Rankovec stoji ob cesti, ki pelje iz Sobote proti avstrijski Radgoni, v še nepokvarjenem okolju kamnito figuralno znamenje s stoječo plastiko zvezanega Kristusa. Ta batočni ,ECCE HOMO’ je iz leta 1740. Čeprav so se tudi o tem Kristusu spletle razne govorice, pa bo najverjetneje držalo, da so ga postavili gospodje s kranjčke graščine, da bi njih in ljudstvo zavaroval pred nesrečo. Beli križ je verjetno zahvala in prošnja. da bi vse tamkajšnje ljudi obvaroval pred strašno in neozdravljivo boleznijo kugo, ki je prav tistih letih pobirala ljudi in cele vasi. Zanimivo obkrožajo tri vaška Pg pt lišča, ki so precej (skoraj0^ normalno) oddaljena o® apr Najbližje mu je kranjČkorZ pališče (ki je bliže Rap^? ^ kot Krajni), sredi poljani kopališče vasi Sodišinci 1 koliko naprej še gedero* Belega križa ni več- ji bodo spet predvidevali: \ f pomeni, kakšno zna^Tti to, jih bo doletela vojn®,?/ lezen... Spomenik je stavno žrtev prometne Ironija usode: dolga letaW njegova okolica zanem®^ zadnja leta pa so pr' j6/ porezale grmovje in P° J? travo ter okrog njega z ■/ rože. Kakor da bi bil se ¡j? več opazen. Kakor sm® p(f prej navadili in ga skof®'^ gledali, ga bomo sedaj " šali- Naloga spomeniške? J^ stva je, da poskrbi za novega (enakega) - kopijo, polomljeni ^^ pa naj na primerne®1 shranijo v domačem Kako dobiti denar za W poseg... to pa je ž® / zgodba. Dejstvo je, “A. 1T vso škodo poravnati tlS ' j je povzročil. X Potem pa se sprašm zakaj so naši kipi . tako žalostni? BERNARDA B r I ust1 (podatki so iz knjige . Zadnikarja. Slovenska , nja. Družina. 1991) , stran 5 gospodarstvo Je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ukradlo program gospodarske promocije Gospodarski zbornici Slovenije? Vlada krade? Kako malo sodelovanja je med posameznimi ministrstvi v Republiki Sloveniji, dokazuje tudi zadnji predlog zakona o delovnem področju ministrstev. Določeni uradi, direkcije, uprave in inšpekcijske službe so še vedno »razbiti« po posameznih ministrstvih, čeprav se že dolgo govori o njihovem povezovanju v skupne urade ali centre v okviru republiške vlade. »Ministri imajo najrajši vsak svoj denar,« je pred kratkim izjavil eden od sogovornikov, in to še kako drži - zdi se namreč, da je načelo slovenskih ministrstev, imeti čim več področij, uradov, nalog... in čim več sredstev iz proračuna. Najbolj v nebo vpijoče je nesodelovanje ministrstev pri pro-mociji. Od osamosvojitve sem govorimo in pišemo, da potrebuje Slovenija učinkovito pro-mocijo države in njenega gospodarstva v svetu; žalostno je, <*a nas nekateri naši najbližji sosedje še vedno ne poznajo, ^®nje je Slovenija še vedno del ,ugoslavije. Ne le da hoče 'sako ministrstvo posebej »iz-trziti« proračunski denar za Promocijo, namesto da bi to opravljal poseben vladni urad, Gospodarska zbornica Slove-°bh'žuje Kračunovo mini-«stvo, da je ukradlo njihov Program iz leta 1991. ^’gav bo urad za Promocijo vesticije, Direkcija R Slovenije za blagovne rezerve in Tržni inšpektorat. Pod poglavjem Delovna področja je zapisano: »Urad Republike Slovenije za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije opravlja zadeve, ki se nanašajo na organiziranje poslovnih konferenc, angažiranje zunanjih domačih in tujih stro kovnjakov za pripravo analiz in raziskav posameznih trgov za večjo prodajo slovenskih izdelkov in storitev v tujini ter pridobitev tujih investitorjev iz tujih držav v Republiki Sloveniji, sodelovanje na sejmih in njihovo sofinanciranje, organiziranje stalne razstave slovenskih izdelkov v Sloveniji, oglaševanje ekonomske problematike v svetovnih publikacijah, oskrbo s promocijskim gradivom in tiskanje, videokasete, druge publikacije in sodelovanje na mednarodnih '“ mih...« »Pobrali so večino iz zborničnega programa!« V začetku januarja je • Davorin Kračun, minister za ekonomske odnose in razvoj obširneje predstavil dosežke' načrte svojega ministrstva-Sprejemajo se pomembni zakoni, že lani je bil sprejet zakon o trgovini in varstvu konkurence (ki je že doživel vrsto sprememb), tačas se sprejema zakon o varstvu potrošnikov, pripravljen je tudi zakon o carinski tarifi, obljubljen zakon 0 tujih vlaganjih, prav tako pa s® menda pripravlja ustanovitev urada za gospodarsko pro-»ocijo Slovenije in tuja vlaganja. Skupščinski poročevalec s številko 1, ki je izšel 6. januarja 1994, je objavil tudi Prebeg zakona o delovnem P°' čročju ministrstev. V drugem členu je naštetih 15 vladnih ministrstev, v okvir ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Pa naj bi v prihodnje spadali-¿avod R Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, orad R Slovenije za varstvo Potrošnikov, Urad R Slovenije ® varstvo konkurence. Urad “ Slovenije za gospodarsko Promocijo Slovenije in tuje in- sej- Ideja in koncept o ustanovitvi posebnega urada za promocijo slo venskega gospodarstva nista zrasla na zelniku ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Konec osemdesetih let je slovensko gospodarstvo čedalje močneje zahtevalo skupno promocijo v tujini. Center za turistično in ekonomsko propagando v okviru Gospodarske zbornice Slovenije na tem področju ni opravil je država to vlogo v celoti zaupala gospodarski zbornici; danes imajo po svetu 90 predstavništev. Suverena Slovenija nima v tujini praktično niti enega gospodarskega predstavništva. Mi smo predlagali, da bi oblikovali tak center ali agencijo; zbornica se je tudi ponudila, da bi prevzela poslovanje, hkrati pa smo rekli, da če nočejo, da je to posebna dejavnost v okviru zbornice, je lahko to neka skupno vodena dejavnost. In to trdimo še danes. Vsem državam je popolnoma jasno, da ta dejavnost ne more delovati po povsem komer cialnem nečelu, ampak mora dobivati tudi neka javna sredstva,« smo izvedeli na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije. V zadnjem letu in pol se na tem področju ni nič premaknilo. Ali pač? Za gospodarsko promocijo so v lanskem proračunu namenili 11 milijonov mark, v zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju pa je v 29. členu določeno, da mora vlada skupaj z gospodarsko zbornico pripraviti program promocije. Podobno je zapisano tudi v sklepih državnega zbora, ki je marca 1993 razpravljal; o proračunu in sprejel sklep, da »mora vlada v 60 dneh skupaj z gospodarsko zbornico, Ljubljansko banko in drugimi asociacijami pripraviti program promocije«. Lani tega sklepa niso »realizirali«. Gospodarska zbornica Slovenije se je od septembra 1993 resda intenzivneje pogovarjala z ministrstvi, toda končnega dogovora ni bilo. Ko so videli pred- svoje naloge, saj je bil ves čas poudarek predvsem (ali zgolj) na »turistično«. Ne bi obnavljali obsežnih razprav in številnih predlogov o organiziranju promocije po osamosvojitvi Slovenije (politično promocijo je kar dobro opravljal takratni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel), dejstvo je, da organizirane promocije slovenskega gospodarstva ni še do danes. Gospodarska zbornica Slovenije je že leta 1991 pripravila svoj projekt promocije. »Vlada je o projektu promocije, ki ga je pripravila zbornica, razpravljala januarja 1992. S tiste seje smo potem dobili celo neko pozitivno mnenje. Mi smo predlagali preprost sistem, pri tem pa smo se zgledovali po drugih zahodnih državah. Večina držav ima za promocijo gospodarstva v tujini neko inštitucijo, ki je javna, pa če se imenuje zavod ali agencija. Lahko je povsem zunaj domene vlade in ministrstev ali pa je država soudeležena kot soustanovitelj in upravljalec. V sosednji Avstriji Celo ustavili spor »^ BgotavlUs’“'u*MU’ •rovinsne in t5WWlKVfi«iW«no «.*«■*» ww~ ?a 80 nadaljevanja pogajanj o socialnem £> ^tmS’^^ P«««4»h zastala. Ta sindi-S Pndnk «UP!?1* sklenitvijo socialnega sporazuma naj-¿fNv®®st| zSTme,nb ® dopolnitev kolektivne pogodbe v PbdiMMk tudi «reditev politike zaposlovanja in ^ ’^ sklad’ *“ * državnih podjetjih, . ^Pr^nnsti, predvsem pa je za nadalje-ih.i e8 tega??® n® Privoh v ultimativne vladne izjave. sindikata kovinske in elektro- 0 Prisilni ^ ustavna spora. Gre za 51. člen za-¡n a ^i« z stcia)u in likvidaciji, ki naj bi bil °^sUvek 3 za*tona 0 delovnih razmerjih, in za 3. na .a uredbe o izdajanju in upoštevanju stvari ^^«¿anega Ma neto osnovnih plač. rc8nov^S°’ -^ žc o^^tev Ustavnega sodišča. ,2Plačan» l ttJC’ a,i upošteva nasprotna stran za £ OštevaSnex^ohodkc “^ do 100 odstotkov, hiL™ ru^’cne dejavnosti, ali se posega samo 'da bi v , vc^a v gospodarstvu. Sindikati me-oJL^Sodb iti ?nmerih morala veljati določila kolektiv-žari«, mcr. “ n*^ nc more z nekakšnimi kovinska ? ^mišljati po svoje. Kot je slišati, si m elek!’oindustrijc prizadeva, da bi nova ^bta 'i *? PanoF’> ki je za gospodarsko zelo «»sala 36.ooo tolarjev bruto. M- JERŠE prepisali njihov program in ga objavili kot svoj predlog. Ni jim tudi všeč, da sojih tako zahrbtno izključili iz dejavnosti, prav tako pa jim ni všeč, da bi bil ta urad le na ravni enega od ministrstev - kljub temu bo namreč ostal del promocijske dejavnosti še naprej tudi v drugih ministrstvih. Po njihovem mnenju je takšno početje drobljenje sil in denarja ter izguba energije. Podobnega mnenja je tudi predsednik odbora za gospodarstvo pri državnem zboru R Slovenije Feri Horvat. V teh dneh odbor obravnava predlagani zakon o delovnem področju ministrstev in ugotavlja, da so tudi znotraj vlade različni pogledi na organizacijo promocije. Po Horvatovi oceni je promocija tačas prešibka in razdrobljena po različnih ministrstvih: »En del je v Kračunovem ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, za turizem in drobno gospodarstvo je v okviru ministrstva za gospodar- log zakona o delovnem področju ministrstev in načrtovano ustanovitev urada za gospodarsko promocijo v okviru ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, so izjavili: »V projektu promocije so večino elementov in tekstov pobrali iz programa gospodarske zbornice.« Gospodarski zbornici Slovenije ni všeč, da so v ministrstvu brez predhodnega obvestila enostavno stvo, nekaj se s tem ukvarja tudi zunanje ministrstvo, ki zdaj tudi predlaga, da bi bili oni nosilec promocije v tujini; s promocijo pa se ukvarja tudi urad za informiranje. Predlogi v parlamentu se nagibajo k temu, da ta urad ne bi bil v okviru nekega ministrstva, ampak samostojna služba v okviru vlade. Najbrž bi bila to najprimernejša rešitev! Pomembno je, da je to znotraj vlade usklajevano na enem mestu. Pa to ni dovolj! Predvsem je potrebno vzpostaviti sodelovanje z gospodarstvom, obrtno zbornico in dmgimi inštitucijami.« S tem da gospodarska promocija Slovenije tako dolgo ni vzpostav-lj»na (čeprav se v proračunu za to namenjajo sredstva, ki se potem porabijo po posameznih ministrstvih), čuti posledice predvsem slovensko gospodarstvo. Povečan izvoz avstrijskega blaga v Slovenijo (ki je bil lani večji od izvoz v Ameriko) je le posledica dobro organizirane gospodarske promocije - Avstrija ima v okviru svoje ambasade v Ljubljani tudi gospodarski oddelek, kjer je zaposlenih šest strokovnjakov. Če hoče Kračunovo ministrstvo prevzeti tudi gospodarsko promocijo in organizacijo sejmov, bi moralo že nekaj let usposabljati štab sposobnih sodelavcev. Če je ta dejavnost navedena v programu spet samo zaradi proračunske delitve, se bodo začeli državljani in podjetja prav zares spraševati, kako učinkovito porablja država njihov denar? BERNARDA B. PEČEK Združenje delodajalcev Slovenije Glas kapitala v socialnem dialogu Povabilo iniciativnega odbora za ustanovitev Združenja delodajalcev Slovenije ni ostalo brez odziva, in ko se je s pristopnimi izjavami odzvalo več kot 1400 podjetij, ki zaposlujejo dobro polovico zaposlenih delavcev v gospodarstvu, so bili izpolnjeni pogoji za ustanovitev reprezentativnega in večinskega Združenja delodajalcev Slovenije. Pričakujemo lahko, da se bosta spremenili ostrina in barva socialnega dialoga, tudi zato, ker bodo delodajalci v pogajanjih neposred-nejši, nanje bodo prihajali s popolnoma jasnimi in sprejetimi predlogi po sekcijah, zato bo tudi pogajanje za kompromis toliko ostrejše in z manj popuščanja, pa ne samo do sindikalnih zahtev, ampak tudi do Gospodarska zbornica Slovenije, pod okrilju katere Združenje tudi nastaja, je torej s tem »pristala« na delitev ali razmejitev - zastopanje poslovnih, komercialnih interesov kapitala ter nastopanje v socialnem dialogu, vse to je bilo doslej pod eno streho Gospodarske zbornice Slovenije. Prav zaradi tega so bile med pogajanji o kolektivni pogodbi in socialnem sporazumu pripombe, ali sme Gospodarska zbornica nastopati v imenu, delodajalcev kot tretji partner ob vladi in sindikatih. Združenje delodajalcev torej tudi pri naš nastaja kot antipod sindikalnemu povezovanju, nastopanju, čeprav še ni dokončno rečeno, ali bo slovensko Združenje tudi tretji sopodpisnik ob vladi in sindikatih ali pa bo to še naprej Gospodarska zbornica. Združenje delodajalcev torej ustanavljajo z namenom »učinkovitega uresničevanja vpliva delodajalcev v socialnem partnerstvu z vlado in sindikati ter za večjo učinkovitost, izboljšanje in povečanje rezultatov svojih dejavnosti« (iz Statuta Združenja delodajalcev Slovenije). Znotraj Združenja pa bodo člani delali po branžnem načelu ali sekcijah in regionalnem na- čelu. Če je do sedaj v imenu delodajalcev nastopala Gospodarska zbornica, ki bo še naprej strokovno in sploh stala ob strani Združenju delodajalcev, v čem je torej vsebinski premik ob nastopu združenih delodajalcev? Radenski Ekoss išče nove razvojne možnosti; iz Petanjskega obrata namesto slatine - gobe Ostrigami na pohodu! Zadnje tedne so se na policah v Sloginih trgovinah v občini Gornja Radgona pojavile nenavadne sivo-bele gobe. Nenevadne se zdijo tistim, ki so bili doslej navajeni le na jurčke in druge gozdne gobe. Poznavalci pa vedo, da so ostrigarji zelo okusne in lahko prebavljive gobe, ki uspešno zamenjajo meso, zaradi raznolikih možnosti pa jih še posebno cenijo v vegetarijanski kuhinji. Stari Grki so verjeli v posebno moč gob, Rimljani so jim rekli »hrana za bogove«, Kitajci pa so jih šteli za del zdravilne prehrane in jih imenovali »eliksir življenja«. Kitajci so bili tudi prvi, ki so začeli načrtno gojiti gobe v naravi in rastlinjakih. Prvi v Pomurju, ki so začeli gojiti ostrigarje, so delavci Radenske družbe Ekoss. Novembra lani so v rastlinjake v Radencih navozili čez 6 ton komposta z micelijem; izkoristek je okrog 22-odstoten, torej na 10 kilogramov komposta naberejo 2,2 kilograma gob. Rastišče ima 4 do 5 ciklusov, obirati pa so jih morali skoraj tedensko. »Ker rastlinjaki niso dovolj izkoriščeni, smo razmišljali, da bi spremenili njihovo namembnost. Doslej smo v njih gojili le rože za potrebe zdravilišča, vendar pa je od takrat, ko smo ustanovili Posušeni in sveži ostrigarji bodo od marca na policah vsen pomurskih trgovin. družbo Ekoss in je potrebno vse plačati, teh naročil čedalje manj. Da bi gojili rože za trg, se tudi ne splača, ker je že prevelika konkurenca zasebnikov. Rože niso tako donosne, zato smo razmišljali o gojenju zelenjave brez kemičnih zaščitnih sredstev. S pomočjo kmetijskega inštituta smo se lani odločili za gojenje gob; na inštitutu so nas napotili k proizvajalcu komposta z micelijem v obliki briketov iz Mariboru,« je povedal direktor Ekosa Ivan Lukič. Rezultati poskusnega gojenja gob, s katerim so želeli pravzaprav testirati pomurski trg, so več kot dobri. Ostrigarje so po trgovinah takoj brez problemov prodali, pa tudi gostilničarji so ugotovili, da so te gobe lahko zelo zanimiva popestritev njihove gostinske ponudbe in da so jih gostje zelo dobro sprejeli. Odločili so se, da se bodo gojenja ostrigarjev lotili z vso resnostjo. Pridobili so si ustrezne certifikate o kakovosti, s pomočjo Mikrokozmosa iz Ljutomera pa bodo trgu ponudili tudi suhe gobe. Kasneje bi jih blanširali in vlagali v kis in sol, vsekakor pa si bodo Zagovorniki ostrigarjev navajajo več razlogov, zaradi katerih mg bi jedli več v rastlinjakih gojenih gob. Ne le da so ostrigami beljakovinsko enako bogato živih» kot govedina in da vsebujejo veliko mineralov, proteinov, aminokislin in vitaminov, ampak bi s ponudbo umetno gojenih gob hkrati obvarovali gozdove in Hudi. Gozdove zato, ker bi morebiti na ta način ostalo več gob v naravi (s pretiranim nabiranjem gob že nekaj let rušimo biološko ravnotežje v okolju). Gobe, kijih naberemo V naravi, niso vedno tako KMEodstotno zdrave kot tiste, kijih gojimo zaščitene v rastlinjakih. Zaradi onesnaženosti zraka, vode in nasploh oko- . Ija nikoli ne vemo, koliko težkih kovin, radioaktivnih elementov ter drugih škodljivih snovi je goba črpala iz zraka in zemlje. prizadevali prodati čim več svežih gob.- Na začetku bodo morali vzpostaviti prodajno mrežo in organizirati hitro in prilagodljivo dostavo. Ko bodo začeli z redno pridelavo, bo potrebno zaposliti tudi nekaj novih delavcev. Do marca bo vse nared za redno gojenje, vendar ne v rastlinjakih, temveč v nekdanjih garažnih prostorih. Naložba je vredna okrog 3 milijone tolarjev, v zgradbi pa je bilo potrebno urediti le izolacijo, inštalacijo za regulacijo vlažnosti in zračnosti ter kupiti nove količine komposta. Celoten načrt predstavitve pripravlja marketing Radenske; spomladi bodo sveži in posušeni ostrigarji v novi embalaži z lično izpisanimi deklaracijami, prilagali pa bodo tudi različne recepte za pripravo gob ostrigarjev. BERNARDA B. PEČEK države. Prejšnji teden so imeli regijski sestanek, ki jih po Sloveniji organizira Gospodarska zbornica Slovenije, tudi v Murski Soboti. Pristopne izjave za Združenje delodajalcev je do 25. januarja podpisalo tudi 98 podjetij pokrajine ob Muri, kjer je zaposlenih več kot 18 tisoč delavcev. Za Združenje so se odločila predvsem (še) družbena podjetja, v katerih ima delo dve tretjini vseh zaposlenih v gospodarstvu regije. Na regijskem sestanku prejšnji teden so zbirali tudi imena, torej kandidate za upravni odbor, ki jih bo izvolila skupščina. Upravni odbor Združenja bo štel 74 članov, v njem pa bi, vsaj pričakujejo tako, moralo dobiti sedež vsaj pet predstavnikov pomurskih delodajalcev. Na regijskem sestanku so se pogovarjali o tem, da bi imeli svoje člane upravnega odbora glede na zastopanost ali moč posamezne branže pri nas za tekstilno in konfekcijsko dejavnost, kmetijstvo, gradbeništvo, trgovino, pa tudi za lesarstvo, promet in kovinsko industrijo. MAJDA HORVAT PMMsrtnm turistično fodjstjs MURSKA SOBOTA d. a. o VAM PONUJA: DARILO (zastonj montažo) ob nakupu avtomobilskih gum za tovorna vozila • rezervne dele za vaš tovornjak, ki jih drugje ne dobite • originalne rezervne dele za osebne avtomobile PEUGEOT in HYUNDAI • vse odtenke kakovostnih avtolakov • in še kaj Obiščite nas v Bakovski ul. 29 v Murski Soboti v prostorih Avtobusnega prometa ali pa pokličite po //ti mu prijazna priëakujeme k, 3. februarja # lokalna samouprava Urnik je zares natrpan Koliko je vredna občanova duša Občinski funkcionarji trosijo med ljudi strah pred novimi manjšimi občinami. Uspešno, saj imajo dolgotrajna izkustva iz administrativne demagogije. Ljudje jim pravijo Občinarji. Občinarji se znajo zelo dobro vživeti v bojazni ljudi. Ne zato, ker bi se želeli poistovetiti z njihovimi težavami, da bi jih laže razumeli in jim potem šli na roko. V njihovo kožo se vživljajo, da bi jih bolje spoznali in potem še učinkoviteje strašili. Tako si povečujejo avtoriteto. Nova organiziranost lokalne samouprave bo verjetno dodobra spremenila občinske zemljevide tudi v Pomurju. Iz dosedanjih štirih naj bi po doslej znanih pobudah nastalo vsaj 25 ali več novih občin. Predvsem gre za to, da so bili zakoni, ki opredeljujejo možnosti za oblikovanje novih občin, sprejeti pet pred dvanajsto, navodila iz Ljubljane prihajajo v provinco tri minute do dvanajste, hkrati pa ostajajo vprašanja, ki so za življenje prihodnjih občin odločilnega pomena, kot so premoženjske zadeve in delitvene bilance. Po drugi strani pa sedanja državna uprava nad novo organiziranostjo ni navdušena, saj ne ve, ali si z novimi občinami ne ukinja delovnih mest. V sedanjih razpravah o oblikovanju novih občin pa velikokrat opozarjajo, da so še vedno nerešena nekatera bistvena vprašanja. Med drugimi tudi najpomembnejše, to je financiranje prihodnjih občin. Kot je znano, v tujini gospodarijo z zemljišči in drugimi nepremičninami občine, pri nas pa si jih je prilastila država. Tako so s pripravami na referendume že pohiteli v prenekateri občini in krajevni skupnosti, predsedniki občinskih skupščin pa so v položaju, ki jim ga določa zakon, zgolj sklicatelji zborov, na katerih bodo občani oblikovali svoje referendumsko območje za ustanovitev nove občine. Skratka, gre za zelo natrpan urnik raznih opravil, zato je upravičeno vprašanje, če bo vse to možno izvesti v tako kratkem času. Ob vsem tem morda ni odveč poudariti, da so bile politične stranke, ki so v svojih programih na lokalni ravni pod regionalizacijo Slovenije razumele tudi nove občine, skoraj po pravilu do zadnjega tiho in jih zdaj organi krajevnih skupnosti in občin pozivajo k sodelovanju. Sicer pa povečini v Pomurju razumejo zakonodajo tako, da se občani odločijo za novo občino, stranke pa si potem na volitvah izborijo svetniške sedeže in župana. Če bodo torej vsi dohiteli vse roke, bomo imeli v bližnji prihodnosti v pokrajini ob Muri zares veliko novih občin. Pa veselo na delo! MILAN JERŠE OBVESTILO ŽIVINOREJCEM! Vse živinorejce v občini Lendava obveščamo, da so za odpravo posledic suše lahko deležni regresa pri nakupu živinske krme, in sicer: - regresa za nakup ječmena in koruze iz republiških blagovnih rezerv, - regresa za nakup sena (15SIT/kg - normativ do 350kg/GVŽ), - regresa za nakup koruzne silaže (3SIT/kg - normativ do 700 kg/ GVŽ), - regresa za nakup beljakovinske krme (soja, tropine,... - 35% drobnoprodajne cene - normativ do 60kg/GVZ), - za jeseni kupljeno sveže koruzno zrnje je regres 8SIT/kg (normativ do 300kg/GVZ) - za jeseni kupljeno koruzno silažo je regres 3SIT/kg (normativ do 700kg/GVŽ). O regresiranju nakupa trsnih cepljenk, semenskega krompirja in semenske koruze bodo kmetovalci obveščeni pozneje. Podrobnejše informacije so na voljo pri kmetijski svetovalni službi, pri vaši kmetijski zadrugi ali neposredno pri sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Lendava. Srednji sloj določa vrednote in mentaliteto družbe. Določasijo jih kot kolektivni subjekt, torej anonimno, po diktatu večine. Občinarji sodijo med najbolj reprezena-titvne predstavnike tega sloja. Čeprav so mutanti. Običajen predstavnik srednjega sloja je anonimen, zato ne more nikoli sam od sebe sprožiti formiranja kakega novega javnomnenjskega stališča. Občinar pa je to zmožen narediti, v tem je njegova mutantnost. Ker to lahko naredijo, tako tudi delajo. Prav jim pride vsak javni nastop, da pripovedujejo, kako slabo bo, če se bodo zdajšnje občine razdelile na manjše. Take izjave, ki si jih običajni pripadnik srednjega sloja na tako izrazit način ne upa izreči, se čudovito spri-jemajo s standardno srednjeslojev-sko konzervativnostjo. Ne zaupaj v nič novega, varno in gotovo je samo, kar je staro. Tako se glasi vodilno srednjeslojevsko geslo. Temu zastraševanju z majhnimi občinami seje mogoče upreti samo z razgrnitvijo dejstev. Kajti mi smo prepričani, da so manjše občine dobre, da so boljše od velikih. Razgrnimo torej dejstva, razdelimo list papitja na dvoje in zapisujmo - zgoraj argumente proti razdelitvi zdajšnjih občin na manjše, spodaj argumente za. Proti - Male občine ne bodo imele dovolj denarja; - v malih občinah se bo huje kot v velikih razpasla birokracija; - male občine bodo brez vpliva, nihče se ne bo menil zanje. Za - Resnica je taka, da bodo imele male občine več denarja, kot so ga dobivale doslej, ko so kot krajevne skupnosti izgubljene čepele pod velikimi občinami. Pobirale bodo nekatere davke. Res pa je, da je malo verjetno, da bi katera iz teh davkov nabrala dovolj denarja za vse občinske dejavnosti. Nedvomno pa jih bo možnost, da si pridobijo občinske davke, zelo produktivno mučila in bodo skušale povzročiti čim večjo predprodajo nepremičnin, čim več premoženjskih prenosov in kar se da veliko igranja na srečo. Kar jim bo do neke povprečne vsote v njihovem velikostnem razredu manjkalo, jim bo dala država. Dala jim bo toliko, da bo javna poraba na prebivalca lahko dosegla najmanj 90 odstotkov povprečja državne porabe. Poglejmo primer: Beltinski predsednik krajevne skupnosti Jože Kavaš je računal in izračunal takole. Tačas je povprečna poraba na slovenskega prebivalca 29.385,00 SIT, 90 odstotkov od tega je 26.446,00. Po štetju iz leta 91 bo beltinska občina, v katero bodo vključeni Bratonci, Dokle-žovje, Ižakovci, Gančani, Lipovci, Melinci in Lipa, štela 8.505 duš. Beltinska občina bo v letu dni lahko torej obrnila najmanj 224.914.725,00 SIT, kolikor znese 26.446,00 krat 8.505. In naslednje leto spet, oziroma ustrezno več, kakor se bo večala javna poraba v državi. »Koliko pa ste dobili na leto doslej, sem vprašal na zadnjem se- okraj mm m« Stanku v Lipovcih nekatere, ki so nekaj govorili, da je za investicije to premalo,« pripoveduje Kavaš. Se-šli so se »mali župani«, predsedniki krajevnih skupnosti v prihodnji beltinski občini. »Nekateri naši predsedniki so še negotovi. Ne glede tega, kam bodo spadali v občino, to je jasno, da v Beltince.« Celo dokležovski župan je bolj za beltinsko kot bakovsko občino. (Govori se tudi, da bi v beltinsko občino stopile tudi Bistrice in Odranci, raje kot v Črenšovce. Kavaš se je na to omembo odzval zelo umerjeno, rekel je, da naj se odločijo, kakor menijo.) - V način, kako se bodo občine plačevale, je vgrajeno zdravilo proti razrasti birokracije. Če bodo na občini zaposlili veliko ljudi, ne bodo imeli denarja za druge reči. Kavaš meni, da jim bo v Beltincih potem, ko bodo odrinili za vzdrževanje objektov in plače, moralo letno ostati 40 odstotkov za naložbe. V zdajšnjih velikih občinah so premetavali tolikšen denar, da so lahko zaposlovali še in še. Omejeni so bili samo s številom pisarn in prostorom za stole in mize. Po- membno je še tole: v majhnih*, nah ne pride tako kmalu do a* nistrativnega navdušenja, kak* rekel Dostojevski. Kjer jih je J pisarniških na kupu, tam s® z prej pridružijo mladi - iz *ti? navdušenja. - Male občine bodo Mii* reči. V njih se bo uredilo nw kaj. Ne takoj v začetku, hej . ljudje ne bodo hipoma identiß* z novim občestvom. Potem Pa vsak dan lepše. Najprej bodo 7 sod postavili smerokaze, i I pred vasmi in za njimi, vse £ bodo oštevilčene, številke bo* raščale proč od smeri občin» j središča. Skratka, krasno s® dalo orientirati. Kar bo tud P trebno, saj bodo v občine piM poslovneži, ki jih bodo vabil1 , pani in jim ponujali različne C nosti za podjetništvo. Odlagaj odpadkov bodo urejena, tudi, ker bodo občine med 86 tekmovale, katera je lepša. , Ker so zgrajene na sodobne^ načelu kot država, saj so manjsL nje, majhno pa je lepo, je P™ nost na njihovi strani. q Sklep: Občinarjem ni verjetij Štefan Vsak četrtek Vestni Gornjeradgonska občina se razdružuje Ne le pri Vidmu ob Ščavnici, o čemer smo na široko poročali v prejšnji številki, ampak tudi v Apačah in Radencih želijo ustanoviti novi občini. Kakšne so njihove utemeljitve? Izrazita geografska enota Občina Apače naj bi zajemala območje sedanjih krajevnih skupnostih Apače in Stogovci, torej celotno Apaško dolino. Pripadali naj bi ji kraji: Apače, Črnci, Lešane. Lutverci, Mahovci, Nasova, Plitvica, Segovci, Zepovci, Drobtinci, Grabe, Janhova, Novi Vrh, Podgorje, Pogled, Spodnje Konjišče, Stogovci, Vratji Vrh, Vratja vas. Zgornje Konjišče in Žiberci. Vsega skupaj je to 21 vasi, v katerih živi 3.857 ljudi. Občina, ki je zajemala prav vse omenjene vasi, je že obstajala. Tedaj je živelo v teh krajih 4.940 ljudi, spadala pa je v srez Ljutomer. Zanjo so v Leksikonu Dravske banovine 1927. leta zapisali: »Je izrazita geografska enota, ki jo na severu omejuje Mura, na jugu pa jo oklepajo v polkrogu Slovenske gorice, ki se pri Gornji Radgoni in Cmureku in zahodno od Gornje Radgone čisto približajo Muri. Apaško polje meri 35,5 kvadratnega kilometra in leži na nadmorski višini od 212 do 218 metrov ... Zemlja je peščena in ilovnata, je srednje rodovitna. Prebivalstvo se ukvatja s poljedelstvom, živinorejo in sadjarstvom... Vsi produkti se prodajajo na domače in inozemne trge. V vsej občini je močno razvita kurjereja; jajca se izvažajo na inozemski trg...«. Izpolnjujejo določila 13. člena Predsednik krajevne skupnosti Apače Jože Cmor, ki je seveda velik zagovornik organiziranja prebivalstva Apaške doline v novi samostojni občini, meni, da ima to območje vse možnosti, ki jih določa 13. člen zakona o lokalni samoupravi za življenje neke lokalne skupnosti. »Tako v Stogovcih kot v Apačah imamo osnovni šoli, dokaj razvita je telefonija; imamo pošto, veliko trgovin, nismo odrezani od sveta, saj skozi našo dolino pelje pomembna regionalna cesta, ki pove- - Občini tudi v Apačah in Radencih zuje Gornjo Radgono in Trate, kjer je mednarodni mejni prehod, in vodi dalje proti cesti med Sladkim Vrhom in Lenartom... Imamo zdravstveno postajo, tu je sedež župnije, na našem območju je vedno več obrtnikov in povečuje se število zasebnih podjetij, in to kaže, da se na tem območju da ukvarjati s pridobitniško dejav- Tudi v Apačah ne bo težav s prostori za sedež nove občina, kajti pred nekaj leti, ko so gradili tole poslopje, v katerem je pošta, so predvideli 90 kvadratov za krajevno skupnost - skorajšnjo občino. nostjo. Odpisali pa tudi nismo družbenega kmetijskega gospodarstva in njegovih dejavnostih, saj četudi se bo privatiziralo oziroma se razdrobilo na več lastnikov, s tem nimamo česa izgubiti, prej narobe: lahko samo pridobimo. Logično lahko sklepamo, da bodo dejanski lastniki še boljši gospodarji. Računamo tudi, da bo oživila dejavnost v prostorih nekdanje apaške Line; kaj naj bi pa to bilo, ni niti tako pomembno, glavno je, da se bodo ljudje zaposlili in da bo imela tako občina več dohodka. Računamo tudi na večje prihodke v sedanjem zasebnem kmetijstvu...«. Nova »občinska« stavba čaka Jože Cmor je v nadaljevanju, povedal, da so bili v Apačah že pred nekaj leti doljnovidni, saj so v središču vasi zgradili poslovno stavbo, v katero pa niso preselili le pošte, ampak je v njej okrog 90 kvadratnih metrov prostorov tudi za sedanje potrebe krajevne skupnosti, skorajšnji sedež občine Apače. Pristavil je, da so v Apačah nekoč že imeli občino, celo policijsko po- stajo, potem pa so skoraj vse prenesli v Gornjo Radgono. Krajevna skupnost oziroma njeni predstavniki zdaj, ko je taka centraliziranost, ne morejo imeti pregleda nad poslovanjem podjetij, ki delujejo na njihovem območju, čeprav bi to želeli, kajti posredno gre za gmotne razmere ljudi iz teh krajev. »Ko bomo imeli svojo občino, si bomo prizadevali, da bomo dobili več dohodkov ne le iz industrije, obrti, malih podjetij različnih dejavnosti ..., ampak tudi (ali pa celo predvsem) iz dela na zemlji. Prepričan sem, da bi lahko naši ljudje tudi na teh 3-4 hektarjih zemlje, kolikor je menda imajo v povprečju, iztržili več, ko bi se le našel kdo, ki bi organiziral pridelavo, ki ne potrebuje veliko površin, ampak predvsem pridne roke. Veliko naših ljudi hodi na delo v Avstrijo, kjer opravljajo dela pri pridelovanju vrtnin. Zakaj tega ne bi počeli doma - na lastni zemlji? Dalje: imamo možnosti za lovni in ribolovni turizem. Spet bi se lahko zgledovali po naših sosedih Avstrijcih z druge strani Mure, kjer imajo dobro organizirano ribogojstvo,« je komentiral apaški predsednik. Iz tega, kar je povedal Jože Cmor, sem izluščil, da bo potlej, ko bo v Apačah občina, ki bo imela vse niti v rokah (pregled nad vsem, zlasti pa gospodarskim dogaja- Očitno je, da je tudi v velikem interesu Zdravilišča Radenska, da bo v Radencih samostojna občina, saj je za njen sedež namenila del prostorov v Prekmurskem domu. njem), povsem drugače. Upravljali jo bodo domači ljudje, za katere pa ne bo nujno, da bodo vsi profesionalci. Povsem nova občina Radenci Za samostojno občino se navdušujejo tudi v Radencih. Vanjo naj bi bili vključeni kraji, ki spadajo v krajevni skupnosti Radenci in Kapela: Boračeva, Hrastje-Mota, Janžev Vrh, Melaniski Vrh, Radenci, Rihtarovci, Šratovci, Tur-janci, Hrašenski Vrh, Kapelski Vrh, Kobilščak, Kocjan, Murski Vrh, Murščak, Okoslavci, Parič-jak, Radenski Vrh, Rački Vrh, Spodnji Kocjan, Turjanski Vrh, Zgornji Kocjan in Žrnova. Ta občina naj bi potemtakem zajemala 22 krajev, vseh prebivalcev na tem območju pa je 5.464. Seveda bi tako ostalo, če bi se vse omenjene vasi hotele priključiti oziroma vključiti v novonastalo občino Radenci, kajti kot smo poročali prejš-njič, v akciji so Jurjevčani, ki hočejo za svojo občino pridobiti čim-več krajev, pa tako tudi z območja krajevne skupnosti Kapela. Na terenu pa so tudi govorice, da »turi- stična« občina Radenci ne bo marala kmečkih vasi oziroma ne bo skrbela za razvoj v kmetijskem delu, zato... Sicer pa so nekateri kraji »radenske občine« nekoč že spadali v občino Videm ob Ščavnici (Kocjan, Okoslavci, Rački vrh...), Če kdo, potem imajo vsekakor Radenci vse možnosti za ustanovitev samostojne občine. Tam je sedež Zdravilišča Radenska, ki ima dejavnosti, ki omogočajo zaposlo- ■ ■ • . «redi vanje; imajo osnovno in si^ turistično-gostinsko šolo, policijsko postajo, pred neM^ so ustanovili župnijo in sezidal1 j. lik sakralni objekt. Logično F’ L čakovati, da bo nova občina L dila svoj razvoj na osnovnih d nostih, ki že zdaj dajejo tem11 močju samosvoj utrip, vendaf , tudi ni mogoče govoriti na p’ j da si ne bo prizadevala za r^jj kmetijstva. Radenčani so nioN^j največ »krivi«, da so se razpl8^ ideje o »razdružitvi« gornjera^. ske občine, tudi zato, ker je vilišče Radenska že preneslo tere dejavnosti v »novo« 0 Radenci: avtobusno postajo, . letno kopališče, čistilno nap1^ komunalno enoto Ekos djetje pa je novi občini tudi z*) menilo prostore v Prekmuri’ domu. 1 1 1 j s li 1 1 c ( o Ši P n li III ni ol ti iz l bi Z »Občina« že prevzema nalo8e p »Svet krajevne skupno*" denci se je zavzel za pospešek ustanavljanja občine,« mi j® predsednik sveta krajevne slrLjji sti Radenci Jože Ivačič. Na/^f tudi roke, do katerih naj bi' jf potrebne postopke in jul’j® že izvolili občinski svet. tem sva se pogovarjala, pr® ustavno sodišče razveljavil?^ piti 95. člen zakona o lokali" ’ J upravi in s tem postavilo dobršen del prejšnjega 'j® ^ reda. Še zlasti v tistih okolj’*^ / so čimprej hoteli imeti svojci čino, ki jih bo popeljala * čase. V Radencih se seveda dajo, da se tudi tedaj, imeli svojo občino, ne bost* med in mleko, ampak bo ti® rati, so pa prepričani, ^ os|i imeli več denarja, četudi bo e darstvo na sedanji ravni. | krajevna skupnost iz obč11'^ proračuna letno 3,5 milijo"8^ jev, to je - gledano z očn" ,a krajevnih skupnostih - m°r0 F’ sti, za turistični kraj, denci, pa seveda veliko v®*1^^ malo. Ko bodo imeli svojo ' bo več denarja, ki ga bodo u .j (ali pa pridobili s pr®^’,; davki), ostalo za lastne po"nW ŠTEFAN SOB°6 , vgstn ¡k,^ 3, februarja 1994 stran 7 nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi k2p“/(ovane braike in bralci, to-Liuhii° Pokanje o dogajanjih na vredmT^h0”' orir°ma na trgu dobi *"? PaP“iev zajemalo ob-Donld?^ torkom 2S' L 1994 bi Ponedeljkom 31.1.1994, so naraščali tečaji RSL1 ■ ob'!eznic’ tečaj obveznice 2 na no s kn?nStal na 10L4, RSL Ljubljana ’109 o 92’3’ temu G°renje, kate- dnevi zanadei iS™' štirinajst™i fini Ž d kuP°n na 102 4, ob-sicer danost teh obveznic in ¿3% 7’61% RSL 2 na MLJ na 9,72, GOR na cami na^1 donos med obvezni-Občina ,trenutno obveznica denem tPx8°rje’ kl pri prei nave-no«-TeSVnnaŠa 19’39% do’ Povezan 7 ° lonos te obveznice je saJ je bilo 7'^?°^° te obveznice, govorienn ,večJlmi investitorji do-k Zsann rugačno izplačiI° kot V am°ttizacijskem na-njega kuno ° Z ’.zPlačilom nasled-tovo. P na pa je Prav tako nego- Vrščena kotacija 'Obveznice 25. l°ostalČnj Obveznice RSL 1 je voju 100 1 nna ponedeljkovem ni-nas|edniepaP J prometu 1394 lotov, '“’j^iloSmT561 na 100,3, v četrtek otov prometa, Prometa) Pt V ®7 (2434 lotov «jotni tefa v Petek je njen 01-3, k0 K?Orasel in sicer na ^vZcJ1073 6226 lotov pro- Veznice Rsr 1 . enotni tečaj ob-Jlcet iz 99 7 z davčno olajšavo in V^v momt98’6' k°jebilo za iednjegaPdn^va)vendar se je na’ tem-oju R bilo za . ctrtek. prometa pa Kn.otni tečaj nnt0V Vpetek je njen d r za 407 lotXaSe na 99’4’ ko je Sekpa^& v pone-1v P°sli pob o/r,'avljeni aPlika’ A v tem tecL ^i“ 99’4- T?’^ tečaj oh Je pnčel naraščati nn]VakOporac?-niCeRSL 2- 25-13 ’«¡h nr 'Z 1O8’° na K»’1 na 108 3* Veta’ naslednjega i n°Vpr^ bd° za 628 lot °dst°tno toVetrtek Pa za kar e V^eta^."3 ^T (1462 sic* Porasel^6" enotni tečaj lot r na 109 4 Udl v Petek m 109 < Pronteta v Je bil° za 623 Za ’ Ponedeljek pa na ibv^^-VV^iV'"6 točke na (takon‘Ce RSL^6'enotni tečaj obv Sedaj zaost dav£no olajšavo brez^V3 Istoimensko e Se Za 7 n'zk°riščene olaj-m/n Pa je bii0t°?stotni točki>-ljek (6 lotov) v tUd' tokrat skr°-ljenjS° bili s to «htek in Ponede-106 5 pllkacijski b ezn,co Prijav- P° deSet h P° tečajU nfep^ bil 27-lpo-obve^L 8 j/ pro.met z obvez-enotn^^men^3/20 lotov te _onia Po neSDP'kaciiskl posel spremenjenem te- ¿Ss^vg? ^' «M»o» čaju 106,0, naslednjega dne pa še z 8 loti po tečaju 106,1. Na četrtkovem borznem sestanku je 90 lotov te obveznice zamenjalo lastnika, njen enotni tečaj pa je porasel na 106,3. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 107,9 pri 206 lotih prometa, v ponedeljek pa na 109,0. Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je 25. 1. ostal na nivoju prejšnjega dne 102,0, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli s 23 loti, naslednjega dne je zdrsnil na 101,7 pri 636 lotih prometa in se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek, prometa pa je bilo za 533 lotov. Tudi v petek je njen enotni tečaj rahlo zdrsnil (101,6), ko je bilo za 587 lotov prometa, v ponedeljek pa so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 102,1. Po obveznici LEK 1 so od torka do četrtka investitorji povpraševali po tečaju 96,0, v petek pa po tečaju 99,0, vendar ponudbe teh obveznic ni bilo. V torek in sredo je bil tečaj povpraševanja pri obveznici LEK 2 101,0, v četrtek pa je padel na 99,0, vendar tudi pri tej obveznici ni bilo ponudbe. V petek je 50 lotov teh obveznic zamenjalo lastnika, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 102,0. V torek 25. 1. je enotni tečaj obveznice Občina Laško sicer padel iz 89,0 na 88,8, ko je bilo za 614 lotov prometa, vendar je že naslednjega dne pričel ponovno naraščati. Tako je v sredo porasel na 89,1 pri 409 lotih prometa, v četrtek pa na 89,5 (1400 lotov prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj porasel in sicer na 90,0, ko je bilo za 956 lotov prometa. V ponedeljek pa kar na 90,9. 26. 1. je za 1,0 odstotno točko (85,0) padel enotni tečaj obveznice Občina Šmarje, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli s 65 loti, vendar je v četrtek poskočil za kar 3,5 odstotne točke na 88,5 pri 16 lotih prometa, v petek pa še za 1,5 odstotne točke na 90,0, ko je bilo le za 2 lota prometa. Po neznatnem ponedeljkovem padcu enotnega tečaja občine Zagorje, je le ta pričel ponovno naraščati. Tako je 25. 1. porasel iz 76,2 na 77,0 pri 878 lotih prometa, naslednjega dne pa kar za 2,0 odstotni točki na 79,0, ko je bilo za 811 lotov prometa. Tudi v četrtek je njen enotni tečaj poskočil, tokrat na 80,5, ko je bilo za 369 lotov prometa, v petek na 81,5 pri 781 lotih prometa, v ponedeljek pa na 84,2. Stabilen tečaj 105,0 je cel teden zadržala obveznica PTT Celje, prometa z njo pa je bilo za nekaj več kot sto lotov. 25. 1. so imetniki obveznice P IT Nova Gorica ponujali po tečaju 117,0, medtem ko so jo investitorji bili pripravljeni kupiti po tečaju 115,4. Naslednjega dne so se tečaji ponudbe in povpraševanja uskladili pri tečajih od 115,0 do 116,2, enotni tečaj se je izoblikoval na 115,3, prometa pa je bilo za 123 lotov. V četrtek so bili po nespremenjenem tečaju prijavljeni aplikacijski posli s 7 loti,v petek pa je njen enotni tečaj poskočil na 117,5 pri 42 lotih prometa. V torek in sredo se je enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana zadržal na ponedeljkovem nivoju 104,5, skupnega prometa pa je bilo za 156 lo.tov. Naslednjega dne je bil po nespremenjenem tečaju sklenjen aplikacijski posel po tečaju 104,5, v ponedeljek pa po 104,0. Z obveznico Rogaška 1 se je v tem tednu trgovalo šele v četrtek, ko je delniška družba Rogaška ZHT izdala sporočilo za javnost, saj je bilo zaradi več kot trideset odstotnega porasta te obveznice 19. 1. začasno ustavljeno trgovanje z le to. Izdajatelj obveznica je v sporočilu za javnost (27. 1.^94) podal obrazložitev porasta njihove obveznice. Po njegovem mnenju je porast tečaja normalna posledica gospodarskega položaja v Zdravilišču Rogaška Slatina, saj so stabili- S? račun ^^Uja: 01 TR CREDITANSTALT - NOVA BANKA J^noS^^ - R + 5% na Ernesteh - Ito|arski SP P°SOjilo na TR (do 1.000 DEM Mostar 2'^^ ~ l2daia Petr/i obitoe plačilne kartice MAGNA, ki jo °biščlt6 Ljubljana. ašo enoto v M. Soboti v Lendavski 11. ^'«o^J' Nova banka d.d. ^1 zacijski ukrepi, ki so jih uvedli v začetku prejšnjega leta, znižali stroške poslovanja in izboljšali likvidnost. Prav tako so zmanjšali dolgoročne in kratkoročne obveznosti. Po objavi tega sporočila je v četrtek enotni tečaj te obveznice poskočil za 2,7 odstotne točke na 99,7, ko je bilo za 80 lotov prometa, naslednjega dne na 99,8 pri 246 lotih prometa, v ponedeljek pa nekoliko zdrsnil na 99,5. Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je po nekoliko večjem padcu v prejšnjem tednu iz 219187 na 200477, v torek ponovno pričel naraščati. V torek 25. L je tako porasel le na 200970 pri 267 lotih prometa, vendar je že naslednjega dne poskočil na 211973, ko je bilo za 211 lotov prometa, v četrtek pa na 215109 pri 141 lotih prometa. Tudi v petek je njen enotni tečaj porasel, tokrat na 216519 pri 158 lotih prometa, v ponedeljek pa na 218072, ko je bilo za 93 lotov prometa. Rahel porast enotnega tečaja je 25. L zabeležila tudi redna delnica Finmedia. Njen enotni tečaj je tako v torek porasel iz 99803 na 100001, ko je bilo za 157 lotov prometa, naslednjega dne na 100601 pri 6 lotih prometa, v četrtek pa na 100697 (77 lotov prometa). Nekoliko bolj je njen enotni tečaj porasel v petek in sicer na 101945 pri 98 lotih prometa. v ponedeljek pa kar na 107515, ko je bilo za 100 lotov prometa. Z delnico Grad se tudi v tem tednu ni trgovalo, tečaj povpraševanja po tej delnici se je v letošnjem letu gibal med 2200 in 2300, tečaj ponudbe pa med 2600 in 2700, zadnji sklenjeni posel s to delnico pa je bil 25. 11. 1993, njen enotni tečaj pa se je tedaj izoblikoval na 2475. Rahlo, a vztrajno tudi v tem tednu narašča enotni tečaj prednostne delnice KBT. V torek 25. 1. je tako porasel iz 42200 na 42288 pri 113 lotih prometa, naslednjega dne na 42384, ko je bila za 49 lotov prometa, v četrtek pa na 42550 (68 lotov prometa). V p^tek je njen enotni tečaj porasel na 42572 pri 61 lotih prometa, v ponedeljek pa na 42751, ko je bilo za 75 lotov prometa. Nihal je v tem tednu enotni tečaj delnice LEK. V torek je tako padel iz 13501 na 13000, ko je bilo za 222 lotov prometa, naslednjega dne porasel na 13657 pri 124 lotih prometa, v četrtek pa na 14026 (99 lotov prometa). V četrtek je njen enotni tečaj padel na 13746 pri 109 lotih prometa, v ponedeljek pa porasel na 14195, ko je bilo za 75 lotov prometa. 25. 1. je enotni tečaj delnice MK Založba padel iz 5000 na 4900, ko je bilo za 912 lotov prometa, vendar se je naslednjega dne vrnil na 5000 pri 120 lotih prometa. Rahlo je njen enotni tečaj porasel tudi v četrtek in sicer na 5014, ko je bilo za 251 lotov prometa, v petek na 5122 pri 302 lotih prometa, v ponedeljek pa na 5398 (427 lotov prometa). Enotni tečaj delnice NIKA je v tem tednu v glavnem naraščal. Tako je 25. 1. porasel iz 86969 na 88417, ko je bilo za 353 lotov prometa, naslednjega dne na 88841 pri 133 lotih prometa, v četrtek pa na 89247 (255 lotov prometa). V petek je njen enotni tečaj sicer padel na 88781 pri 86 lotih prometa, vendar je v ponedeljek ponovno porasel, tokrat na 89157, ko je bilo za 54 lotov prometa. Enotni tečaj delnice Probanke je v tem tednu nihal. 25. 1. je tako porasel iz 19728 na 19971, ko je bilo za 422 lotov prometa, naslednjega dne zdrsnil na 19737 pri 874 lotih prometa, v četrtek pa porasel na 19899 (1575 lotov prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj rahlo porasel in sicer na 19914 pri 641 lotih prometa, v ponedeljek pa na 19934, ko je bilo za 895 lotov prometa. Prednostna delnica Rogaške je v začetku tega tedna padala. 25. 1. je njen enotni tečaj pristal na 2382 (-18,00 tolarjev), ko je bilo za 440 lotov prometa, v sredo na 2247 pri 540 lotih prometa, v četrtek pa 2229 (450 lotov prometa). V četrtek je njen enotni tečaj sicer nekoliko porasel na 2303, ko je bilo za 1111 lotov prometa, vendar je v ponedeljek ponovno padel, tokrat na 2254 pri 149 lotih prometa. 26. 1. je enotni tečaj delnice Salus porasel iz 7108 na 7120, ko je bilo za 50 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne na 7438 pri 160 lotih prometa, kar predstavlja približno 4,5 odstotni porast, v petek pa so bili s 60 loti prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 7432. TONČKA BOŽINOVIČ < PRISPEVAJTE A ZA MATERINSKI DOM! štev. 50101-603-43533 HVALA! - pustne maske (plastične) od 95 ATS, gumijaste od 299 - računalniki od 59 - wolkmani od 149 - avtoradio od 389 - otroške usnjene žoge od 99 - kozmetika, parfumi od 49 - laki in šminke od 20 - kakovostne ure Casio od 99 - orgle Casio od 399 ATS Firma ZAGAVEC Avstrijska RADGONA Langgasse, dve trgovini tel. 9943 34762569 PONUDBA ABC POMURKA SKZ PANONKA MURSKA SOBOTA, z.o.o., Markišavska 3,69000 MURSKA SOBOTA ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV I. Prodajno-skladiščni prostor v Gede-rovcih, s telefonom in opremo (150 m2); zunanji prostor 700 m2; II. Prodajno-skladiščni prostor v Bakov-cih, Partizanska39 (320 m2), zunanji prostor 4000 m2; III. Prodajno-skladiščni prostor v Vadar-cih (150 m2) z dvoriščem; IV. Pisarniški prostori v M. Soboti, Markišavska 3 (sejmišče). Ponudbe pošljite na gornji naslov do 11. 2. 1994 (komisiji za najem prostorov). TEDNA Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o. KLJUČAROVCI 19, SLO-69242 Križevci pri Ljutomeru, tel, fax: 069/87-887, 87-731 - semenska koruza PIONEER, BC, krompir, jari ječmen, oves - umetna gnojila vseh vrst - zaščitna sredstva - kmetijska mehanizacija vseh slovenskih proizvajalcev MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE - gradbeni material: opeka, strešna kritina bramac, bobrovec, salonitne plošče, cement, apno... ODSLEJ MS TUDI V LJUTOMERU Prešernova 40, telefon: 83 020, 83 021 - bela tehnika, akustika, vodovodni in toplovodni material Kupovati moramo znati! Nov salon vozil Peugeot V ponedeljek je soboški Avtobusni promet odprl avtosalon za prodajo avtomobilov blagovne znamke Peugeot. Postavili so ga na avtobusni postaji, naložba je vredna 2 milijona tolarjev. V salonu so na voljo Peugeotova osebna in dostavna vozila ter pestra dodatna oprema za avtomobile. Pon^i° ugodne možnosti nakupa, in sicer za fizične osebe najem posojil od enega do štirih let, za pravne osebe lizing od dveh do treh let, možnost zamenjave staro za novo in posredništvo pri prodaji rabljenega vozila. V sklopu Avtobusnega podjetja deluje tudi pooblaščen servis za vozila Peugeot, ki pa je ostal na Bakovski cesti. Avtosalon je odprt vse dni v tednu od 7. do 15.00 ure, ob sobotah do 12.00, podrobnejše informacije pa posredujejo po telefonu 31 282. stran 8 vestnik, 3. februarja 1^ sociala, šolstvo, zdravstvo Prispevki za opremo ginekološko -porodniškega oddelka v Soboti Gsekohriko-porodiiiški oddelek v Murski Soboti je 19.12. 1993 orgaaizind dobrodelni orgelski koncert, katerega iz-kupiček je nameBjen za nakup nove opreme na Ginekolo-ško-porodnem oddelka« Zbrati smo 111.800,00 SIT. Do sedaj so na žiroračun nakazali svoje prispevke: Kaže, da bo klopi v srednjih šolah v Pomurju dovolj, le če bodo za vse pravi Bliža se poklicna odločitev Optika Sonja Jureš, Rakičan, 3500,00 SIT; Jože Pavlinjek, Temlinova 4, M. Sobota, 3000,00 SIT; Gostilna Rajh, Bakovci, 5000,00 SIT; Slavko Mešič, Ob progi, M. Sobota. 3000,00 SIT; Služba družb, knjigovodstva M. Sobota, 30.000,00 SIT; Horser, Gornji Lakoš, 10.000,00 SIT; Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, 50,000,00 SIT; Ludvik, Elizabeta Gumilar, Mikloša Kuzmiča 16, M. Sobota, 5000,00 SIT; Jože Ratnik, odvetnik, 15.000,00 SIT; Leonida Hor-vat-Letonja, M. Sobota, 10.600,00 SIT; Pomurske lekarne Murska Sobota, 40.000,00 SIT; Radenska Zvezda M. Sobota, 15.000,00 SIT; Marija Cipot, Venus, M. Sobota, 10.000,00 SIT; Sredstva za finan. družb, dejavnosti Murska Sobota, 2,000.000,00 SIT; Proračun Skupščine občine Lendava, 20.000,00 SIT; Claudia Shop. Murska Sobota, 10.000,00 SIT; Šarika HirŠL Murska Sobota, Temlinova 3, 10.000,00 SIT; Jože Tratnjek, Strojno ključavničarstvo, Gančani 122a, 15.000,00 SIT; Galex, d.o.o., Murska Sobota. 40.000,00 SIT; Zlatarstvo Franca Danča, M. Sobota, Slomškova 53, 20.000,00 SIT. Vsem se za njihov prispevek najlepše zahvaljujemo. Denar bo porabljen za novo laparoskopsko linijo. Vljudno prosimo, da svoje prispevke za novo opremo nakazujete na številko žiroračuna: SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA 51 900-609-90030, s pripisom »za nakup opreme ginekološko-porodniškega oddelka«. Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je že objavilo vpisne pogoje za učence, ki v tem šolskem letu končujejo obvezno osnovno šolo in se nameravajo vpisati na eno izmed srednjih šol v naši državi. Razpis bo objavljen 28. tega meseca, do 30. marca pa bodo imeli osmošolci čas za prijavljanje na izbrano šolo. Vmes, in sicer 11. in 12. marca, bo na vseh srednjih šolah informativni dan. Pomagajo tudi Italijani Pisma za Sarajevo Številni Pomurci, ki imajo sorodnike in prijatelje v Sarajevu, v glavnem že vedo, da si z njimi lahko dopisujejo s pomočjo obrazcev Rdečega križa Slovenije (lahko jih dobijo na sedežih občinskih organizacij RK) in s posredovanjem Adventistične humanitarne organizacije ADRA (predstavništvo je tudi v Murski Soboti). Toda vsi ti načini pošiljanja pisem v Sarajevo in iz Sarajeva, so prepočasni, čeprav so dragoceni. Zna miniti mesec ali pa še več, da pride pismo v Sarajevo in potem odgovor iz glavnega mesta Bosne in Hercegovine. Na ta način se, še posebno zaradi sarajevskih razmer in stalne smrtne nevarnosti, izgublja aktualnost komunikacij. Kot najhitrejši dostavljalec pošte v Sarajevo se je v zadnjem obdobju izkazala italijanska humanitarna organizacija iz Padove. Pismo, z napisanim naslovom v Sarajevu, morate vtakniti v drugo kuverto in poslati na naslov: BEATII COSTRUTTORI Dl PACE Via Marsilio da Padova 2 35139 Padova - Italija Pismo bo hitro dostavljeno v Sarajevo, hitro pa bo prišel tudi odgovor, pri čemer mo- rate seveda v pismu svojim Sarajevčanom sporočiti, da vam pišejo na enak način kot vi njim (o organizaciji iz Padove se v Sarajevu že veliko ve). Na ta način lahko pošljete v Sarajevo v pismu tudi 300 nemških mark ali več (manjše vsote so v Sarajevu brez-vredne). Podrobne informacije lahko dobite in vzpostavite stik s Padovo po telefonu: (049) 8755897 - 8762902 ali telefaksu 049/8762902. ISNAM TALJIČ Konkretnih oziroma, bolje rečeno, dokončnih podatkov, kakšna bo ponudba srednjih šol v soboški, radgonski, ljutomerski in lendavski občini (pomurska regija, zaenkrat še obstaja, op. p.), ta hip še ni. Skoraj gotovo pa lahko zapišemo, da bistvenih sprememb v primerjavi z lanskim letom ne bo. Le Srednja strojna in tekstilna šola M. Sobota bo poskušala pridobiti nov program, in sicer elektrotehnik elektronik. Torej lahko pričakujemo, da bodo naše srednje šole razpisale okrog 1.350 prostih učnih mest za šolsko leto 1994/95 , in to v 20 programih oziroma nekaj več poklicnih smereh. Številčno je to dovolj (celo preveč), vendar kaj, ko se učenci nimajo namena tako lepo porazdeliti, kot bo znašala razpisna ponudba. Na to kažejo tudi namere o vpisu oziroma podatki, ki jih je zbrala strokovna služba Republiškega zavoda za zaposlovanje - Enota Murska Sobota. Od 1724 učencev v pomurskih občinah, ki končujejo v tem šolskem letu obvezno osemletko (niso zajeti učenci šol s prilagojenim programom), se jih 6 namerava čim-prej zaposliti, ne da bi nadaljevali šolanje, 5 jih želi ostati na kmetiji, 63 pa jih še okleva, kam po osnovni šoli. V 4-letne programe (v Pomurju in zunaj regije) se jih namerava vpisati 927 učencev ali 53,6 odstotka. To je delni premik navzgor, toda v večini drugih regij v Sloveniji je ta odstotek višji, kar pomeni, da imajo višje izobrazbene cilje (v ljubljanskih občinah je ta odstotek 73,8, na območju Kranja 69,8, v mariborski regiji 58 odstotkov itd.). Ker bo v Pomurju razpisanih predvidoma 27 oddelkov 4-letnih programov (za okrog 810 učencev), to na papirju pomeni, da je za vse dovolj mesta. Vendar pa je za nekatere programe zanimanje občutno večje, kot bo dovoljeval razpis, kar velja še posebej za poklic ekonomski tehnik, za katerega se namerava izobraževati na Srednji ekonomski, trgovski in upravno-admini-strativni šoli M. Sobota 164 učencev. Če bodo vsi vztrajali pri tej nameri, bo morala šola sprejeti sklep o omejitvi vpisa, torej se odločiti za izbiro kandidatov na podlagi rezultatov testiranja in splošnega učnega uspeha v 8. razredu. Problemov z vpisom pa najbrž ne bodo imeli bodoči gimnazijci, in to ne v Murski ne v Ljutomeru in ne v Lendavi (dvojezični program). Omejitev pa bo gotovo na II. gimnaziji Maribor ter po vsej verjetnosti tudi na I. in III. gimnanziji Maribor. Tja se iz Pomurja vpisujejo večinoma osmošolci iz radgonske občine. Prav tako se zna zgoditi, da bodo omejitve pri vpisu za poklice računalniški tehnik, policist, oblikovalec, vrtnarski tehnik, vzgojitelj predšolskih otrok in verjetno še za kakšnega. Za triletne programe se je v anketi odločili 690 učencev ali okrog 40 odstotkov generacije (lani 621). V pomurski regiji bo predvidoma razpisanih 25 oddelkov za triletno izobraževanje, to je za okrog 750 učencev, vendar toliko se jih prav gotovo ne bo vpisalo, ker bi nekateri radi postali tudi frizerji, vrtnarji, peki, mesarji, zidarji, slaščičarji, mizarji itd., teh programov pa v Pomurju ni. Potemtakem bodo odšli na šolanje v Maribor in druga mesta. To velja seveda tudi za poklice 4-letnih šol, kot so policaji, kemijski tehniki, ptt tehniki, kozmetični tehniki, gradbeni tehniki, zobotehniki, lesarski tehniki itd. Glede na namere in predviden razpis v 3-letne programe v pomurskih srednjih šolah je možno, da bodo omejili vpis pri kuharjih zadnje (po končanem svežnju ali iz drugih razlogov)® brž podobna lanski - 40 nih. . a V vsej Sloveniji pa bo K razpisanih 33.244 prostih11 mest v srednješolskih čeprav šteje generacija šolcev samo 26.562 Predvidevamo, da v to niso všteti učenci, ki obiski osnovne šole s prilag°F programom (nekoč p°sč in tisti, ki jim ni uspelo 8. razreda. Čemu bi sicef” čali tako veliko rezervo? MURSKI VAL RAZPISUJE NATEČAJ za 1. MEDNARODNI FESTIVAL OTROŠKE ZABAVNE Kakor je po eni strani spodbudna namera osmošolcev v Pomurju, da si pridobijo čim višjo srednješolsko izobrazbo, je pričakovati, da vsi ne odo zmogli zahtevnosti 4-letnega izobraževanja. Nekateri predvsem zato, ker pri oblikovanju svoje poklicne kariere ne ocenijo dovolj realno svojih sposobnosti. Zato je pred odločitvijo, kam po osnovni šoli, res potrebno dobro premisliti. in avtomehanikih. Tudi pri prodajalcih bo najbrž gneča pred vrati, če bo samo nekaj prijav več, kot je sedaj namer. Zelo malo namer pa je za poklice v strojništvu, zato bo tudi razkorak med razpisnimi možnostmi in dejanskim vpisom največji. Tudi za poklic šivilje kaže, da bo naj bi bil vpis za polovico manjši, kot bo na voljo razpisanih mest, vendar se glede na dosedanje izkušnje to skoraj gotovo ne bo zgodilo. V 2-letne poklicne šole pa se jih namerava vpisati le 27 učencev, vendar bo ta številka na- Pravilnik o vpisu na sreL šole pa bo prinesel neK' vsebinske spremembe. bodo imele šole na® 3 8 dni časa za obveR učencev o sprejetju o omejitvi vpisa (če bo P'e prijavljenih kandidatov . bodo za to dobile vlade), učenci pa bodo prenesli prijavo na drug0 * v 15 dneh (doselj je bil r°, dni). Verjetno najpo^Č nejša novost pa bo 'V učenci ne bodo mogli kulirati in se prijaviti na ne bo imela omejitve (za f primer, da bi lahko med dvema šolama), o°S pa kandidirati še na šoli Z j jenim vpisom. Na ta na^ nekateri izrinili učence, tja vpisali zaradi svoje F želje. Pa testiranje iz slo*^) jezika in matematike? Tu . tos bo tako kot lani P^ voljno (prvi rok 31. maj^j junija, drugi rok pa 21-junij). Tistim, ki mislijo- « izbrani šoli ne bo vpisa, torej sploh ne bo opravljati tega preizkusa,’.i pa nihče nima kaj izg0 vseeno bolje, če se daj0 rati eni in drugi. Bodo vs L deli, pri čem so, °zl . kakšno je njihovo znanjeL JOŽE % 1 i 1 Zanje je prostor za vrati Koliko od številnih kričačev, ki besedno kamenjajo Planince, je ob svojem zgražanju in plunkih vanje zaradi zavrača- nja terapevtske skupnosti za zdravljenje narkomanov dodalo povabilo: če vas tam ne marajo, pridite k nam, pri nas vam bodo vrata na široko odprta, radi vas bomo sprejeli in vam dali ne le prostor pod soncem, ampak tudi naše razumevanje. Če bi se kot odgovor na dogajanje na Planini pri Rakeku oglašali posamezniki in skupine iz vseh krajev, kijih drugačnost soljudi sploh ne moti, in bi mlade nesrečnike, zasvojence takoj sprejeli, potem bi krajanom Planine lahko rekli: poglejte sebe in svoje zakrknjeno srce. Samo v vas ni pripravljenosti v vsakem človeku videti človeka, ampak v prvi vrsti njegovo drugačnost. Toda s tem, ko ravnanje drugih črnimo, sami nismo prav nič boljši. Sicer pa, tako pri sebi si postavimo vprašanje: bi jih sam sprejel pod svojo streho, bi mi bilo prav vseeno, če bi mi bili prvi sosedje? Mar ne bi dobili tudi podobnih odgovorov, pomislekov,' celo izrazov strahu in ogroženosti, kot so jih navajali ljudje s Planine: »Strah nas je narkomanov, za njimi bodo gotovo prišli preprodajalci mamil, strah nas je za prihodnost naših otrok.« V teh odgovorih in pomislekih je res mogoče zaznati tudi nepoznavanje dela in življenja don Pierinovih terapevtskih skupnosti, pa vendar je v njih predvsem strah. Pa vendar, jih mar res toliko ogrožajo narkomani, ki bi’se . prišli zdravit? Kratkovidno bi bilo problem v Planini razlagati zgolj kot posledico občutka ali dejanske ogroženosti. Spomnimo se, da smo podoben od- por pred nekaj leti že imeli v Ljubljani, ko so krajani za Bežigradom onemogočili te- lesno prizadetim otrokom, da bi prišli v njihovo bližino ozi- roma v prazen vrtec. Telesno prizadeti otroci prav gotovo ne bi ogrožali nikogar. Gre vendar za drugačen strah, ki je v notranjosti (vsakega) človeka in ob določenih trenutkih izbije na dan: da ne bi sam ali kdo od mojih bližnjih postal eden od njih, da ne bi prestopil praga, za katerim je DRUGAČNOST. Strah je v nas, da ne bi izgubili svoje telesne in duševne celostnosti, ki je potrebna za pov- prečno, vsakdanje, obi00^ življenje. Narkomani in/9^ sveta obrobja in druga08*^ s svojo pojavo in na^^ nosijo ogrožajo le človek® stremljenje ne biti drug8*-®, Kajti živeti s težo zaznan*0 nosti, ni lahko. Več ko slišim prip°v^ o življenju z drugačnostjo-liko bolj spoznavam I trpljenje in težo prizadot : duševno in telesno pri^j.) ter njihovih bližnjih, P^.; vsem mater. Telesna a'1 ševna prizadetost sam0 AI sebi ne rodi ali prinaša v 1 težav. Z njo se vendar veti. Mnogokrat je bolj j, leče spoznanje, da dri^jj nost prinaša ali pomen' j{ | družbeno izločitev. Ujemanj navzven tako vidm° ¿. i janj postavljanja meja al'.1 e( tvene črte, kot je v Planini ali tisti pred > Bežigradom, več pa jo .^ nih, pred javnostjo krat prikritih dejanj iz Č ji dana ali pa smo zanje sl°P ) prizadetim govorijo o te je zanje prostor nekje dW j Tudi za vrati različnih z j do v. (Prav sedaj je na d^Si zbpr naslovljeno pismo. . za prizadete našli stano^jn, za življenje v skup*10 Kajti če nimajo družine 1 možnosti živeti v skup0 jim ostane zavod.) J , MAJDA HOK^J ž t t F I s t j' F 5 8 n d j' c v p t< 2 d v n sl Vi 4 01 "1 »j St bi bi sc V; Vi ki o P< It Vi d; Os n; iit in V] w vestnik, 3. februarja 1994 stran 9 kmetijstvo in denacionalizacija 'C Izvajanje zakona o denacionalizaciji S popravljanjem starih ... nove krivice vsi trne1* h dTnac'onal>zaciji, ki so ga pred dobrima dvema letoma sprejeli s katerim °? takratne slovenske skupščine, je bil eden izmed zakonov, sti. že I P°Prav'*i krivice, ki sojih utrpeli posamezniki v preteklo-odločitvah Si)reje,nanj,, zakona so mnogi opozarjali, da je pri takšnih Ijaniem P.o^hna previdnost, saj se ne bi smelo zgoditi, da bi s popravil proti V™ j v?c Povzročali nove. Verjetno tudi zdaj ni nikogar, ki bi se v tistih1™11 • * je ^t*®6» ki so bile storjene, potrebno popraviti, saj so več mogo^^0 n'b bbb H1"0^”1 zgodile velike krivice. Tistih najtežjih ni denimo tisrhP^8*'*1 Z noben'm zakonom, poprava vseh drugih krivic, »oč ostale I *° S° m°°^ posamezniki in njihove družine tako rekoč čez sPet drugih T Pren,°ženja, pa mora biti takšna, da zdaj ne bo prizadela ,ako in da . ' S°- Za naPake v preteklosti najmanj krivi. Pa kaže, da ni izvajanje z^ SVar“a ,’s,i*1’ ki so na to opazarjali, uresničujejo. Resje, da vsem vzdn “^ ° den?cionalizaciji teče počasi, na kar opozarjajo pred-delonta isk 'astnikov razlaščenega premoženja, vzroke za to pa je nacinalizir» V Postadicah, ki jih zakon prinaša. Zavezanci za vračilo zašli v tež"kSU t*ren,°ženja namreč trdijo, da bodo z vrnitvijo le-tega delavci ki h .gosPo kmetje brez ki^n, kGeSk®m gospodarstvu Ra-Sklh gospodam °d Večph kmet'j-^ijo na a ?V V Aveniji, go-katerihjeo?Ji'ls°č hektarjih, od delovalnih J -Z500 hektarjev ob-5a ’®ajo šJ^/i!11’ P°tag njivskih ,Ov ter 12 k , hektarjev vinogra-?reskovih n^rjev jablanovih in Letno Pride’ t ? V doMni °č tOn koruze> s ka' g beza Ustni Pokrivajo po-?° gospodam Ž1Vinoreio- Kmetij-/'T^ji tržni nV°i Rak‘čan j® tudi saJ letno nrPr'.delovalec krušnih , n Pšenice P™daJ° več kot 9 tisoč sem°ed‘e Pa je približno npde'avi ve|" e Ske' V Poljedelski še oljno re-thlkorne pese naj° 'e‘no 6°° ton’ ton. Ob npa.Pr°dajo okoli 14 nr^aa tudi iede'ski pridelavi S &Sl&^eja, saj letno gov°LPlemenskihtdn'h PraSi&v in Sí Phancev VV,nj ter 2-2°° dei ^vladuje ^ t0 proizvod-je ^VoL^Paj s sezonskimi P dno zapodi11’ medtem ko ci?3V|io da ?¿h 330 delavcev. Pre'na tazlaščeneak°r Prizadel, saj talija v na^?^ vio™. Pepelih rLa ^"tijišča. Po taom’ ki jih\h en'h vlogah in skih 1 vrniti 97 ^/navajo, bodo vert^taijišč, za íktarJev kmetij-da?^0 »a obiin Oge- ki jih pre- RaŽ'.’Pa še nimajopo-še za 5 da je teh zah-o3,1Vo> ner£,d° 60 hektarjev. í^sejim z^ in neraci-nje »taijiŠČ v nar/^edvsem vrača-staot zaokroženfh'n S‘em ‘T bibill Zločin Površin. Ge hijo n,SoSteno da P°Pravo krivic, solast°?kodnin’o ,uPravičenci do-Vz 1 ^i. Pri fa Planejo tah aat> tudi bl se morah kratk^aitno Nem?-drugih drža" ao&rav »’ ki > Pred Vsa^finah prC|ela zakon ^v,]^ Za ^b<^^anih Površin Vat, d ZaPoslenih ,Udl zmanjšanje d^tv Km rdl Mirko Hor-°staloa Rakičan 8°sPo- delavk ulab°tako ta Več 1 kr'Vi ’ k' so za t0 ta Za et delali P av s° 10, 20, 30 ^«¿^oma skr k‘h razmerah - ^ ie tud^^oo plačilo. z zem- 'S ki ÍCFO 4>e Videti To DEUAc-iOAMLižAom /čNdtfJE ?oVE5OMOS. Ijišči, ki so v celoti prešla v last republiškega kmetijskega sklada. Ta zemljišča bodo šele morali dobiti v najem ali pa tudi ne. Tako so eden od redkih kmetov in eden od največjih živinorejcev v Sloveniji, ki so ostali brez lastne zemlje. Po njihovem bi moral dati sklad koriščenje zemljišč dobrim gospodarjem najmanj za dobo 10 do 20 let, saj je vlaganje v zemljišče in njihovo izboljševanje dolgotrajen proces. Nevarnost je namreč, da se bodo sicer zemljišča izkoriščala enostransko in se tako siromašila. Kmetijci ne živijo dobro, ne dosegajo velike akumulacije in zato ne bodo sposobni tudi plačevati morebitnih visokih najemnin za ta zemljišča. Poleg krivic, ki jih bo povzročil zakon o denacionalizaciji, pa bodo delavci prikrajšani tudi v procesih lastninjenja. Po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij kmetijskih zemljišč namreč ne morejo lastniniti, objekti, dvorišča in rejske farme pa so le del dosedanjega premoženja njihovega podjetja. Največ bodo izgubili v Kmetijstvu Črnci V Kmetijstvu Črnci, ki je imelo doslej v upravljanju okoli 2.500 hektarjev kmetijskih zemljišč, obdelujejo 2.100 hektarjev (ostalo so dali v najem), je pa to eno od tistih kmetijskih družbenih gospodarstev, ki jih bo zakon o denacionalizaciji najbolj prizadel. Po doslej zbranih podatkih bodo morali vrniti okoli 500 hektarjev zemlje, od tega največ na območju Vidma in v ščavniški dolini. Enota v Vidmu postaja vprašljiva, saj ji bo od 450 hektarjev ostalo le okoli 200 hektarjev in ker imajo tam zaokroženo poljedelsko-živinorejsko proizvodnjo, se zastavlja vprašanje, kaj s 15 zaposlenimi v tej enoti. Tam imajo tudi hleve za 600 govejih pitancev, ki so jih v zadnjih letih primerno posodobili, trenutno pa so povsem prazni. Teh delavcev ne bodo mogli premestiti na delovišča v Apačah, saj so to v glavnem ljudje, ki so si na videmskem območju ustvarili svoje domove in družine. Kakšnih 100 hektarjev zemlje (od 120 hektarjev) bodo morali vrniti tudi v drugem kompleksu ščavniške doline, navkljub vsemu pa jim bo še ostalo okoli 2 tisoč hektarjev in če bodo želeli preživeti, bodo morali iskati nekatere druge proizvodne programe, da iz zemlje iztržijo čim več. Po eni strani je to tudi pozitivno, saj bo tako skrbi za gospodarjenje z zemljo veljalo v prihodnje več pozornosti. Brez posledic pa vsekakor ne bo šlo in jih bo čutila predvsem živinoreja, kjer znašajo kapacitete 3 tisoč stojišč, trenutno pa jih je 2 tisoč praznih. To je v veliki meri tudi posledica neustrezne kmetijske politike in škode, ki jo je v zadnjih dveh letih povzročila suša. Zaradi izpada proizvodnje in dohodka nimajo lastnih sredstev za tekoče poslovanje in se morajo zadolževati. Za odpravo posledic predlanske suše so dobili le 4,5 milijona tolarjev, kar ne predstavlja niti 2 odstotka celotne škode, za lansko sušo pa še niso dobili ničesar. Finančne in likvidnostne težave se odražajo tudi v pridelavi, saj varčujejo pri tehnologiji pridelave in so zato pridelki manjši. Čeprav v zadnjih letih niso na novo zaposlovali in niso nadomeščali naravnega odliva, bodo po sedanjih ocenah zaradi vseh naštetih vzrokov imeli od 20 do 30 delavcev trajnih presežkov, za te pa bo morala poskrbeti država. V Kmetijstvu Črnci sicer pravijo, da je bila nacionalizacija boleča za oškodovance, toda denacionalizacija bo še veliko bolj boleča za sedanje zaposlene. Ob razlastitvi so razlaščencem pustili vsaj osnovno premoženje za preživetje, zdaj pa zaposlenim tega ne bomo omogočili. Od 500 hektarjev zahtevkov so v naravi doslej že vrnili 350 hektarjev, računajo, da bodo na nekaterih površinah ponovno vzpostavili najemne odnose, vendar ne vedo, kakšne bodo najemnine. Tu bodo nastopili povsem tržni odnosi in če bodo najemnine previsoke, se bodo morali teh površin odreči, pravi direktor Dimitrije Sinokapčev. Zaenkrat tudi ni dokončno rešeno vprašanje vračanja premoženja za družino Meindl, ki sicer ni imela našega državljanstva, vendar se zdaj pojavlja z nekakšno »domovnico«. Zahtevek so ustrezni organi sicer zavrnili, vendar so se Meindlovi pritožili, ob pozitivni rešitvi tega zahtevka pa bi morali vrniti tako rekoč celo Apaško kotlino, saj bi se oglašali tudi drugi Nemci, ki so živeli v teh krajih. Samo družini Meindl bi morali vrniti 265 hektarjev, poleg zemlje pa še številne stavbe, med njimi tudi grad, v katerem ima prostore Kmetijstvo Črnci in mehanične delavnice. Zakon je nepravičen do delavcev in zemlje V ljutomerski občini, kjer Ljutomerčan gospodari na 600 hektarjih njiv in 350 hektarjih vinogradov (v teh površinah je 242 hektarjev, ki so jih sami dokupili), so doslej obravnavali 78 zahtevkov za vračilo premoženja, razlaščenci pa zahtevajo vrnitev 103 hektarjev vinogradov, 26 hektarjev sadovnjakov, 26 hektarjev njiv, 14 hektarjev travnikov, 8 hektarjev pašnikov, 1 hektar vrta in 3 hektarje gozda (ki je bil v lasti Ljutomerčana). Z vsemi zahtevki še niso seznanjeni, nekaj sicer že vračajo, na večini zemljišč pa bodo skušali obdržati pravico izkoriščanja, saj jim nenazadnje to omogoča tudi zakon o denacionalizaciji. Na te površine imajo namreč vezano tudi določeno proizvodnjo v farmi, kjer letno spitajo 18 tisoč prašičev. Zanje so pridelali od 60 do 70 odstotkov lastne koruze, z vračanjem zemlje bi se ta delež bistveno zmanjšal in bi prirejo morali zmanjšati. Zmanjšanje prireje pa bi 'imelo posledice tudi v izdelavi krmil v mešalnici in v njihovi mesni predelavi. Gre torej za zaokrožen proces, ki pa se bo nenazadnje moral odraziti tudi v zmanjšanju števila delavcev. Podobno velja tudi za klet, ki je s svojimi zmogljivostmi prav tako vezana na vinogradniške površine. Še pred leti so v Ljutomerčanu zaposlovali 635 delavcev, v zadnjem času pa se je to število precej zmanjšalo in jih je trenutno le 380. Poleg zemlje bodo v Ljutomerčanu morali vrniti tudi gostinski lokal Prlek v Ljutomeru »n mlin v Cezanjevcih. Najbolj bodo posledice tega neposredno čutili zaposleni v teh objektih, saj bodo ostali brez dela. V obeh je namreč zaposlenih 35 delavcev, novi lastniki pa o njih nočejo ničesar slišati. Visokih najemnin za ta dva objekta v Ljutomerčanu ne bodo mogli prenesti in če bo tako, bodo dejavnost v njih opustili. Bodo pa tudi s tem prikrajšani, saj so te objekte prevzeli od občine tako rekoč v razsulu; zdaj, ko so jih obnovili, pa jih bodo morali vrniti. Deloma je to že bila posledica pričakovane denacionalizacije, saj so nekatere dejavnosti ukinili, naravnega odliva pa niso nadomeščali z novimi zaposlitvami in zaradi tega imajo tudi dokaj neugodno starostno sestavo, pripoveduje Jože Špindler, vodja obrata Živinoreja in poljedelstvo v Ljutomerčanu. Čeprav je zahtevkov za vračilo veliko, v Ljutomerčanu upajo, da vsi niso upravičeni, ponovno pa poudarjajo, da se bodo pri vračanju v naravi držali določil zakona. Njivske površine, ki so v kompleksih, bodo obdržali vsaj 5 let, če seveda ne bodo najemnine previsoke, mlajše vinogradniške nasade pa vsaj še 10 let. Kar jih najbolj boli, je dejstvo, da bodo pri vsem najbolj prizadeti in prikrajšani zaposleni. V preteklosti so se marsičemu zavestno odpovedovali, da so si ustvarili premoženje, ki ga imajo, zdaj pa bodo spet potegnili najkrajši konec. Vse površine, na katerih gospodarijo, so zaokrožili, vinograde imajo tako rekoč v enem kompleksu, na novo so uredili infrastrukturo na teh zemljiščih, veliko tudi s prostovoljnim delom, zato se te površine ne bi smele ponovno deliti. Niso proti temu, da vračajo v naravi tam, kjer kompleksi niso zaokroženi, vse ostalo pa bi morali reševati na druge ustrezne načine. V Ljutomerčanu imajo zunaj zaokroženih površin okoli 30 hektarjev kmetijskih zemljišč in upravičencem naj bi dodelili te površine. In če bodo že morali vračati v naravi, potem naj se zemlja vrača le tistim, ki so kmetje in jo bodo obdelovali. Ugodno rešenih zahtevkov je zaenkrat še malo, za vinogradniške površine le 3 hektarje, računajo pa, da tu velikih vračil ne bi smelo biti, saj je bilo največ nacionaliziranih vinogradniških površin v lasti različnih cerk--venih redov, ki niso imeli sedeža v Sloveniji, vse bivše viničarije z ohišnicami pa so v zasebni lasti in te se ne bodo vračale. Je pa res, da vlada med zaposlenimi še vedno precejšnja negotovost, zato zadnjih nekaj let vinogradov ne obnavljajo, pa tudi v klet, ki so jo sicer sami zgradili in je ne bodo vračali, ne vlagajo. Podobno velja tudi za vlaganja v poljedelstvo in kakor koli se bodo procesi denacionalizacije iztekli, se neugodnim posledicam ne bo dalo izogniti. Kot pravi Slavko Žalar, Ob krivicah, ki jih bodo zaposleni v družbenih kmetijskih gospodarstvih utrpeli z denacionalizacijo, bodo, kot trdijo, tudi sicer izigrani, saj niso enakopravni z ostalimi zaposlenimi. Krajši konec so potegnili že pri stanovanjih, prikrajšani pa bodo tudi v procesih lastninjenja družbenega premoženja. Zemlje že tako ali tako ni možno lastniniti, del svojega premoženja pa so morali po zakonu o zadrugah prepustiti zadružnikom. Pravijo, da je 45-odstotni delež odločno prevelik, saj na primer k razvoju ljutomerske kleti zadružniki niso veliko prispevali, kot prihodnji lastniki pa se zdaj pojavljajo številne zadruge. vodja obrata Ljutomerska klet in vinogradništvo, bi morali vsako leto obnoviti okoli 10 hektarjev, če bi želeli ohraniti sedanje površine, ker že tri leta ne delajo obnov, so se vinogradniške površine že skrčile za 30 hektarjev in takšna politika bo vodila v uničenje vinogradniških površin. Držali se bodo zakona V Radgonskih goricah trenutno gospodarijo s 300 hektarji vinogradov in 70 hektarji intenzivnih jabla-novih nasadov, zmogljivosti njihovih kleti pa znašajo 2,5 milijona litrov. Sodeč po zahtevkih, ki sojih dobili, bi morali vrniti kar 80 odstotkov vseh vinogradniških in 60 odstotkov sadjarskih površin. Glede na to, da čakata na obravnavo še dve tretjini vlog, med tistimi, ki sojih že obravnavali, pa je veliko zavrnjenih, pričakujejo, da vsega zahtevanega ne bo treba vrniti. Z zahtevki se namreč pojavljajo tudi razni cerkveni redi, ki so imeli sedeže zunaj naše države, pa tudi tujim fizičnim osebam premoženja ne bo treba vračati. V Radgonskih goricah ocenjujejo, da bi tako izgubili približno »le« polovico vinogradniških površin in tretjino sadovnjakov. Upravičenci v glavnem zahtevajo vrnitev premoženja v naravi in le redki se odločajo za druge oblike, bodisi za odškodnino ali delničarstvo. Veliko pa je takih, ki bi želeli nadomestna zemljišča - namesto vinograda, denimo, njivo -, vendar se kmetijski zemljiški sklad nerad odloča za takšen način. Po mnenju Franca Škrobarja, direktorja Radgonskih goric, to ni prav, saj bi z vračanjem nadomestnih zemljišč lahko ohranili večje število delovnih mest. Njihovi vinogradi so razmeroma mladi in bi jih lahko še nekaj let izkoriščali. Prizadevajo si in tudi zahtevajo, da bi vinograde izkoriščali še 10 let po uveljavitvi zakona, torej do leta 2002, pri mladih nasadih pa predlagajo, da se ta rok podaljša na 15 let. To utemeljujejo s tem, da je podjetje v ureditev teh nasadov vložilo velika sredstva, saj so morali 90 odstotkov površin urediti in usposobiti za obdelavo s sodobno mehanizacijo. Vinogradi so v glavnem zasajeni s klonskim materialom, še naprej opravljajo selekcijo in nastala bi nepopravljiva škoda za celotno vinogradništvo, če bi to opustili. Po izteku zakonsko določene dobe izkoriščanja vinogradov se bodo z lastniki skušali dogovoriti, da tako delajo še naprej za primerno najemnino. V interesu podjetja je namreč, da grozdje iz denacionaliziranih vinogradov pride v njihovo klet, saj bodo le tako lahko obdržali proizvodnjo šampanjca, janževca in drugih kakovostnih vin. Z vračanjem kleti in opreme pa ne bi smelo biti težav, saj so bili njihovi lastniki v glavnem tujci in kulturbundovci, ki nimajo pravice do tega premoženja. Če se bodo zadeve razpletale tako, kot si zamišljajo, potem tudi ne bi smelo biti težav s presežki delovne sile, saj se bo do leta 2002 precej delavcev upokojilo, novih pa ne zaposlujejo. Če pa bi morali premoženje vrniti tujcem, bi v Radgonskih goricah izgubili 80 odstotkov svojih vinogradniških površin, kar bi imelo za posledico presežek 110 delavcev. Izgubili bodo tretjino gozdov V gozdarstvu so težave podobne kot v kmetijstvu, če ne še nekoliko večje, saj bodo morali pomurski gozdarji vrniti več kot tretjino vseh gozdov. Po podatkih, ki so na voljo, bodo v soboškem gozdarskem podjetju nekdanjim lastnikom vrnili od 2.800 do 2.900 hektarjev gozdov, ostalo pa jim bo 5.000 hektarjev državnih gozdov, ki so jih že prenesli v sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Kot pravi. Aleksander Beer, direktor soboškega, gozdarskega podjetja, živijo že nekaj časa v negotovosti, zato tudi ne vlagajo v mehanizacijo in opremo ter tako rekoč životarijo. Gozdove že izgubljajo po posameznih območjih z različno intenzivnost, najtežje pa bo prav gotovo v soboški in ljutomerski občini. V soboški občini jim bo od 3.400 hektarjev gozdov v najboljšem primeru ostalo okoli 1.000 hektarjev, v ljutomerski občini pa od 620 hektarjev le od 50 do 100 hektarjev. Najmanj boleče bo v lendavski občini, kjer so bili lastniki v glavnem grofje in Križevačka imovna občina, ki pa jim gozdov ne bodo vrnili. Tudi radgonski gozdarji bodo morali vrniti večji del gozdov in jim bo od 1.800 hektarjev gozdov ostalo le okoli 600 hektarjev. Na tem območju je bilo nekaj večjih posestnikov, ki jim bodo vrnili tudi po 300 ali 400 hektarjev, ostali zahtevki pa so v glavnem za manjše površine. Okoli 500 hektarjev je tudi cerkvenih gozdov, za katere so prav tako vloženi zahtevki za vračanje v naravi. Gozdove so imele tako rekoč vse župnije, vendar manjše površine, le nekatere evangeličanske občine so imele več gozdov, saj so jih v preteklosti'dokupovale. S tem ko izgubljajo gozdove, se gozdarjem povečujejo stroški gospodarjenja, še poseben problem pa bo tam, kjer bodo ostale manjše površine, na katerih se tako rekoč ne bo dalo primerno gospodariti. Posledice bodo v trajnih presežkih delavcev in prav zdaj v skladu z novim zakonom o gozdovih vrednotijo in ocenjujejo, kakšne posledice bo imelo to za gozdarje. Nekaj teh trajnih presežkov naj bi namreč prevzela v breme tudi država, saj gozdarji sami tega ne bodo zmogli. Izguba gozdov bo imela namreč zanje dvojne posledice. Poleg oteženih pogojev gospodarjenja z gozdovi se jim je zaradi zmanjšanja gozdnih sortimentov lesna masa že prepolovila, s tem pa se jim zmanjšuje tudi primarna predelava na žagah. Tako imajo samo soboškem v gozdarskem podjetju 50 delavcev, ki jim ne morejo zagotoviti dovolj dela in med trajnimi presežki se bodo znašli predvsem fizični delavci. Problem bi bil še večji, če že v preteklosti ne bi mislili na to. Tako pa naravnega odliva niso nadomeščali in so v zadnjih letih zaposlenost že zmanjšali za okoli 30 odstotkov. Če jih je bilo včasih 200, so s številom zaposlenih zdaj pristali na 135, kot smo že zapisali, pa se bo to število še zmanjšalo na okoli 100. Del trajnih presežkov naj bi pomagala reševati država, z ustanovitvijo zavoda za gozdove pa bo del strokovnega kadra prešel v to službo, saj bo v območni enoti tega zavoda delalo 28 gozdarjev, ki bodo skrbeli za strokovnost v zasebnih in državnih gozdovih. LUDVIK KOVAČ stran i u vestnik, 3. februarjaj odsevi mladosti Zlatniki pri Mali Nedelji? Pri nas so se končno odločili, da bodo postavili novo osnovno šolo. To bo zanimiv dogodek, ker jo bodo gradili v bližini pokopališča. Ko bodo kopali v zemljo za temelje, bodo verjetno našli mnogo zanimivega. Upam, da bo tudi kaj dragocenega, na primer zlatniki, ki so jih nekoč tam zakopali Turki, ko so divjali in ropali po naših krajih. To bi bilo zares super, saj bi tako imeli dovolj denarja za novo šolo. Lahko bi jo gradili hitreje. Če pa bi kaj zlatnikov ostalo, bi kupili najlepšo opremo za šolo. Vse to bi bilo seveda čudovito, če bi bilo resnično. IRENA POGAČNIK, 6. r. OŠ Mala Nedelja Veseli tobogan Po več kot dvajsetih letih je bila pred kratkim na naši šoli ponovno zabavna prireditev Veseli tobogan. Na ta dogodek smo se dolgo pripravljali. Nekateri učenci smo bili potem malo razočarani, ker nismo prišli v ožji izbor. Prireditev je potekala v večnamenskem prostoru, ki je bil tokrat še posebno lepo okrašen s pisanimi klobuki. Vodil jo je humorist Toni Gašperič in večkrat smo se mu morali nasmejati. Učenci so predstavili našo šolo in kraj, naše navade in običaje, pa tudi peli so. Spremljal jih je Ansambel Bojana Adamiča..Da ne bi nastopili le učenci, si je voditelj Toni med poslušalci izbral gospo Pavlo, ki je zapela ljudsko pesem, naši starši pa so ji enoglasno pomagali. Vsi nastopajoči so poželi buren aplavz. Veseli tobogan je bil res nekaj veselega in izjemnega. Toni, upam, da še kdaj prideš! MAJA KOZAR, 5. b OŠ Križevci Prve dogodivščine na snegu Nekega jutra sem zgodaj vstala. Pogledala sem skozi okno in videla, da je okolica že vsa prekrita s snegom. Hitro sem prebudila še bratca, da bi šla skupaj na sneg. Oče nama je s podstrešja prinesel sanke. Za našo hišo je hrib, po katerem pelje železniška proga. Tam se je sankalo že veliko otrok. Pridružila sva se jim. To je bilo pravo zimsko veselje. Sankali in kepali smo se do poznega popoldneva. Z bratcem sva prišla domov vsa mokra. Ko je zapadlo še več snega, sva naredila velikega sneženega moža. ALENKA KAVAŠ, 3. a OŠ Beltinci Ali veste? (Pokrovitelj tega nagradnega kviza je Knjigarna inpapf niča DOBRA KNJIGA Murska Sobota, ki poleg knji prispeva tudi druge praktične nagrade.) I Naše prejšnje vprašanje je bilo, kako dolgo (povprečno živijo hišne muhe, lisica in slon. Pravilno je odgovoril, IZIDOR ČOLNIK iz Radenec, in sicer da je življenj»1 doba hišnih muh 3 tedne, lisic 8 let, slonov pa 75 k I Čestitamo! Nagrado mu bomo poslali po pošti. KUPON št. 21 ...........1 Ali veste, katera žival (na kopnu) teče najhitreje in M hitro lahko teče zajec? Odgovore (s kuponi, če že' sodelovati v nagradnem žrebanju) pošljite na naš nasl najkasneje do 9. februarja in pripišite »ALI VESTE« Zgodba z abecedo Z lovcem ob krmišču Z lovcem smo šli v gozd. Pokazal nam je krmišče. V njem je bila koruza. Nekateri storži so bili že načeti. Krmišče mora biti pod smreko, da ga sneg ne more zasipati. V njem je hrana za srne in fazane. Za krmišča skrbijo lovci. Oblečeni so v temno zelene obleke. Na glavi nosijo lovske klobuke. KATJA AJLEC, 2. a OŠ Videm ob Ščavnici Nova knjižnica vabi Na Kapeli so postale sanje resničnost. Mi ne verjamete? Pridite si ogledat našo prenovljeno šolo! Tudi nam, kapelskim učencem, je postala šola prijetnejša, saj smo dobili nove prostore; med drugim tudi knjižnico s čitalnico. Naš knjižničar, predmetni učitelj slovenskega jezika Bojan Macuh, je pripomogel, da je postala knjižnica prijeten prostor za srečanja s knjižno kulturo. Knjige so razporejene pregledno in lahko jih v miru prelistaš v čitalniškem prostoru ter se dokončno odločiš. Mimogrede se lahko tudi seznaniš z novostmi in si ogledaš razstavljene knjige ob jubilejih. Stara izrezljana skrinja, ki ima že zgodovinski pomen, zaokrožuje prijetnost čitalnice. Ob slovesni otvoritvi smo prejeli darilo Pomurske založbe in Mladinske knjige - veliko knjig, ki nas bodo še bolj pritegnile v knjižnico, in to tudi tiste, ki so prej radi zavili mimo neprijaznega prostora. Zdaj je vse drugače. MAJA SMODi§; 7 a OŠ Kapela Aladin je letel na leteči pre- je bil. Hoditi se mu ni J zato je letel na leteči prer Irsko je prizadel velik p®, Jaroslav Šakala je edini F vel. Komaj si je rešil Lovro ga je našel in v Italijo. Močno se je trn®; bi videl Aladina. NeW je šel k Dachauu. On $ nejevoljno sprejel. Pogini na svetilko, ki jo je dolg0) žil. Rum je bil zanj nost. Supra je bil čujjeM šek. Šolne je imel zlate. * je bila polna cekinov. bila vsa iz zlata. Voda kristalno čista. ? zgodbe je imeniten, 5 progi. Boter duh ga je prišel obiskat. Cifra je bila čudežna svetilka. Če nje ne bi bilo, bi se porušil svet. Dachau bi bil tega kriv. En človek na svetu je čuval svetilko (Aladin). Flavta je bila njegovo orožje. Glasbenik Razgled Tu grad, tam hiša, tu blok, tam kot... vse to je tu in tam. Ozri se dol, človek nemili, in poglej se v ogledalo kot riba v železo razbite ladje. čenja... • JERNEJ ŽILA VEL' OŠ III M- Pesem du^ ?Op &OC& noviceee POGREŠATE VESTI IZ DOMAČEGA KRAJA? NAŠI NOVINARJI IN DOSEDANJI DOPISNIKI NE MOREJO »POKRITI« DOGODKOV IN ZANIMIVOSTI IZ VSEH KRAJEV PRLEKIJE IN PREKMURJA, ZATO POSTANITE VESTNIKOV DOPISNIK ALI VSAJ »OBVEŠČEVALEC«. ZVEZO LAHKO VZPOSTAVITE PO TELEFONU, ŠTEVILKA JE 33 019. ZAHTEVAJTE SOBOČANA. DOMAČE NOVICE Dolgo prepovedana in cenzurirano pesem Tomaža Domi-celja Bil je tako prikupno zmeden, ki asocira na homoseksualnost, lahko zadnje čase kar pogosto slišimo na Murskem valu. * * * Magnifico je povedal, da ima tudi probleme s policijo. Zbral je že kakšnih 60 njihovih lističev, ker ni dal smernega kazalca, ker je napačno parkiral in podobno, katere pa nikoli ne namerava plačati. Sprašuje se tudi, če imajo policisti toliko jajc, da ga bodo dali v zapor. Vestnik TUJE NOVICE Poleg tega da Michaela Jacksona tožijo za posilstvo mladoletnega dečka, so ga sedaj obtožili še za plagiatorstvo. * * * , Phil Collins se je moral na ameriški televiziji opravičiti zaradi izjave, ki jo je izrekel na prireditvi ob podelitvi billboard Awards v L. A. po nastopu reperjev. Publiki je dejal: »Naenkrat je tukaj postalo zelo temno.« Razložiti je moral, da izjava ni imela rasističnega pomena in da je s tem mislil na vzdušje v dvorani. * * * Ameriška rock zasedba Grant Lee Buffalo je pravkar posnela svoj novi »komad« z naslovom Hollowen, katerega so posvetili Riveiju Pho-enixu, pred kratkim umrlemu mlademu igralcu. Ozri se dol, da boš videl sužnjev krdelo, ki bič jih preganja in solza v očeh jim naznanja, da prišel bo dan, ko človek bo neznan premagal to stran. Tam doli, na travniku lepem, krava se pase, pastir v senci mlinček dela, da krasil mu bom dom. ANDREJ SRAKA, 8. _ OŠ Turnišče a Ljubezen gori, trga srce, zelo me boli, mislim na te. Ali poet mora trpet’, po trnovi poti hoditi, . da pesem visoka bi b^ V grehu rojena se pesem rodi, duša trpi, ljubezen gori... ufi DIANA Vant“', Rap-Rap Ice-T je prav gotovo poleg Public Enemy, Arrested D®00^ ment, NWA in drugih eden glavnih protagonistov današnje Nji tovne rap scene, Ta zvrst glasbe se je razvila predvsem mestih, kot so New York, Los Angeles idr. Raperji so Pre črnci, ki v svojih pesmih »rapajo« zlasti čez belce. Ice-T je d"» ; je velik antirasist. Kot malega ga je mama (črnka) učila, d mora bati belcev, saj so zlobni in nepravični. Sam se je v s'* L j življenju prepričal, da so tudi »beli ljudje« dobri. MEAT LOAF Po več letih premora se je na glasbeno sceno spet vrnil nekdaj izredno popularen glasbenik Meat Loaf. Predstavil se je s svojim hitom I’d Do Anything For Love, katera je osvojila vrhove lestvic po vsem svetu. Oktobra lansko leto pa je izdal ploščo Bat Out Of Hell 2 - Back Into Hell. Za svojo vrnitev na sceno se je pripravljal kar nekaj let. Za album pa je s svojim piscem besedil in glasbe Jimom Steinmanom potrebovala dve leti. Tudi pri svojem debitantskem albumu, ki ga je izdal 1985, Bat Out Of Hell je bil njegov pisec besedil in glasbe Jim Steinman in album je takrat dosegel neizmerne uspehe. Ploščo pa so imenovali wagnerjanski rock’n’roll-.(Steinmana poznamo po glasbenih filmih, kot so Footloose in Streets Of Fire.) Takrat se je s svojim piscem sprl in se umaknil z glasbene scene. Ker pa so kritiki govorili, da lahko Stein-manovo glasbo izvaja samo Meat Loaf in da lahko Meat poje samo na njegovo glasbo, sta spet združila svoje moči. Rezultat tega pa je nov velik uspeh. V angleškem tistku mu večkrat pravijo »Pavarotti popa«. Sicer pa je Matjaž Ambrožič ocenil njegovo glasbo kot »slab približek hard coru, veliko plastičnega klavirskega zvoka in Pavarottijev volumen glasu - in evo zlate mešanice.« Sicer pa Meat Loaf ni znan samo kot pevec. Najprej je zaslovel kot igralec, dobil je tudi vlogo v musicalu Hair, ki je bil postavljen v Detroitu, posnel je tudi film z naslovom Rocky Horror Picture Show. Meat Loaf pa je znan tudi po svoji teži, saj tehta kar 140 kilogramov. Tudi po tem se lahko primerja s Pavarottijem. Sicer pa je izjavil, da obožuje glasbo Jackie Wilsona in Otisa Readinga, vendar ga čustveno bolj ganejo mačke, psi in otroci. Svojo zadnjo ploščo Cup Killer (Ubijalec policajev) je s bandom Body Count (števec trupel). Ice-T izvaja trši rap, y je še posebej izkazalo pri tej plošči, saj je band, s sodeluje, havy metal. Plošča Cup Killer je nastala v času,j v Los Angelesu beli policisti do smrti pretepli črnce. Plošča , o tem, da je potrebno »zajebati« policiste, ker pretepajo Iju^1 w | zato, ker so drugačni, ker si drugačne barve, ker imaš dolg® V ZDA in Veliki Britaniji so jo prepovedali. j Na svojih koncertih je zelo dinamičen in poln energij®' | tega pa precej izzivalen, saj vedno nastopa zgoraj brez in s hipnozo vplivati na svoje »fane«, predvsem dekleta. Ozp® jfi ga za macho tipa. Seveda pa nikoli ne pozabi na svoj® kapico. Nenehne težave nekaterih znanih raperjev s policijo je ^ J' ral takole: »Sojenje mojim prijateljem Doggu, Tupac Shak®* Deju in Flavoru Flavu pravzaprav dokazujejo avtentične tematike in raperjev kot pojava, saj smo praktično s ceste. Torej tisti, ki zares dobro poznamo življenje iz™ urbanega okolja ameriških velemest.« Ice-T je glasbenik, ki je brezkompromisen in brez ^ži^ jeziku, ki v svojih pesmih in na koncertih pove vse, kar mu16 duši. Predvsem pa je ljubljenec črnske publike. • > yggtnik, 3. februarja 1994 stran 11 kulturna obzorja pir-nj« no) lit ¡ski let »Starejši Kleklin« O treh ostrešenih črkah in o vsebini prleških sodov V začeti?*6 PHde vedno nazadnje. Tako kot vino v Kani Galilejski. 'Potem n”^ Se P°g°vaijali o samih uradnih lastnostih Jožefa Klekla. ie nntr’»k? onju> je škof Smej, ta erudit in anagramatik, vstal in rekel, da 0 reci o Kleklu vse, tudi tisto negativno. ak« lite ilo’ osimvn^z ,slmP°zlj v črenšovski Zaril M‘ pretekl° soboto, 29. Poziki PfPravljalen. Sim-udelelel - kak° Se že imenujejo Previjali 1 SlmPoz'ja, so se pri-v Rimu A Septembrski simpozij simpozija rgan,2ator Kleklovega 0 Kleklu °zir°ma Simpozija za Pomurje Zgodov’nsko društvo S¡!d"ik društva R Stefan Fti-drav govoril v P°z- Zver Je b11 na vrsti Stanislav -m'o^1^d prispevek z ^slo-Ci Klekh, j v ovega živ>jenja. dr, Jožef s dahovniku Je govoril možni škof m ’i marib°rski po-klove p0dohMe,ka ^ íe iz Kle-govo PoSno ekstraP°lirala nje-Ftičar , ,deJavn°st. Štefan nika. KIpUv kotgosPodarstve-te'j je bil n- j01 urednik in izdaja-Kuzmiča p sloY prispevka Franca koliko Just je preiskoval, igrata Jn»°x?de Klekla imeti za K'eklov£ ekY“grinec je analiziral je P« prekm. u Karel »edernjak Etično AmSk°' da bi b'lo 'udi 0 Pojmu n a 'ki slavljencu, govoril ^soi je S f pri Kleklu. Pred Ski žuPnik bogojan- stenjaku n E ‘‘ dr. Antonu Tr-r°kopisa M],vrstic Kleklovega analize ki i Nas ov Trstenjakove jipada Grafowvbrai Zver’ ic bil ^’ Takoll p ?ška oznaka Kle-bata pisavn ,,stna’ kmečka ro-V n>ei; ilov^t., er¿na dinamika je premogel Prekat’,"°St’ sameSa ^be bi iko da 11'- Prav‘ aktivist; ve-^n’ v nie¿ n!e8ov Ía¿ je opoudar-°^lr°rna Vsn!,e ^uj vladarskega Skem oblik", v°dstvenega; v šol-Host anJU črk se kaie naiv-i^riebüKMÍi k°ntekst postav- farnem ek tak°j za Ivanocy-?o>a 1874Se je na Krajni >3-4$ v Sobot- Umd ie 30. maja bogoslovje se „ n leta mh 11 stopitL "njegov 'n rojak ' izmenski bratra-Polencih« T ^“Pfik in pisatelj segeome ' v°|bogoslOVnihY'^ pa se je. ”Tiiini g^Mjekaplano-* na druci povezova| z duhov-, e® Zamerh Mure in se S 9°2' Prem^í^arom- Zat0 so niVe’ Vendar JP" b°lj v srce dr-t?.v CrenSm/'V903' Postal ka- Verski 1^04. je začel ki se je °d . 0 kalendaT1^an,'n bst’ uredni-PJVZel 1^20 n rCa Jezušovega je izdajati \Decenibra !913 je » 6 Z okl T Novine, ki so klikov p8 192°' kar 15.200 vek°vn°Vo besedoSt? JC skoval Pri' kot na Drin a ' kar cel sta" SW Devic» !>nevtepeno po- Ja in $ Je prot' koncu P Zemati P anJa Novin začel ’ glasi: »brezamdežno spočetje Device Marije«. Namesto madžarskega črkopisa je v svoj tisk uvedel gajico, to se pravi, da je slovenske šumnike začel pokrivati s strešico. »Viipanje« je imel vedno kot gora veliko in kot morje globoko, kot je nekje zapisal. Pesnik in pisatelj ni bil nevemkak; politik je bil prevejan, »liberalcov je nej trpo, zatou, ka su du sebe nej bilij strogi«; »vert« (gospodar) je bil dober. nikakega založniškega dolga ni zapuščal. »Po Jezuši se je zglejii-val, šteri je nej delal samo za zveličanje duš, liki je tildi kriij daval lačnin. Diiše s smrtnin grejon su njemi bile tak grde kak vrag. Ja, pa pijancov je nej trpo, zanje je pravo, ka su ta kak travnik, na šteron samo smiidje raste...« Ko so simpoziki vse to in drugo povedali, se je začel najbolj simpo-zični del pripovedovanja o Kleklu. Tako pripovedovanje je najbolj v duhu tistega, kar pomeni starogrška beseda simpozij. Za Grke je simpozij pomenil sproščen pogovor ob pitju, vendar v našem primeru poudarek ni na pitju, temveč na sproščenosti, ki je vzšla nad klopi črensovske šole brez pitja. Zdajšnjemu dobrovniškemu župniku Ivanu Camplinu, ki je od Klekla prevzel urednikovanje No-vin, je ta rekel, »ka lejko po njego-voj smrti od njega kaj zaškre-betne«. Pa je Camplin zdaj »nenaš-krebetnjeno« pripovedoval, kako je bilo, ko je za svojega urednikovanja uvedel knjižno slovenščino, h kateri se je čedalje bolj bližal tudi Klekl. »Šlo je brez haloja,« se spominja, samo dr. Anton Vratuša se je »zbuno« in mu je pisal, »znaš ka, Vanek, zaj si nemremo, da se srečamo, več o čem gučati, zaj je vse po slovensko...« Med slovenstvom in krajšim ek-skurzom v sedanji čas, ki ga je potem naredil iskrivi Camplin, je seveda povezava. Malo je zavil navzgor na sever in pripovedoval, kako se mu dandanašnji godi na Madžarskem, med porabskimi Slovenci, kamor hodi maševat. »Moj porab-ski župnik me težko gleda.« Včasih je prinesel kakšno buteljko v dar, pa so mu »cemeštri« izdali, da je župnik rekel, »ka tej Slavi til odijo«. Odtlej ne prinaša več darov, »san pravo, ka tou butelko mij samij tuj spijemo«. Je pa že Klekl rekel, se je ob tem Camplin hudomušno spomnil, da madiarska dr-iava stoji na trhlih nogah, če se boji treh ostrešenih črk. In kako ti je Klekl odvračal ljudi od pijančevanja! Ker je doma zelo pritiskal, so začeli hodit popivat čez »na Štajar«. Camplin: »Gospod Klekl su je od toga odvračali tak, ka su pravili, pa ka vij ne vejte, ka štajarski oštarjašje v lagve ščijo!« Pa tudi to so rekli Klekl, češ kolikor denarja si pustil tam v gostilni, toliko boš dal tukaj za cerkev. Škof Smej, ki je svoj prispevek o Kleklu uvedel z anagramskim starim nagrobnim napisom »Oves suas pavit amore, more, ore, re, e« (Svoje ovce je pasel z ljubeznijo, zgledom, besedo, dejanji in zij pa je bil sploh brez slavljenčeve fotografije! - op. avt.) Kobiljanski župnik Franc Halas je v tem kramljajočem koncu simpozija z znanstveno strogostjo govoril o odnosih med misijonarjem Krecem in Kleklom: Med drugim tudi to, da je Kerec menda nekoč izjavil, kako mu je Klekl rekel: »Poslal te bom študirat v našo slovensko prestolnico. Pri čemer je imel v mislih Ljubljano.« Škof Smej je sprožil aklamacijo, ko je sedanji črenšovski župnik Te-ment rekel, da bi Klekl moral imeti Jožef Klekl s staršema s spisi), je obžaloval, ker se ne more spomniti, komu je nekoč posodil neki Kleklov dokument, na katerem je pisalo, kakšno barvo oči in las je imel, kar bi zdaj zelo dobro prišlo, saj je za simpozij v Rimu treba narediti barvno Kle-klovo podobo. (Črenšovski simpo- v Črenšovcih svojo ulico. Moral bi jo imeti celo v Soboti, je dejal Smej. Tementovo upanje za prihodnje dogajanje s Kleklom: pred Kleklov dom v Čerenšovcih, v katerem je že Kleklova knjižnica, naj se postavi njegov doprsni kip. ŠTEFAN SMEJ Kulturni utrip v Dokležovju Kulturno življenje v našem kraju je zelo živahno. Na letošnjem občnem zboru koda smo pregledali rezultate lanske sezone in ugotovili, daje bila kar bogata in uspešna. Sprejeli smo program za letošnje leto. Tako bomo, že v nedeljo, 6. februarja, pripravili proslavo v počastitev našega pesnika - velikana Franceta Prešerna. V vaški knjižnici bo odprta razstava njegovih del in fotografij. Pridno jo obiskujejo mlajši in tudi starejši šolarji. Sodelovanje med društvom in šolo je zelo tesno, saj vse prireditve potekajo s skupnim sodelovanjem. Tako bodo na nedeljski prireditvi delovali člani kuda in učenci šole, ki se bodo predstavili s svojimi dejavnostmi. Medtem pa tečejo priprave na veselo pustovanje, ki je na naši Šoli že tradicionalno. Na veselem rajanju bodo sodelovali tudi otroci iz vrtca. Že nekaj let pa pripravljamo v marcu Prihod pomladi s kulturnim programom in bogatim srečelovom. Avgusta bomo sodelovali s prikazom starih običajev in kmečkih opravil na srečanju KS v Beltincih, na »buraških« dnevih v Ižakovcih in na sejmu . ... _.ltincih, na »buraških« dnevih v Ižakovcih in na sejmu v Gor. Radgoni. Lansko ieto je društvo skupaj s šolo sodelovalo na razstavi učil v Ljubljani. Vsako leto pa vabimo v goste gledališke skupine, pevce in plesalce iz drugih kudov. Ob praznovanju novega leta pa pripravimo za najmlajše - predšolske otroke obisk dedka Mraza in igrico z obdarovanjem. Prav v teh dneh pa se je začel plesni tečaj za odrasle, ki ga zelo uspešno vodi g. Ambrož Pušnik. Pod njegovim vodstvom že drugo leto plešejo učenci naše Šole in se zelo uspešno predstavljajo na domačem in drugih odrih. To je samo delček našega kulturnega življenja v kraju, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. MZ Novice iz kulture * Robertu Titanu-Fe-liksu bo pri Pomurski založbi izšla naslednja pesniška zbirka z naslovom Mag-nifikat. Tule je ena pesem za poskušino v krtačnem odtisu: Salomon Preblizu so noči, predaleč jutra, preblizu so razdajanja Besede, predaleč so drhtenja, čaše leka, da bi te našel, ko tema žrtvuje. Preblizu so vsa tista žrtvovanja, ko jutra venejo v zmrzlino dneva, preblizu stihi, da bi segel vate, v opoj iztekajočega se veka. * V Galeriji razstavlja v sklopu Društva likovnih umetnikov Pomurja (temu naj bi se prav reklo: Prekmurja in Prlekije!) tudi Ignac Premuša, katerega slikarske roke se vsak večer dotakne Božje. Iz tega izhaja njegovo, recimo temu disidentstvo, in zategadelj ga v teh novicah omenjamo. * Fotografija je z zadnjega Salonskega večera. Gosta sta bila Nela Malečkar in Aleš Debeljak. foto: Nataša Juhnov Sedma knjiga Običaj je že, da Mladinska knjiga vsako leto predstavi nov zvezek temeljne domače enciklopedične izdaje Enciklopedije Slovenije, in tudi letos je tako. Pred nami je tako zdaj že njen sedmi zvezek z gesli od Marin do Nor. Najpomembnejša in temu primerno obširno obdelana gesla sedme knjige Enciklopedije Slovenije so »medicina«, vse, kar je povezano s pojmom »mednarodno« (organizacije, sodelovanje, prireditve), s pojmom »mesto«, s pojmom »mladina-mladinsko«, sledijo »moderna«, »muzeji, galerije, likovna razstavišča«, »narod« in vse, kar je v zvezi z njim, največ prostora v knjigi pa zavzema geslo o nemško-slovenskih odnosih. Tudi v tem zvezku bo precej zanimivega branja za pomurske lokalpatriote in kako tudi ne, saj je prišla tokrat vrsta tudi na kronsko geslo te pokrajine, na Muro namreč. Obdelana je reka Mura, prav tako pa tudi dobro znana istoimenska tovarna, da pa je mera polna, najdemo malo naprej še center pokrajine, njeno največje mesto, ki je hkrati tudi mesto, kjer izhaja časopis, ki ga pravkar berete. Govorim seveda o Murski Soboti, katero v Enciklopediji na splošno predstavi Bela Sever, njeno zgodovino Metka Fujs, po umetnostnih spomenikih pa se ozre Janez Balažič. Murska Sobota je, kot vemo, center občine, ki je v knjigi prav tako predstavljena, in sicer z besedilom, informativno preglednico in celostranskim barvnim zemljevidom. Od »murskih« gesel naletimo še na razvpito Mursko republiko, prikazano v povsem demi-stifikatorskem tekstu, ilustriranem z napačnim dokumentom (kot razglas republikancev je prikazan razglas, ki so ga izdale zmagovalne sile po zadušitvi upora, na Mursko stražo, narodnostno osveščeno glasilo pomurskih Slovencev, izdajano v letih 1919-24, in na Mursko polje. Od velikih imen kulture sta tokrat predstavljena pisatelj, dramatik in pesnik iz Ključarovcev pri Ljutomeru Franc Ksaver Meško in veliki jezikoslovec iz Radomerščaka Franc Miklošič, od revij s tega področja pa lahko preberemo nekaj tudi o Mladem Prekmurcu (1936-40), reviji prekmurske, predvsem levo usmerjene mladine. Pomurska kraja, opisana v sedmem zvezku, sta Negova in Martjanci, pri katerih je posebej obdelana znamenita marijanska cerkev, precej prostora pa je namenjenega tudi kraju in zdravili-ško-rekreacijskemu centru Moravske Toplice. D. ŠTEFANEC kulturni koledar * vnukom, 1858. Olje, platno, 43 krat 34cm. Razstava Alojza Eberla Od torka, 8. februarja, ko bo ob 18. uri otvoritev, pa do 1. maja 1994 bo' v razstavišču Pokrajinskega muzeja v soboškem gradu na ogled razstava del slikarja Alojza Eberla (1822-1887). Pred razstavo se bo v grajski dvorani dogodila Alojz Eberl - odrska skica v režiji Duše Škof. Razstavo spremljajo plakat, razglednica in obsežen katalog, v katerem je kustos razstave in avtor kataloga Janez Balažič zapisal: »Opus, ki nam ga je zapustil, smemo koneckoncev v kritičnem motrenju in v primerjavi s sočasnim evropskim slikarstvom oceniti kot posrečeno sintezo retardiranega po-stromantičnega krajinskega ter žanrskega slikarstva. Eberl bržkone ne bo zaradi tega uvrščen v umetnostnozgodovinske preglede 19. stoletja, pa tudi naš cilj ni bil naravnan v to smer. Ob zapuščini, ki nas zavezuje k ohranjanju, se le-ta kaže kot izjemno pomemben segment naše likovne preteklosti. Eberla je končno nujno videti kot predstavnika tiste slikarske prakse, ki sublimira poznoromantično duhovnost, ki jo je šele z njim zaneslo tudi v Prekmurje«. Razstavni projekt Alojz Eberl predstavlja začetek sistematične obdelave premične kulturne dediščine, posebej likovne, ki jo hrani Pokrajinski muzej v Murski Soboti. Pripravo, restavriranje del, spremne rekvizite in katalog razstave je sofinansiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ter IS SO - Sekretariat za družbene dejavnosti Murska Sobota. Tisk kataloga so podprli še Radenska, LB Pomurska banka. Zavarovalnica Triglav, Veletrgovina Potrošnik, Saubermacher - Komunala, Zdravilišče Moravske Toplice in Vigros. Za obiskovalce bo razstava na ogled do L maja 1994, in sicer vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure, v četrtek pa tudi od 16. do 18. ure. J. B. Razstave MURSKA SOBOTA: V razstavišču Pokrajinskega muzeja je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure na ogled razstava slik Alojza Eberla (1822-1887). V četrtek je odprta tudi še popoldne od 16. do 18. ure. MURSKA SOBOTA: V soboški galeriji je razstava del likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Predstavljajo se: Štefan Hauko, Suzzane Kiraly-Moss, Endre Gönter, Vladimir Potočnik, Štefan Galič, Zdenko Huzjan, Zlatko Gnezda, Jože Danko, Franc Ben-cak, Sandi Červek, Franc Mesarič, Mirko Rajnar, Dare Birsa, Ivo Bošnjakovič, Nikolaj Beer, Ignac Meden, Ignac Premoša, Marika Danč-Roth in Marjan Gumilar. Razstava bo na ogled do 28. februarja. Prireditve LENDAVA: Zavod za kulturo občine Lendava odpira v ponedeljek, 7. februarja, ob 18. uri v Galeriji na gradu rastavo lendavskih umetnikov. Govoril bo Cigiit, nastopal ljutomerski oktet. Isti prireditelj prireja 13. februarja v Turnišču ob 10. uri v kinodvorani prireditev za praznovanje kulturnega praznika. Podelili bodo nagrade z likovnega in literarnega natečaja. Odhod na Carmen v Maribor Je ob 16.30 izpred lendavske knjižnice, avtobus se bo ustavil v Črenšovcih in Soboti! MURSKA SOBOTA: V gledališkem foajeju v gradu bo 7. februarja ob 17.30 otvoritev razstave Literarna ustvarjalnost Madžarov v Prekmurju in Slovencev v Porabju. Predstavitev knjige Irene Barber Trnova paut bo na istem kraju ob 18. uri. MURSKA SOBOTA: 8. februarja ob 18.uri bo v grajski kapeli otvoritev razstave Alojza Eberla (1822-1887). MURSKA SOBOTA: Komedija Klinika Tivoli Mestnega gledališča ljubjanskega bo uprizorjena v Grajski dvorani 9. februarja ob 13.30 za AK, ob 16.30 za AG; 10. februarja ob 13. 30 za AK in ob 16.30 za AG. MURSKA SOBOTA: V sredo, 9. 2., ob 11. uri bo v preddverju grajske dvorane predstavitev Romskega zbornika. LJUTOMER: V petek, 4. februarja, ob 19.30 bo v ljutomerskem Domu kulture kulturna prireditev. Podelili bodo tudi Miklošičevo nagrado in priznanja najazslužnejšim za ljubiteljsko kulturniško delo. DOMANJŠEVCI, MOTVARJEVCI, HODOŠ: Predavanja 7. februarja ob 18. uri! V Domanjševcih v DOŠ o sodobnih metodah zdravljenja; v Motvarjevcih v vaškem domu o vinogradništvu; na Hodošu v DOŠ o razvojnih možnostih podeželja. stran 12 vestnik, 3. februarja 19?! ne zgodi se vsak, dan Najbogatejši pes Prav čedni ovčar Gunther s fotografije je uradno najbogatejši pes na svetu. Njegova ljubeča gospodarica, pokojna grofica Carllota Leibenstein, mu je v oporoki zapisala premoženje, vredno 137 milijard lir. Biti moramo natančnejši: denar je podedoval oče tega lepotca, Gunther tretji, ki je tudi že pokojni. Razkošje bogate dediščine zdaj uživa njegov prvorojenec Gunther četrti. V italijanskem kraju Fau-glia pri Piši domuje v prelepi vili, zanj pa skrbi cela vojska strežnega osebja. Naokoli se prevaža v stilu ameriških »bos-sov«. Ima svojega šoferja in za svoje mere posebej preurejene zadnje sedeže luksuznega avtomobila. Ima seveda tudi svoj bazen, da o drugih ugodjih ne govorimo. Mama, pogoltnil sem orglice! Šestletni Andy Offord iz Newkastla se je razveselil orglic, ki mu jih je prinesel dedek. Kake četrt ure je navdušeno pihal vanje, nato pa je muzika nenadoma utihnila. Zaprepadeno se je uzrl v mamo in dedka in rekel: »Mama, pogoltnil sem orglice, zdaj jih imam v trebuhu!« Mama najprej ni verjela, ker je Andy v takih letih, da si rad izmišlja. Nič ga ni bolelo. Ko sem doumela, da govori resnico, sem prasnila v smeh, je dejala. Andyja so odpeljali v bolnico. Pregledali so ga z rentgenom in v trebuhu videli ustno harmoniko. Andyja so poslali domov, da bi prišle orglice na dan po naravni poti. Kako je mogel pogoltniti orglice, ki so dolge petnajst centimetrov, še danes ne ve. Lobanja velikega plazilca Avstralski paleontologi so izkopali lobanjo velikanskega plazilca, starega približno 110 milijonov let. Je povsem nepoškodovana in tako težka, da so jo morali dvigniti s helikopterjem. Od zadnjega dela do nosu meri pol metra. Žival, lastnica lobanje, je bila najbrž velikanski dinozaver ali morski plazilec, živela pa naj bi v obdobju krede. Lobanjo so našli blizu obalnega mesta Kalbarru, 600 kilometrov severno od Pertha. Štrlela je iz 200 kilogramov težkega bloka peščenca. Znanstveniki so v Avstraliji doslej našli le malo lobanj iz obdobja, v katerem so živeli dinozavri. Napovedi o letošnji hudi zimi so vzeli v Nemčiji resno. Labode s slovitega jezera Alster v okolici Hamburga so naložili v čolne in jih odpeljali v prezimovališče, kjer bodo zaščiteni pred hudim mrazom. Zakaj ne bi tudi labodi enkrat potovali kot gospodje? Švicarski izdelovalec glasbil Corriel Schnaider mora ifli4L spretnih rokah še oster vid. Z vsega 37 milimetri je to ii^|m| violina na svetu, na katero je mogoče igrati. Kako, niso pdMI Cena je obratno sorazmerna velikosti. Na dražbi pri SotheWM violinico prodali za 2800 funtov. OVEN LEV STRELEC Ona: Stvari se bodo nepričakovano zapletle in kar naenkrat se boš znašla sredi kopice težav. Razočarala boš nekoga, ki ti želi samo dobro. Raje se za nekaj časa potuhni in čakaj na ugodnejši trenutek. On: Znašel si se v dokaj neobičajnem položaju, ko si začel zamenjevati med ljubeznijo in poslovnimi rečmi. Lahko ti sicer uspe, vendar le ob neverjetnih naključjih, na katere pa nikar preveč ne računaj. büu od goreti, novembra na den mrtvi. Ob ton sede te kunj, pravi Bela Brat Džouži mi1jonof, pa so na kunji Samo naj sakši den kak či bi 1 ou bi tou ka smo lej ko nj in f kup ne Mij smo prišli k van popejvat od Marije se je fčera pred nešternimi dverami čiil Nešterni, vo zraščeni človik, šteri je pa od prejšnjega režima nej vajeni svetiti cerkveni svetkof, pa se je zdaj spreobrno, je pa do laktof loj’a zapackani. vsakoj polici svejče tekmovanje v prižiganji sveč, ka je pri nas den mrtvi ka morejo na svečnico na kak je tou sigdar prvoga Bela pravi, idnouk na leto, južni sousidnji bratski deželaj, je pa tou ednon premirj a, pa drujgon Bole poapišavlejo bole kolejo nedužne lidij pa droubno deco. Po drtijgon kraji se pa v tej isti deželaj svetohlinsko pogučavlejo o odpravi smrtne primerjavi človeki na smej ide, nečloveško žalostna. Tou, ka Hr svojega deleža za vzdrževanje Krškon, elektriko pa normalno prouti vsemi torni. Posebno, či ponoson so pred kratkin dali v kazni. Ob takšoj glij, ka je stvar je neščejo plačati atomske trošij o, elektrarne je pomis1imo, javnost, ka malenkost s kakšin so me11 otvoritef nove kovnice pejnez v njuvoj' državi. Mij’ si takše mašinerije za delanje pejnez nemremo privoščiti. Mij smo tak bole prousti, pa srmaški..., ne bodi Bougi sponošeno. Najbole so pa drek za vtija počili v Srbiji, nule pa z enke pred nulami napravili Superdinar, šteri je’vreden edno Marko. Tou ti ga je modrija. Mij se pa eti bojnamo proti nekšoj Ovi pa samo napravijo rošado, ena prouti 13 jes vas pa lipou pozdravlan. zvezde vam kažejo Ona: Življenje si boš uredila predvsem s potrpežljivostjo, nikakor pa ne z nenadnimi odločitvami. V večji družbi boš nepričakovano odkrila, da so te pošteno potegnili za nos. Nikar ne bodi užaljena. On: Bodi previdnenejši, saj ti nekdo prav vneto nastavlja zanko, v katero naj bi se ujel. Prijazen nasmeh se lahko kaj hitro spremeni v posmeh, vendar bo takrat že prepozno. Raje malo pohiti. BIK Ona: Partner ti bo v odločilnem trenutku nenadoma obrnil hrbet, in to te bo prizadelo tako čustveno kot materialno. Toda premisli, ali nisi prav ti tista, ki je storila začetni korak v vajinem sedanjem prepiru. On: Nikar ne verjemi govoricam, ki jih razširja tvoj samozvani prijatelj, saj je resnica povsem drugačna. Z odkritosrčnostjo ti bo uspelo tudi tam, kjer se je ustavilo veliko večjim osvajalcem, kot si ti. DEVICA Ona: Odpovedati se boš morala določeni razvadi, a drugače ne bo šlo. Partner bo tega zelo vesel in ti bo to tudi pokazal. Poslovne načrte rajši pusti še nekaj časa pri miru, da dozorijo. On: Za prijateljico pokaži malo več zanimanja, saj jo boš sicer kaj hitro izgubil. Nekdo se bo začel mešati v tvoje poslovne zadeve in na plan bo prišlo veliko več, kot si pripravljen priznati. DVOJČKA Ona: Če se boš resnično močno potrudila, boš dosegla tudi tisto, kar se ti morda zdi povsem nemogoče. Prijeten nasmeh v prijetni družbi ti bo pomenil veliko več kot vse pohvale, ki jih boš deležna. On: Poslovni uspeh ti bo prekrižal sicer dobre načrte v ljubezni. Je že tako, da ti je pomembna predvsem ekonomska varnost, za drugo pa si mnenja, da boš že še poskrbel. Pazi, da te ne bo preveč zaneslo... TEHTNICA Ona: Nepričakovan obisk ti bo nakopal goro skrbi, a ga boš vseeno vesela. Izvedela boš tudi tisto, kar te v tem trenutku najbolj zanima, to pa je zvestoba tvojega partnerja. Toda nikar se ne prenagli. On: V prepiru boš hotel imeti prvo in zadnjo besedo, to pa marsikomu ne bo čisto po godu. Nikar ne razglabljaj toliko o načelih, ampak stori tudi kaj, da se le-ta začnejo vsaj počasi uresničevati. RAK Ona: Še vedno boš čakala na ugodno priložnost, vendar je vse le pretveza za tvoj strah in neodločnost. Prijatelji te bodo povabili na noro zabavo, kjer bo tudi on. Prepusti se občutku in prav lahko ti uspe... On: S svojo prijaznostjo in odkritostjo si boš zagotovil podporo vseh, tudi tistih, ki te sicer ne prenašajo ravno najbolje. Vrata so se torej odprla, potrebno je le še vstopiti in storiti pravo stvar. ŠKORPIJON Ona: Pusti zlobna obrekovanja in se raje posveti pametnejšim stvarem, kot je na primer prijatelj, ki te že dalj časa opazuje. Ljubezen bo prišla prehitro, četudi se boš na vse kriplje poskušala upirati. On: Pogled v prihodnost sicer ni ravno razveseljiv, lahko pa ga v marsičem polepšaš, če boš znal v pravem trenutku pokazati pravo mero odločnosti. Glede partnerja si nikar ne delaj nepotrebnih skrbi, saj je vse v najlepšem redu. Kava in delo Cene je tistega jutra malo zamudil v službo. To se p^l\ da je skodelica kave (kot pri Cankarju) že stala na njego^ mizi- Cene je bil tako zaspan, da je komaj gledal. Potem f začel razvijati tezo o zgodnjem vstajanju in produktivnost1-»Poglejte, vstajamo še vedno ob petih, pol šestih, nekateri prej. Na pol mrtvi se prebijemo do službe, potem obvisi^ na svojih delovnih mestih, le kava nas še za silo obudi-težje je tistim pri strojih, še na pol v spanju začno delati- . »Kaj bi pa hotel, da začneš delati ob devetih kot sosedih ali drugje po svetu in delaš potem do noči?« g^f vprašala Mica. I »Ne, to ne, vendar tako ne dela nihče več. V vseh državi na svetu, razen v najbolj konzervativnih, med katere sodim0 očitno tudi mi, so že zdavnaj skrajšali delovni teden. In si^ zaradi povečanja storilnosti, ne pa zaradi lenobe,« je poU^ I ril Cene. I »Zadnjič je nekdo tarnal na televiziji,« je rekel Janko, pri nas ni motiviranosti za delo pri takšnih plačah, kot P imamo.« »To bo pa držalo, saj smo že sredi januarja, pa še nis^0 dobili novembrske plače,« se je strinjal Cene. »Po nekat^ raziskavah so ugotovili, da pri nas zaposleni delajo t^ nekje od 30 do 60 odstotkov delovnega čaša. Preostali časp^ porabimo za kavo, malico, klepet in zasebne izhode. D^ sem v avtobusu ob šestih gledal mlado dekle, ki je drem^' Bila je mlada in lepa, po tridesetih letih takšnega dela bo stara in vsega naveličana.« »Takšno je pač življenje.« »Slabo, ampak zakaj ne bi bilo boljše?« Poglejte pisarno, kup neprespanih obrazov, ki bolščijo v »zoc kofeta«. Kje je tu kakšen smisel. Prespan in spočit človek^ v krajšem času opravil veliko več dela in bolje.« Cene je še pojasnjeval, kako so povsod, kjer so šli i krajši delovni teden, dosegli dobre rezultate. Delavci, ki s° \ naspani, z veseljem opravijo svoje delo v krajšem ^\ Posledica je večja produktivnost, manj izostankov, ^ \ bolniških dopustov. , I Žožo mu je odgovoril, da pripoveduje kot partijski I vist leta 1946, ko se je zavzemal za kakšno akcijo: »Po™ tega, le kaj bi z višjo storilnostjo, saj nimamo nobeni - dela.« Mica je zaspano bolščala v svojo skodelico in rek^ »Cene, danes si pa ne samo zaspan, ampak tudi siten. ^ / je, si vstal na levo nogo?« »Ne, nisem vstal na levo nogo, pač pa padel iz postelje levo stran, ko je začela zvoniti budilka. Slabe volje pa zato, ker sem zaspal v avtobusu in se peljal do za^ postaje, zato sem tudi zamudil v službo.« , Zaspano smo se zahahljali, potem smo pospravili sko^ lice in začeli delati. »Žeprav kmalu ne bomo imeli več takših skrbi,« je te^ odločno izjavila Mica. Vsi smo se razhudili, kar nekaj jih je vprašalo: »Kako-* »Prav lepo, tajnica »tastarega« Matica Strigalice ^ povedala, da so že naredili obširne spiske tehnoloških sežkov, potem bomo pa lahko spali in spali, koliko bo koS volja!« _ . • \ Bonvoj Ona: V začetku prihodnjega tedna se ti obeta prijeten P vor, izvedela pa boš precej več, kot so običajne čenče. §0 se bo znašel v precejšnji zadregi, kar boš izkoristila ih » bolj priklenila nase. > On: Kaj kmalu boš ugotovil, da je na svetu še veliko ti ših stvari, kot je stalno pehanje za denarjem. Je že r0?’ poslovni uspehi prinašajo dober občutek, vendar se t' nekaj boljšega... KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Pred teboj so pomembne spremembe, ki pa s0 I’Oi potrebno bati. Zaradi prijateljevih vprašanj se boš znašla zadregi, četudi bo on karseda odkrit in konkreten. Ali Pa " zato? . On:Dobro bi bilo, če bi pomislil tudi na svoje prijatelj0». je lahko le-ti kaj hitro pozabijo. Pozabil boš na obljubo, K1. bodo drugi prav dobro spominjali. Predvsem tvoj trenutni P ner. Ona: Tvoja sreča ne pozna ne konca ne kraja, a bi ^u «el' lepša, če bi jo imela tudi s kom deliti. To pa je zadeva, obeta v prihodnjih dneh, potrebno bo le malce truda in r nosti, pa bo’ ti ^n: S°delayec ti bo predlagal zanimivo preusme^0^'^ lahko zagotovi varnejšo finančno prihodnost. Seveda Pa jj n0 za to potrebna določena odrekanja, ki bodo posegi0 ‘ tvoje intimno področje. Ona: Ne kaži tako očitnega zanimanja za svojeg0 ^ho^0 sodelavca, saj mu lahko to stopi v glavo. Ugodnosti J podvojile in prav z lahkoto ti bo uspelo tudi tisto, čes0f nisi nameravala. K’ On: Proti koncu tedna se ti obeta prijetno presenečal 'p se bo dokaj manifestiralo na tvojem finančnem podr°cl partnerja naj te nikar preveč ne skrbi, saj je njegovo tr0 nezadovoljstvo le pretkana igra. vestnik, 3. februarja 1994 stran 13 za vsakogar nekaj Spodaj zapeljivo To zimo ljubi moda črno perilo, nežno, iz čipk, satena ali žameta. Bodiji so vedno v veliki milosti, nič manj pa dvodelni kompleti, ki spominjajo na štirideseta leta: hlačke so francoskega kroja, torej segajo od pasu kar daleč na stegna, daljši so tudi nedrčki, naramnice pa širše kot običajno. Večna je, pa vendar zmeraj nova. To zimo je zakraljevala v raznih različicah s trdim ščitkom, ki spominja na leninov-sko čepico, ali brez njega, iz najrazličnejših materialov od-klobučevine do žameta, v najrazličnejših vzorcih (še zlasti Priljubljen je škotski karo». ^Po se poda h krilu in Maram. z, njo boste ustrezno dopolnili športni suknjič ali eleganten kostim. Nakit leta - biseri nakS^11'’ žlahtno dragoceni, v morju rojeni biseri so kraljice' r vedno leP’ vedno moderen. Z njim se zaljšajo prvem a' navadne smrtnice. Tudi letos je biserovina na V enem al' več nizih, v prstanu, zapestnicah, k Polov .,sere lahko nosimo tako k večerni obleki kot tepše se^’ ^ai° se vsem letn'cam’ vsakemu tipu. Naj-' ^e baUJemai° z 0^a^'' črne, kovinsko sive ali zamolklo Glasbene lestvice NSTSNMv SEDem TUJIH skladb na murskem valu J TRUf i nu9VE ~ Rod Slewart + Sting + Bryan Adams } Kik' D« + Elton John c' ^’M GE ~ John Mellencamp ■ M>SSZ*AY-The Proclaimers ' SHE A HEARTBEAT - Def Leppard ■ °OWn Tur ET NOBODY - Chaka Demus & Pliers rHEDRAIN-StakkaBo 2. ^Ock 31 TH1S ISrrD5OLL DREAMS COME THROUGH - Meat Loaf kkSTv * ~ ”othouse Flowcrs x 7VeUCas®enske ZABAVNE GLASBE 7 AcAPiji rvJEZZAJ PR1ŠEU-Vlado Kreslin in banda ' ^kAčkai^kar Axarra ~ Sanja Mlinar BR«MAT-California PUL CA CVETJA NI- Projekt Triglav F*^G|: > - rf^-ME ~ Damjana Golavšek in Ljubljana Jazz Selection -?,s band Lf-st LačniEr»ni s *** ako^ GLASBE 1. Gax ’ cek«on PA Z MARELOF 3 Ob rit?ASM° Ml - Ans. Gašperji 4 ^MARn^J-PrajskihS s' SILVfŠtoJVON1 - Alpski kvintet 6 HRCa ZAMn SVO - ferskih 7 7 - A”S. Stopar ' JAZ SEM ~ Ans' Petra Finka Pb». DOVNIK JURIJ - Fantje izpod Rogle 5. 6. 7. 3. PisMnCi? ?° LUŠTNO - AIR Nipič ^DLOvRat Skubic in Slapovi hpou. ~Tri» Franca Ocvirka ^’raska^rrS^Jl“® do četrta«. >«• februarja 1994, na naslov: Murski »9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Naši zvončki! Do takrat, ko nas bodo razveselili prvi spomladanski cvetovi, je le še malo časa. Med njimi so gotovo najatraktivnejši in najbolj priljubljeni belo cvetoči zvončki, ki posamezna območja ob reki Muri in ponekod v notranjosti naše krajine prekrijejo s čudovitimi belimi preprogami. Žal pa moramo ugotoviti, da je teh cvetlic vsako leto manj. Posebno je ogrožen veliki zvonček. Bele preproge se redčijo, njihov obseg se iz leta v leto oži, nekatera območja, kjer so včasih bujno uspevali, so v celoti opustela. Kateri so razlogi, za tako žalostno ugotovitev in stanje? Sušna obdobja, tako zimska kot poletna že nekaj let nazaj, so zelo neugodno vplivala na normalno rast teh cvetlic. Znano je, da še posebno veliki zvonček zahteva zelo vlažna rastišča, v preteklih obdobjih pa se je podtalnica znižala zaradi nezadostnih padavin. Izvedba izsuševalnih sistemov na določenih območjih, posebno ob gozdovih, je spremenila tudi gozdne sestoje. Hidrosistem za izsušitve zamočvirjenih tal so bistveno znižali podtalnico. Razumljivo je, da je površinsko vlažnih območij vedno manj. Vegetacija se torej bistveno in vestransko spreminja, tudi v gozdovih. Hidrofobne rastline vztrajno in uspešno izpodrivajo hidrofilne, torej tiste, ki potrebujejo za svoje normalno uspevanje več vode. Nerazumljiv je malomaren, mačehovski, da ne govorimo barbarski odnos do teh znanilcev spomladi. Lepo in kulturno je, če se sprehodimo v naravo obirat te snežno bele lepotice in če kulturno utrgamo nekaj cvetov za vazo, s čimer poživimo svoj bivalni prostor. Da pa natrgamo velike šopke in če po poti proti domu polovico cvetlic zavržemo, ali jih poruvamo s čebulicami vred, s katerimi nimamo kaj početi, da jih pohodimo, povozimo ali kakor koli drugače poškodujemo, taka dejanja pa ne počne količkaj razgledan, vsaj malo osveščen človek. Zato bi radi vplivali na starše, posebno še na prosvetne delavce v šolah in vrtcih, da poučijo mladino in morda tudi sami sebe, kako se kulturno ravna z vsemi v naravi rastočimi rstlinami, ne le z zvončki! Pred očmi nam izginjajo naravni lepotci, katerih si naši zanamci ne bodo mogli več predstavljati, kot si nekateri ne morejo več predstavljati, kakšne so domače živali. To je edina možnost, da še nekaj časa ohranimo zvončke in drugo nravno cvetje. Ali smo še sposobni to storiti!? Kratek opis naših zvončkov: Snežni mali zvonček (Galanthus nivalis) - družina narcisovke (Amarvl-lidacae). Ime izvira iz grškega gala - mleko, anthos - cvet in nivalis - snežen, torej snežno mlečni cvet. To je majhna čebulnica, že od davnine zelo priljubljena predspomladanska in spomladanska cvetlica, visoka le okoli 15 cm, s snežno belim cvetom. Ima približno 2cm dolge cvetne liste, ki se ločijo od notranjih krajših čašnih rogljičkov, ki imajo zajede in zelene ali rumene pike ob koncih. Modro zeleni listi so črtasti in imajo izrazit vzdolžni žlebiček. Čebulice lahko sadimo doma na vrtu v septembru, v polsenčnih mestih med okrasnim drevjem ali grmovjem do lOcm globoko. Najlepše učinkujejo v skupinah po 15 do 20 čebulic. Semenske glavice vsebujejo oljnat privesek, zato jih raznašajo mravlje in druge žuželke. Tako se zvončki polagoma razširijo po večjem delu vrta. Veliki spomladanski zvonček ali kronica (Leucoium vernum) - družina narcisovk (Amarilydaceae). Ime temelji na grških besedah leucos - bel, ion - vijolica in vernum - spomlad, torej bela spomladanska vijolica. Od snežnega malega zvončka se razlikuje po večjem belem enodelnem cvetu z rumeno ali zeleno piko ob koncu cvetnega lista. Doseže višino okrog 20 cm in uspeva na svežih, nekoliko vlažnih rastiščih in cveti v marcu in začetku aprila, torej nekoliko pozneje kot mali snežni zvonček. Razmnožuje se enako kot mali snežni zvonček. Potrebno je torej le malo volje in truda in doma nas bo razveselil v našem lastnem vrtu. Prepričan sem, da je tak cvet najslajši. In epilog! Nekateri zelo zmotno pravijo velikemu zvončku norica, težko je odkriti, od kod izvira to nepravilno in zelo zmotno poimenovanje. Norica ali volčja češnja (Atropa belladonna) je iz družine razhudnikov (Solanaceae), v katero spadajo tudi krompir, paradižnik, jajčevec in druge tem sorodne rastline. To je žlezasta, dlakava, vejnata rastlina z jajčastimi listi, z vijoličasto rjavimi cvetovi, malo navzgor zavihanimi krpicami in cveti od maja do julija. Pri nas uspeva skoraj povsod, vendar le posamično. Je zelo strupena rastlina, ki vsebuje strupen alkaloid atropin. Žlahtne gospe so ga v srednjem veku uporabljale za širitev očesne zenice, da bi bile lepše. Od tod ime belladonna, torej lepa gospa. Mi takega postopka danes ne bi priporočali. Razlika med zvončki in norico je tolikšna, kot na primer med prašičem in ovco. Ne izgovarjaj torej po nepotrebnem napačnega imena! Inž. Š. H. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz) /ww "•"** M*» «M Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Javne osebnosti o dogajanjih - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.(X) Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 14.30 Od vasi do vasi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 -Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami is pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Gospodarstvo - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV-ju - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron, pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 8.30 Kje je kdo? - 9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ja - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 V živo o ... - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključimo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ja - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -18.30 Poročila BBC-ja - Vključujemo Radio Slovenija. Kuhajte z nami Ribe, ocvrte v pivovem testu (orly) V naši prehrani so posebno morske ribe še premalo zastopane. Biti bi morale pogosteje na mizi, ker vsebujejo pomembne snovi, ki so za naše zdravje nujno potrebne. Ta pomembna snov so beljakovine, ki vsebujejo aminokisline - nepogrešljive snovi v vsakdanji prehrani. Ce primerjamo ribje meso z govedino, ugotovimo prednosti prvega za zdrav razvoj človeškega telesa. Od rudninskih snovi so zlasti v morskih ribah kalij, natrij, fosfor, kalcij, magnezij, železo in jod. Posebno jod je pomemben za zdrav razvoj in delovanje ščitnice, ribje meso ga vsebuje v taki obliki, da ga lahko telo kar najbolje izkoristi. Omeniti moramo še vsebnost vitaminov A in D, nekatere ribe pa imajo še vitamin B. Pri pripravi rib upoštevajmo, da so zelo hitro pokvarljive. Pri sobni temperaturi jih sploh ne hranimo, v hladilniku le nekaj ur. Za daljši čas jih lahko globoko zamrznemo. Za kratko shranitev v hladilniku in daljšo v zamrzovalniku morajo biti dobro embalirane v dovolj debelih PVC-vrečkah, ki naj bodo dobro zaprte, da se druga živila ne navzamejo vonja po ribah. Zaradi hitre pokvarljivosti je prav, da poznamo lastnosti sveže oziroma pokvarjene ribe. Sveža riba ima jasne oči, ploski trebuh, čvrsto oprijete luske in škrge rožnate barve. Stara in pokvarjena riba ima kalne, motne oči, napihnjen trebuh, sluzasto telo, ob trdnejšem prijemu se luske z lahkoto ločijo od telesa, škrge pa so umazano sive barve. Za cvrenje orly običajno uporabimo ribje fileje (zrezke) brez kosti. Kadar čistimo ribe doma, jih temeljito očiščene hitro splaknemo v tekoči vodi in osušimo z brezhibno čistim prtičem. Očiščenih rib nikoli ne namakamo daljši čas v vodi. Kadar kupimo zamrznjene fileje, jih odtajamo le toliko, da se kosi med sabo ločijo. Priprava ocvrtega fileja v pivovem testu (način orly) za 4 osebe: 60 do 70dag ribjih filejev, sol, 4dag gladke moke, olje za cvrenje, 4 rezine limone. Pivovo testo: lOdag gladke moke, l/2dcl mleka, Idcl sveže odprtega piva, 1 rumenjak, 2 beljaka. Pripravimo ga kot vsako drugo žvrkljano testo. Trd sneg umešamo v testo, tik preden začnemo cvreti. Fileje (2 na osebo) posolimo, povaljamo v moki in v testu ter počasi cvremo. Serviramo z rezino limone. Zraven se poda tatarska omaka. Z nekaj potrpljenja in vztrajnosti lahko vzgojimo zeleno rastlinico iz koščic, pečk ali vršičkov zimskega sadja. Pomaranče, limone, mandarine so pozimi redno na jedilniku. Pečke teh sadežev posadimo v zemljo in zrasla bo rastlinica. Pečke naj bodo nepoškodovane. V zemljo jih posadimo takoj, ko jih izluščimo iz sadeža. Pomarančevec, ki ga posadimo pozimi, bo do poletja že lepo zrasel, lahko ga bomo postavili na balkon. Gojenje rastlin iz pomarančnih, limoninih in mandarininih pečk je preprosto. Limonovo drevesce pogosto tudi rodi in sadeži so prav okusni. Doma pridelane pomaranče pa niso kaj prida. SESTAVIL MARKO NAPAST KDOR KAJ IMPROVIZIRA PRIRODA, NATURA ŠPANSKI SLIKAR, KUBIST (JUAN) PRITOK VOLGE MEJNA VREDNOST V MATEMATIKI BLAGINJA ČASNIK SLOVENSKI PISATELJ (ANTON, »LUKARJI«) MARKIZOVA ŽENA ALI HČI TROJANSKI KRAU, PARISOV OCE ETIOPSKI PLEMIČ ETNIČNA SKUPINA V NIGERIJI ODVRŽEK OLEG VIDOV ZAZNAVA S PRSTI NAROČJE DAVNI VZHODNI GERMANI AVTOMOBILSKA OZNAKA ITALIJE ALBERT PAPLER JOSIP STRITAR DELO DNINARJEV MAMILO, MARIHUANA PREPIRI SPAČEK ENA OD ELEKTROD SEVER PREDNJI DEL VOZA NAVIHANEC COF OZNAKA ZA NEZNANCA SAMOZA-DOVOLJE- VANJE ZASTAREL IZRAZ ZA GOLDINAR REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: lovnica, opioman, jasnost, ZL, eter, E, stara, Poe, TK, Espinas, testo, Ela, Ito, Rn, krak, livreja, ekvator. stran 14 vestnik, 3. februarja J? podlistki Spomini na organizacijsko delo v Prekmurju 4 ./ Jožko Klepec Bilje trgovec v Lendavi, zaupnik Osvobodilne fronte. Mene je on povabil in sprejel v OF. Leta 1944 je bil ustreljen. Govorilo se je o samomoru, ker so baje odkrili njegove ilegalne zveze. Po vojni nisem slišal o njem. Zdi pa se mi, da je bil eden od najbolj pozitivnih ljudi v Lendavi, zato bi po moji presoji vsekakor zaslužil, da se o njem piše. 5 ./ Janez Titan O njem se je že veliko pisalo, zato navajam samo, da je njegova hči Pitz Nada želela, naj poizvem, kdo ga je ubil. Profesor Ravbar mi je povedal, da so ga ubili Rusi. To sem sporočil gospe Nadi, več o zadevi nisem zvedel. mesta prepovedali izvršitev smrtne obsodbe, so že takrat ocenili, da Benko ni bil krivec za smrt Sobočanov, ki so umrli v Dachauu. V tistem času so letele glave za "veliko manjše stvari; če bi torej lahko Benku naprtili odgovornost za deportacijo večjega števila oseb, bi gotovo dovolili usmrtitev. To, kar se je z Benkom zgodilo, torej lahko 'označimo za umor, pa nič drugega. Spregovoriti moram še nekaj besed o Marjanu Simčiču. Nočem opravičevati niti njega niti drugih, ki so izrekali smrtne obsodbe v nasprotju s pravili rednega sodnega postopka, toda razumeti je treba, da so udeleženci NOB-ja vodili ne samo boj zoper okupatorja, temveč tudi socialno revolucijo. Revolucija pa poteka normalno z žrtvami in ubijanjem ne glede na krivdo posameznikov. POT NA VZHOD - >o mejo IRAK Šiiti verja-v Mahdija, dvanajstega Vladimir Škerlak d N w Gosi je kupoval v vaseh: Mursko Središče, Pe-klenica, Križevec, Freketinec, Miklovec in Podturen in se po isti poti vračal nazaj. Gosi je začel prodajati v vaseh: Kobilje, Motvarjevci, Prosenjakovci, Fokovci in drugih. Madžari, ki so živeh v Dobrovniku, Genterovcih, Dolgi vasi in v teh ter okoliških vaseh živijo še danes, so gojili svoje gosi, zato jim jih ni bilo treba kupovati pri »kupinarjih«. Gosi so vozili v »gajbah« oziroma »klonjah«, ki so jih imeli pritrjene na kolesu. Navadno so jih napolnili z dvajsetimi kosi. Morah so hiteti, saj so bile gosi občutljive, pa tudi lačne in žejne. Z njimi so zaslužili enkrat več, kot so plačah zanje. Ženske so jih nato dalje »futrale« zaradi puha, ki je bil še posebno dragocen. Navadno perje je bilo trikrat dražje kot meso, puh pa tudi desetkrata. Je zelo topel in lahek. Za eno blazino potrebujemo le en kilogram puha. To perje so imele le premožne gospodinje, ki so bde ponosne, če so lahko ob možitvi hčerke k bah dodale posteljnino iz gosjega perja. Gospodinje so ob martino-vem gosi zaklale ter očiščene zopet prodale »kupinarjem«. Ženske so mlade gosi krmile »na roko«, to pomeni, da so jim dajale hrano z roko v kljun. Koruzo in proso so prejšnji večer vedno namočile v vodi. Krmile so jih le enkrat na dan. Te gosi niso bile na prostem, ampak v ograjenem prostoru, da se niso dosti gibale, ker bi pri tem izgubile težo. V treh do štirih tednih so se zredile tudi po 6 do 8 kg. Pure in purane so kupovale redko, da so si medtem vzredile mladiče za drugo leto, pa tudi »kupinarji« niso radi kupovali pur, ker so bile zelo občutljive. Kupih so le toliko gosi, kohkor so imeli naročil. Gosi niso smele biti stisnjene v zabojih, da se ne bi zadušile. Mlada perutnina je močno vpila in s tem opozarjala ljudi, da prihaja »kupinar«. Omenili smo že, da je bil glavni odkupovalec perutnine v Renkovcih in tudi drugod po Prekmurju trgovec Abt iz Maribora. Ta je prišel v začetku po blago k vsakemu »kupinarju« na dom. Pozneje pa je perutnino naložil na tovornjak pred gostilno »Pri Kranjčki«. Abt je blago sortiral takole: kure, piščanci (veliki in mah) in petehni. Po opravljenem delu sta odšla šofer in odkupovalec z glavnim kupinarjem v gostilno na kosilo, po kosilu pa so naredih obračun. Tokrat so otroci splezali na tovornjak in z drobnimi rokami jemali jajca skozi odprtine gajb. Otroci so nabrana jajca odnesli domov ali pa so jih v trgovini zamenjali za bonbone, žemlje, sladkor in drugo. Otroci so bili od sladkarij beli okrog ust. Kupovanje piščancev je potekalo od avgusta do decembra. Gospodinje so aprila in marca nasadile kokoši nesnice - »kvoučke«. Pod vsako izmed treh ali štirih so dale po 18 do 20 jajc. Mladiči so se izvalili po 25 dneh. Mlade piščance so krmile do teže enega kilograma, ker so jih lahko takrat najbolje prodale. Ko je bilo piščancev na tržišču že dovolj, jim je cena seveda padla. Kure so prodajale redkeje, ker so jim le-te nesle jajca. Rade pa so prodale tiste kure, ki so imele »kilo« - vrsta bolezni. Vendar teh kupinarji niso kupovali, ker zanje niso imeli kupcev. Zato so morale gospodinje takšne kure kupinarjem največkrat kar podtakniti. Oktobra in novembra je prišla sezona za kure, ker so bili piščanci zdaj že petelini. Gospodinja si je mlade kure - »jarice« prihranila za sebe. Stare kure (stare leto ali več) pa so večinoma obdržale zase za prehrano. Kot je bilo že omenjeno, je postalo Medži-murje je za »kupinarje« novo veliko nakupovalno območje. Kupinarji so se s svojimi nabiralci tja odpravili kar za ves teden. Zelo zanimiv je potek kupovanja'v medži-murskih krajih, ki si ga je potrebno pogledati pobliže. V ponedeljek zjutraj ob dveh je odrinil na pot glavni »kupinar« z vozom. Nabiralci so odšli za njim s kolesi nekaj ur pozneje. Med seboj so se prej še dogovorili in si razdelili vasi. Glavni kupinar je imel na vozu ob sebi še svojega pomočnika. Ob zori sta prispela v Mursko Središče, kjer sta začela nakupovati po ulicah. Iz Murskega Središča sta odrinila v Pekle-nico, kjer sta se pri gostilni Mundžar dobila z drugimi »kupinarji«, ki so pripeljali blago iz preostalih vasi, ga stehtali in naložili na voz. Blago so tehtali s tako imenovana^most-vago«. vsak nabiralec pa je imel pri sebi tudi »vlečnico« -žepno tehtnico. Kupinarji so znali dobro stehtati perutnino na roko, kar je bilo pomembno pri kupčevanju. Če so pri eni gospodinji kupili več perutnine, so ji, da ne bi prišlo do pomote ah prevare, napisah in izročili račun. V gostilni Mundžar so imeli vsi skupaj kosilo in nato odšli nabirat nižje po Medžimurju: v Križevec, Miklavec, Vratišinec, Podturen in Sivico, kjer so večerjah in prespali (gostilna Škvorc). Če je bilo nakupljenega dosti blaga, je plačal večerjo in pijačo velik »kupinar«, drugače pa vsak zase, kakor je pač naročil. Dostikrat so jedlir»porkit«. Spali so na gumnu in v »parmi« (seniku), in to po več skupaj. Pokriti so bili s senom, ponjavo, odejami in debelimi plašči, ponavadi so spah kar obuti. V torek so se odpravili nakupovat nazaj v Podturen in Novakovec. Ponavadi so v teh dveh vaseh napolnili voz. Za blago je odgovarjal gospodarjev sin, ki je peljal blago z vozom k trgovcu Vajdi v Čakovec. Nadaljevali so v De-kanovcu in Domašincu, kjer so večerjali. Voz so dah pod streho na gumnu in ga pokrili s plahto. Zjutraj so blago odpeljali na železniško postajo v Malo Subotico. Polne gajbe so naložili v vagone. Ker so se prej dogovorih s kupci, so jim le-ti istočasno poslali že prazne zaboje, tako da so jih sedaj le zamenjali. Vsaka gajba je imela že tudi naslov kupca. Blago so, kot že rečeno, prodajah firmi Zalaexport na Madžarsko. Po predaji blaga so nakupovali naprej v Mali Subotici, Prelogu in Sveti Mariji (današnja Marija na Muri). Prespali so na »marofu« (veliki hlevi, ki so bih nekoč last grofice). Spali so v hlevu, zato jim je bilo toplo. Prej so čuvali blago sami, zdaj pa jim ga je čuval pes, ki so ga privezali za voz. Naslednji dan so blago zopet odpeljah na vlak v Malo Subotico. Med tednom so nekateri nabiralci odšli domov po kakšnih opravkih. Domov grede so prav tako kupovali in nabrano blago prodali Magdiču v Renkovcih. Ti kupinarji so se največkrat že kar naslednji dan vrnili nazaj in prinesli »paranč« - UKAZ velikega »kupinarja« njegovemu sinu, ki se je glasbo: »Ko si blizu Čakovca, prodaj Vajdi, če pa blizu Male Subotice, naloži na vlak in pošlji na Madžarsko. »Kupinarsko« blago so kupovah še v Le-gradu, kamor so ženske prinesle perutnino na »plač« - trg. Kupovanje v tem kraju je potekalo po točno določenem scenariju. Na začetku vasi so »kupinarji« počakali ženske, ki so nesle prodajat na trg. Cesar niso pokupili zjutraj, so kupili zopet, ko so se vračale domov. Ženske vsega niso mogle prodati na trgu, zato so prisiljene preostalo blago ponuditi »kup^ jem«. Na trgu »kupinarji« niso smeli kup0*’ V sako prvo sredo v mesecu je bil velik sej tudi v Čakovcu, zato so »kupinarji« o^k^jj zadnje vasi pred Čakovcem. Ženske so P° . na dvorišču za visokimi vrati, ker so se v^8®, po ulici peljali žandarji (gospoda se je na011 pritoževala, češ da »kupinarji« pokupijo 'L blago). »Kupinarji« so se dogovorih, na vem dvorišču bo voz in so tam- skrivoma tudi naložih. Blago so zopet peljali k v8L v Čakovec. Legrad je bila zadnja vas v Me ^ murju, ki je spadala pod madžarsko oblasti, . Dravo na drugi strani je bila že NezavN država Hrvatska. Zato kupinarji seveda 01 smeh kupovati čez mejo. Nazaj grede iz Legrada so prespali na rofu«. Drugi dan so kupovali ob poti proti 1^ Subotici, kjer so blago naložih na vlak in P°® » na Madžarsko. Navodilo vehkega kupinar bilo, kakor smo že omenili, »prodaj enem0 drugemu«. Tudi cene so bile različne, za10^ »kupinar«, ki je bil med tednom doma, spof ,£ tudi morebitne spremembe v ceni. V petek $ vsi skupaj vračali proti domu. Blago so veri1. ^ kupovah v Domašincu in ga zopet odpeljaU‘| vlak v Malo Subotico. »Kupinarjev« sin j® na vozu ob sebi tudi »naprugaša« - dnevni08 ki mu je pomagal pri delu in dobival pi8“"1 jflr vsak dan sproti. Dnevničar v nasprotju z $ gimi kupinarji, ki so bih samostojni pri plačilu, ni razpolagal s svojim denarjem- 1 sl; dnevnice je dobival tudi hrano. Spotom8 kupovala tudi koruzo, da sta krmila perut10^ Perutnino so imeli na vozu največ po dva 0 ker je le-ta zgubljala težo. Na vozu sta ir»® ¡¿a. 15 »kišt« za perutnino in dve gaj bi za I8 $ Proti Legradu so kupovah manj jajc, ker s° ec ženske nosile jajca v trgovino, pa tudi trg ^ Vajda je imel svojega nakupovalca z vozom’ s0 je nakupoval jajca po trgovinah. Poleg v Domašincu in Prelogu delovali njihovi do kupinarji, ki pa so bih redki. V petek zve^-jj prespali v Podturnu. Blago, ki so ga kup11’ nakupih v petek popoldan, so zložili v ga)66 voz. Nadaljevanje prih0^ Ygstnik, 3. februarja 1994 stran 15 kronika Zgodilo se je... i 'j if ft r * í $ í if r í ¡i f I I Í I I Usodno tesno prehitevanje JSni' &trtek ob 945 uri je kalni. tPrometne n«reče na lo-Martin m Z?aj nasel'a Melinci, avtom f«ar°Ša nai bi z osebnim tina M? xpreh,teval Pešca Mar-ki vozišča .Pravilno ob robu škodoUi t0 ®a ,e vozil° hudo P0" Smrtna nesreča avtomobilista PoŽsr&o^ °b 2135 uri se ie izKovačevec S1“1 8°™ Gjel®ek Peljal S SV0Jlm avtom se je domnev.3 doniaio vas 'n Je zaradi Ija^T PreVelike hitrosti zaPe' V železnA70 Stran voz®a ter trčil Beizak na®raj° mostu na potoku zletel v tam.se je avto odbil in med prevrat"1 ^rek’ Voznik ¡e in zaradi padel lz vozila samem umri^ poškodb na kraiu ^ poškodovan Pešec Sobot^p1 Metodovi ulici v Murski sreča v kZe 4’0d'la prometna ne-val Roman hudo P°škod°-Prehoda za n^^1' Le‘ta Je zunai na cestn Pe ce nenadoma stopil Grafe ui^I tedVa je ¡z avtom zJM PnPelJala z osebnim Pobote nka ,nko iz Murske merno hit. naj bl vozila z nepri-»stiičefe.P^rh pa je bilo ^pela ustavT—’ Zat0 vozila ni kl J« z S“ ‘n Je tr«a v pešca, voziia Prpn r^3"1 ob rob strehe «Peljali so ga v bolnico. ^gedija na prehodu 2t30uro°^ januarja,.med 20. in ^odn0m ^godila pred mejnim iediil' V^i?0'8' vasi prava tra-6tni ktvan v tovornega avta, 23-°Vracs’ m niegov so-ni Jeno Vince, sta ka- kih 400 metrov pred mejnim prehodom s tovornjakom čakala na carinske formalnosti, da bi potem nadaljevala pot na Madžarsko. Noč je bila hladna, v avtu ni bilo tovarniško vgrajenega grelca, najbrž sta domnevala, da bosta morala dolgo čakati, zato sta v notranjosti kabine prižgala plamen na gorilcu 5-kilogramke gospodinjske plinske jeklenke, ki seveda ni primeren za ogrevanje, ampak zgolj za kuhanje na prostem. Zdi se, da jima je toplota dobro dela in sta zaspala. Medtem je ogenj ugasnil, plin pa je še naprej uhajal, zato sta se zastrupila in umrla. Tujec je vlamljal V petek ponoči so soboški policisti takoj, ko so dobili obvestilo, da nekdo vlamlja v gostišče Majde O. v Murski Soboti, intervenirali in na kraju samem prijeli 23-letnega Romuna Konstantina P. Med postopkom so ugotovili, da je 27. januarja ilegalno prešel madžarsko-slovensko mejo. Sumijo, da je vlamljal tudi drugod. Odvedli so ga k preiskovalnemu sodniku, ki je odredil pripor. Našli 1,2 kilograma marihuane Ljutomerski policisti so opravili pri 28-letnem Romanu M. iz Ljutomera hišno preiskavo, saj so upravičeno sumili, da prideluje in preprodaja marihuano. S pomočjo službenega psa za odkrivanje mamil so našli 1,2 kilograma mamila vrste marihuana. Tako velike ko-lične doslej na območju Prlekije še niso odkrili. Mamilo so seveda zasegli, zoper osumljenca pa uvedli ustrezni postopek. Vlomilski pohodi Vlomi v trgovino kmetijske zadruge Panonka v Bogojini, v zasebno trgovino AIBA v Bogojini, v lovski dom Bogojina, v tri počit- niške hišice na območju Motvarje-vec... Vso to (morda še kaj več) se je zgodilo v noči s 27. na 28. januar. Kdo naj bi vlamljal, ta čas še ni znano, vendar upamo, da bodo policisti z oddelka v Beltincih in kriminalisti UNZ Murska Sobota, ki ta dejanja raziskujejo, tudi tokrat uspešni. Sicer pa raziskujejo tudi vloma prodajalno Panonke v Beltincih, od koder je nepridiprav odnesel semena v vrednosti 15.000 tolarjev, in v gostinski lokal na kopališču v Murski Soboti, kamor je nekdo vstopil v noči na 30. januar. Na prisilnem treznjenju Radgonski policisti so pridržali do iztreznitve A. Š. iz Lastomerec, ker je doma razgrajal in preganjal družino. - Franc J. s Spodnjega Kamenščaka pa je po prihodu domov družinskim članom grozil s kolom, nato pa je razbijal inventar in grozil, da bo vse pobil. Odpeljali so ga na treznjenje. - Roga-šovski policisti so posredovali zoper Jožeta Š. iz Vadarec, ki je doma grozil s pretepom. Ker se ni in ni mogel pomiriti, so ga odvedli na policijsko postajo v Mursko Soboto in za določen čas dali v prostor za pridržanja. - Ljutomerski policisti so intervenirali zoper Daniela K. in Jovico L., oba iz Ljutomera. Oba sta bila vinjena in kršila predpise o javnem redu in miru. Ker ni nič kazalo, da bi se kar tako pomirila, so ju (najprej prvega, čez dve uri pa drugega) odvedli na prisilno treznjenje. - V takem prostoru pa je bil tudi D. H. iz Pušče pri Murski Soboti. Ta je vinjen vznemirjal potnike v avtobusu, ki je peljal iz Murske Sobote proti Mariboru, in od njih zahteval denar. Mož se je junačil tudi pred policisti, vendar ne dolgo. Prijavili ga bodo sodniku za prekrške. Ilegalci še vedno prihajajo 24. januarja so pomurski policisti prijeli 6 tujcev, ki so ilegalno prestopili madžarsko-slovensko mejo; 25. januarja so prijeli 2 ilegalca iz Romunije; 26. januarja so odkrili državljana ZRJ, ki je »na črno« prišel čez mejo; 27. so pri ■Skakovcih prijeli 4-člansko romunsko družino, ki je nameravala ilegalno v Avstrijo; 28. januarja so obravnavali ilegalca iz Romunije; 30. januarja so policisti prijeli 6 Romunov in 2 Bolgara, ki so prestopili »zeleno« mejo med Madžarsko in Slovenijo. Veliko več tujcev (med njimi tudi pravkar omenjene) pa so na mejnih predhodih zavrnili, ker niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo, ki je mnogim odskočna deska za (ilegalni) prehod v zahodne države. Z bajonetom čez mejo Policisti so na mednarodnem mejnem prehodu Hodoš med kontrolo potnikov v avtobusu, ki je pripeljal z Madžarske, našli pri potnici K. B. iz Ljubljane revolver in nekaj nabojev, pri potniku B. V., prav tako iz Ljubljane, pa so odkrili in prav tako zasegli vojaški bajonet. Oba so prijavili sodniku za prekrške. Odprli izpostavo prehodnega doma Ilegalci ostajajo v Prosenjakovcih Tujcev, ki ilegalno prihajajo v Slovenijo čez madžarsko-slovensko mejo in zaprosijo za zatočišče, policisti ne bodo več vozili v tako imenovani prehodni dom v Ljubljano, ampak v njegovo izpostavo v Prosenjakovcih. V petek je namreč državni sekretar ministrstva za notranje zadeve Borut Likar odprl preurejene prostore nekdanje prosenja-kovske stražnice, v kateri je prostora za normalno bivanje 35 ljudi, v skrajni sili pa celo za skoraj trikrat več. V njih bodo zadrževali ubežnike vse dotlej, dokler ne bodo rešili njihovega statusa: priznali zatočišče, uredili dokumentov ali kakor drugače odločili o njihovi usodi. Število tujcev, ki jih mejni organi zavrnejo, nakar jih potem veliko pride v našo držalo ilegalno, narašča. V preteklem letu so jih na celotnem slovenskem območju odkrili 1.703, od tega večino (1.309) na območju Pomurja. Večino so jih sicer vrnili madžarskim oziroma hrvaškim mejnim organom, ostale pa so prepeljali v prehodni dom v Ljubljano, v katerem pa je prostora le za 150 ljudi. Izpostava doma v Prosenjakovcih je torej dobrodošla, saj pričakujejo, da bo še naprej naraščalo število ilegalcev. Š. S. KURIVO-PREVOZ, BOJAN JAKŠIČ, GORNJA BISTRICA 51 PREMOG HITRA DOBAVA IN ZELO UGODNE CENE: - velenjski lignit, kocke 6.250 SIT - velenjski lignit, kosi 6.950 SIT - rjavi premog, Trbovlje 11.500 SIT Možnost plačila na obroke. Pridite ali pokličite! Tel.: 71 106. Po odhodu bivših »graničaijev« je prosenjakovska stražnica samevala, letos pa so jo nekoliko preuredili v izpostavo ljubljanskega prehodnega doma. Če bi prišlo do množičnega prihoda tujcev, jih bo mogoče sprejeti do 100. Na posnetku: državni sekretar ministrstva za notranje zadeve Tomaž Tušar odpira izpostavo ljubljanskega prehodnega doma za ilegalne prestopnike naše meje. (Fotografija: N. Juhnov). Vsak dan tečeš svoj jutri. Zase, za najbližje. Nikdar ne veš, kaj skriva obzorje. Toda lepo je vedeti, da nisi sam. In tečeš, tečeš naprej, zanesljivo in varno, prepričan v svojo pot, v svoj cilj. MDCCCLXXXIV SLOVE NICA zavarovalniška hiša d . d . Življenjsko zavarovanje z valutno klavzulo Je več kot pogodba, ki jo nekdo sklene zato, da bi se zavaroval. Pa tudi več kot pogodba o varčevanju. Oboje je, tako varčevanje kot zavarovalna zaščita za posameznika in njegovo družino. Zagotovite sebi in naši družini bogatejši in varnejši jutri. Ne dovolite, da vam en sam dogodek za vedno onemogoči nadaljnjo življenjsko pot, da se vam podrejo življenjske sanje in dolgoletna prizadevanja. Tu smo, vedno vam na razpolago: Ljubljana, Celovška 91, tel. 061 159 50 32 Koper, Ljubljanska 3, tel. 066 32 541 Nova Gorica, Gregorčičeva 11, tel. 065 27 070 Maribor, Slovenska 21, tel. 062 23 781 ZAP Murska Sobota, Slovenska 48, tel. 069 31 340 Kranj, Radovljica, Izola, Portorož, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Tolmin, Idrija, Ajdovščina, Rogatec, Lendava pot post Ko previdnost postane modrost. LUNA - A. ŠTULAR stran 16 vestnik, 3. februarja 1jjj sport Športni obrazi Saša Vrbnjak Kdo je Saša Vrbnjak, športnica ljutomerske občine za lansko leto? Mnogi jo poznajo kot odlično učenko Osnovne šole Križevci pri Ljutomeru, pozneje Gimnazije v Ljutomeru in danes študentko drugega letnika Fakultete za šport v Ljubljani. Ljubitelji odbojke pa zatrjujejo, da je 21-letna Saša ena od stebrov tretjeligaške vrste Žibrat Ljutomer, drugouvrščene ekipe jesenskega dela prvenstva, z velikimi ambicijami po osvojitvi prvega mesta in uvrstitvijo v drugo državno ligo... »Moji prvi odbojkarski koraki segajo daleč nazaj, še v čas, ko je moška vrsta Ljutomera vadila in nastopala v dvorani križevske osnovne šole«, se spominja Saša Vrbnjak. »Večkrat sem se kar pridružila fantom in ta športna zvrst me je čedalje bolj privlačila. Resneje sem se spoznala s prvinami odbojkarske tehnike in igre v gimnazijskih letih, ko je žensko vrsto vodil Marko Slavič. Za ekipo igram že tretjo sezono, letos prvič v združeni ekipi Ljutomera in Cvena. Kar dobro nam gre, izgubile smo le eno srečanje in ob dobri pripravljenosti sem prepričana, da smo sposobne napraviti podvig in osvojiti naslov prvaka v tretji ligi!« Sicer pa Saša Vrbnjak tudi rada plava in smuča. Na Fakulteti za šport bo seveda specializirala odbojko in v bodočnosti želi postati trenerka. Meni, da bo še precej časa lahko uspešno igrala za ljutomersko ekipo, vendar le v drugi ligi, saj v nasprotnem primeru ni prave motivacije. Prvič je za svoje športne dosežke dobila tako visoko občinsko priznanje, kar je po njenih besedah spodbuda za še večje aktivnosti in zavzetost pri nadaljnji vadbi in tekmovanju. To pa jih lahko tudi pripelje do zaželjenega cilja - prvo mesto v tretji državni ligi. 6 6 Niko Šoštarič Sabina Jakovljevič na EP 1. DOL- moški Olimpija 13 130 39:8 26 VIGROS P. 13 121 38:7 24 Kamnik 13 i 85 28:21 16 LJUTOMER 12 ' 75 25:18 14 Pionir 13 I 66 24:21 12 Bled 13 I 58 19:27 10 Granit 13 : 58 19:33 10 Žirovnica 12 ■ 47 15:24 8 Topolšica 13 211 13:35 4 Fužinar 13 1 12 11:37 2 II. SKL - moški Pivovarna 10 91 893:744 19 Iskra N G 10 73 915:844 17 Odeja 10 73 804:670 17 Agrohit 10 64 821:792 16 Didakta 10 55 797:825 15 Elektra 10 55 922:891 15 RADGONA 10 46 774:804 14 N. mesto 10 37 770:861 13 Tolmin 10 3 7 761:820 13 Vanda 10 19 757:963 11 PKL - moški Rezultata 10. kolo Sobota V. : Lindau V. 74:62 Petrovci: Maraton 0:2 Sobota V. 8 80 520:403 16 Maraton 9 54 448:482 14 Ljutomer 8 53 435:429 13 Lindau 7 52 329:328 12 Sebeborci 7 34 353:359 10 ~ Lindau V. 8 26 377:433 10 Petrovci 8 08 0:16 0 (KG) Prva državna odbojkarska liga Ljutomer drugič premagal Kamnik V trinajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski W prijetno presenetil Ljutomer, ki je po odlični igri premagal Kamnih-' (16:14, 15:10, 15:9). Ljutomerčani so zmagali tudi na prvi tekmi niku. Za zmago zaslužijo pohvalo vsi, posebej pa Berlot, Raj®® Kavnik. LJUTOMER: Skrobar, Berlot, Kavnik, Belec, Zidar, Savič, Rajnar, Grut. Vigros Pomurje iz Murske Sobote je po pričakov* premagal Fužinarja na Ravnah s 3:0 (15:5, 15:2, 15:8). Gostitelji niso' dorasel nasprotnik Sobočanom. VIGROS POMURJE: Marič, Pria^ bec, Kempa, Kerec, Bačvič, Novak, Topovšek, Poredoš, Fujs. V Ijeni tekmi 7. kola tretje državne moške odbojkarske lige so premagali RTC Kranjc iz Ljutomera s 3:2. V soboto igra Vigros P®M v Murski Soboti derbi tekmo za prvo mesto z Olimpijo iz Lju®“ Ljutomer pa gostuje na Bledu. (NŠ, FM) Druga državna rokometna liga Od 2. do 4. februarja 1994 bo v Madridu v Španiji evropsko kadetsko in mladinsko prvenstvo v karateju. Kot članica slovenske kadetske reprezentance bo na tekmovanju sodelovala tudi najboljša pomurska tekmovalka, 16-letna dijakinja Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole v Murski Soboti in članica Karate kluba Murska Sobota, Sabina Jakovljevič iz Nemča-vec. Sabina se je začela ukvarjati s karatejem pred petimi leti in se kot zelo talenti-, rana tekmovalka hitro uveljavila v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Zlasti je dosegla odlične rezultate lani. Na državnem kadet- skem prvenstvu v katah v Kranju je osvojila prvo mesto in naslov državne prvaki- nje. Na svetovnem pokalu v Miškolcu na Madžarskem je med kadetinjami zasedla deveto mesto. Na mednarodnem tekmovanju v Trstu pa je osvojila prvo mesto. Sicer pa je zmagala na številnih turnirjih po Sloveniji. Za tekmovanje na evropskem kadetkem in mladinskem prvenstvu se že dalj časa pripravlja. Bila je na skupnih pripravah slovenske reprezentance v Škofji Loki in v Mariboru. Ocenjuje, da je dobro pripravljena za tekmovanje in da uspeh ne bi smel izostati. Sicer pa si želi, da bi tudi letos osvojila naslov državne prvakinje in še naprej ostala v državni reprezentanci. F. M. Namizni tenis Sovič prvak Na občinskem namiznoteniškem prvenstvu v Ljutomeru je sodelovalo 17 igralcev iz petih društev. Med posamezniki je zmagal Sovič (Cven) pred Vargazonom (Cven) in T. Fickom (Ljutomer). V dvojicah pa sta zmagala Novak-Babič (Ljutomer) pred Vargazonom-So-vičem (Cven) ter Tonetom in Miranom Fickom (Ljutomer-Kamenš-čak) in Korošcem-Škergetom (Cven). (T. Ficko). Športni ribolov Dvoranski hokej Radgončani uspešni v Mariboru Na bregovih Drave pri Malečniku in Dupleku je bilo tekmovanje v športnem ribolovu za Zimski pokal Maribora, ki ga je pripravila RD Maribor. Med 23 ekipami je sodelovala tudi ekipa RD Radgona in dosegla lep uspeh, saj je zasedla drugo mesto. Za ekipo RD Radgona so tekmovali: Željko Mavrič, Gusti Prelog in Božo Irgolič. Sicer pa so radgonski ribiči med najboljšimi v Sloveniji, zato so upravičeno razočarani, da jih pri izbiri najboljših športnikov in športnih kolektivov za leto 1993 niso upoštevali, čeprav so kot . državni prvaki zastopali našo državo na svetovnem prvenstvu v San Marinu. Med več kot. 60 reprezentancami so zasedli Slovenija zadnja V Šopronu na Madžarskem je bil mednarodni turnir v dvoranskem hokeju. Med štirimi reprezentancami je sodelovala tudi Slovenija, ki je zasedla zadnje, četrto mesto. Rezultati - Slovaška : Slovenija 13:0, Madžarska : Slovenija 7:1 in Hrvaška : Slovenija 7:2. Vrstni red: 1. Hrvaška, 2. Slovaška, 3. Madžarska, 4. Slovenija. Perspektivni športniki Na nedavni športni prireditvi Izbira športnikov ’93 v Lendavi so za perspektivna športnika lendavske občine razglasili judoista Nika Babiča in atleta Mateja Kavaša. Omenjena športnika sta pri našem zapisu s prireditve v prejšnji številki izostala. Za napako se opravičujemo. MATERINSKI Zmagi Pomurke in Kroga V štirinajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ® Pomurka v Murski Soboti visoko premagala vodeče moštvo Krško s*, (14:5). Strelci za Pomurko: Lovenjak 5, A. Vereš 4, Škraban 4, J-4, D. Buzeti, Husar 2, Bedekovič 2, Okreša 2, Petek 1. Prijet® j presenetili rokometaši Kroga, ki so v gosteh premagali Hrastnik®*) (14:10). Strelci za Krog: Lukač 5, Hegeduš 5, D. Kolmanko Kolmanko 3, Varga, Šernek, Babič in Titan po enega. Pomurski L med Poletom in Radgono, ki je bil v Murski Soboti, pa se je neodločeno 20:20 (9:5). Strelci: Čemela 5, Horvat 4, Murgelj L. Sapač 3, Kovačič in Merica po enega za Polet ter Horvat 5, Žal®") Klun 4, Javernik 4, Ambruš 2, Trbuc enega za Radgono. V prih®®’.: kolu igrajo: Ormož : Pomurka, Krog : Polet in Radgona : Celje. solidno deseto mesto. Oste Bakal Feri Maučec Konjeniški klub Ljutomer. Nove tribune ULjutomerski kasači so lani letu razen enega osvojili vse naj*1 $ lovorike v kasaškem športu v državi. Med 221 sodelujočimi’, imeli na tekmovanju 53 kasačev in osvojili tudi 53 prvih me® S 161 dirk, kar zgovorno potrjuje, da imajo »primat« v slovenske kasaškem športu. To so ugotovili na dobro obiskani tisk®*® konferenci kluba, na kateri so tudi razgrnili program priprav o praznovanje velikega jubileja 120-letnice kluba - ki ga bodo PT slavili letos. O tem sta poročala predsednik kluba Janko Slavij predsednik športne komisije mag. Janko Slavič. Jubileju bodo® posebno obeležje, kar je potrdite, tudi prisotnost predsednik® izvršnega sveta in skupščine občine Ljutomer Ludvika Bratuš®* Mirka Preloga. V pripravah na praznovanje jubileja bodo ’ hipodromu v Ljutomeru zgradili nove tribune s 150 sedeži ' sodniškim stolpom, saj je sedanji objekt dotrajal. Uredili bodo n* ostale objekte na dirkališču in pristopili k posodobitvi hlev®’ Tekmovalno stezo so uredili že lani, ko so navozili okrog kubičnih metrov gramoza in drugega materiala. Za letos načrtuj®" 5 dirkalnih dni. Tako kot običajno bodo začeli z otvoritveno d® sezone, ki bo v Ljutomeru 24. aprila. Osrednja priredite* ® praznovanju 120-letnice prvih konjskih dirki v Ljutomeru bo ? ’ 8. avgusta, ki sodi tudi v okvir občiskega praznika. Med bodo organizatorji četrtega kasaškega derbija v svobodni Slovenj pripravili pa bodo tudi slovensko razstavo kasačev. Organiz® bodo kasaško prireditv v okviru Kmetijsko-živilskega sejma v nji Radgoni z državnim prvenstvom triletnih kasačev ter me®® rodno razstavo pod pokroviteljstvom Ministrstva za kmetij®") Slovenije pod naslovom Dober sosed, dober prijatelj. Na hip\ dromu v Ljutomeru pa bo II. septembra tudi evropsko prve®5* voznikov amaterjev Fegat. na kateri bodo sodelovali tekmoval® • 14 evropskih držav, ki bodo tekmovali z dpmačini izžrebati'®" kasači. Pripravili bodo tudi spominsko razstavo opreme. ^ Klub za konjski šport Ljutomer Po drugi svetovni vojni so s konjskimi dirkami na cven-skem dirkališču nadaljevali. Kolo vozačev in jahačev Ljutomer pa se je preimenovalo v Klub za konjski šport Ljutomer. Povečalo pa se je tudi število konjskih dirk. Tako je Klub za konjski šport Ljutomer leta 1951 na cvenskem dirkališču pripravil štiri večje prireditve. Ljutomerski kasači pa so sodelovali tudi na dirkah v Št. Jerneju, Krškem, Kranju, Mariboru, Sv. Lenartu in v Beogradu. Zveznega tekmovanja v Beogradu se je udeležilo celo 52 Ljutomerčanov. V tem času so konjski šport močno podpirale oblasti, saj so v celoti pokrili stroške za organizacijo republiškega kasaškega treninga na Cvenu, ki ga je vodil znani trener Drago Hafner iz Zagreba. Poleg tega pa so uredili tudi dirkalno stezo in hleve ter ustanovili menzo. Ljutomerski kasači so sodili med najboljše v državi. Prva povojna zmagovalka jugoslovanskega kasaškega derbija leta 1946 v Krškem je bila Danida (Jože Novak). Dosegla je kilometrski Ludvik Slavič iz Grab je bil eden izmed najuspešnejših rejcev in tekmovalcev na Murskem polju. Osvojil je tri jugoslovanske kasaške derbije (Peter Pilot - 1935, Pika - 1936, Finejša - 1953), dvakrat je bil tretji in dvakrat četrti. Sedem let je branil državni rekord 1,23,3, ki ga je dosegel s Finejšo (na posnetku) na zadnji dirki na Cvenu. Vzgojil je nad 100 konj, ki so nastopali po vsej Jugoslaviji. Še pri 72 letih je bil aktiven vozač. čas 1,46,6. Tudi naslednje leto, ko je bil jugoslovanski kasaški derbi tretjič na Cvenu, je lovorjev venec ostal v Prlekiji. Zmagala je Felza (Aca Vukmirovič) s kilometrskim časom 1,39,7. Gradnja dirkališča v Ljutomeru Na septembrskih konjskih dirkah na Cvenu leta 1949 so prvič uporabili zvočnike. Na dirkališču jih je postavila radioamaterska uprava iz Maribora. To je bilo za takratne razmere pravo presenečenje za obiskovalce konjskih dirk, saj so lahko povsem drugače spremljali potek dirk in razglasitev rezultatov. Tokrat so bile dirke zelo dobro obiskane, tako da gostitelji zaradi velike vročine in premajhnega števila postavljenih šotorov niso mogli postreči z jedačo in pijačo vsem obiskovalcem. Premalo pa je bilo tudi avtobusov, ki so prevažali obiskovalce z dirk v pet kilometrov oddaljeni Ljutomer. Zato je vodstvo kluba predlagalo Okrajnemu ljudskemu odboru Ljutomer, da pospeši zgraditev novega dirkališču v Ljutomeru. Stvari so se začele premikati in leta 1951 so kljub nekaterim težavam pospešili gradnjo dirkališča. V tem letu so izravnali tekmovalno progo, navozili nad 1000 kubičnih metrov gramoza, položili odtočne cevi, očistili kanale in jarke ter posekali grmičevje. V gradnjo dirkališča je Klub za konjski šport Ljutomer vložil 380.000 dinarjev. Ker pa v klubski blagajni ni bilo toliko denarja, so manjkajočo razliko pokrili s kreditom Konjeniške zveze Slovenije in z izterjavo dolgov. Na občnem zboru Kluba za konjski šport Ljutomer so pohvalili najbolj marljive člane: Franca Kranjca, Silvo Pevčevo, Vlada Pore-karja, Jakoba Vaupotiča in Draga Hafnerja. KONJSKEGA ŠPORTA (| LET V LJUTOMEgii ^■K Jožko Slavič -športni delavec pri j< škem klubu Ljutomer. nad deset let predsednik Leta 1965 je pod nje^ $ vodstvom steklo delo /jgt' končni zgraditvi objekt0 nega hleva, vodovoda pravilo steze). Bil je Pf® P nik propagandne ko®1^ pit je izdajala klubsko glaSl $(0V kač in pripravljala raZsöi* Njegova zasluga je, arhiva bivše Avstro-1'?^ dobili podatke o ptv6^^1 škem tekmovanju v (12. septembra 1974) in L leto dni prej praznoval obletnico prvih konjsldp|eta' v Ljutomeru kot prejšnja Ludvik Slavič tretjič dobil kasaški derbi Tudi v naslednjih letih so ljutomerski kasači dosegali odlične kilometrske čase in uvrstitve tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Na jugoslovanskem kasaškem derbiju leta 1952 v Beogradu je zmagala Moneta (Ivan Lipej) in dosegla kilometrski čas 1.31,4. Leta 1953 je bil Klub za konjski šport Ljutomer organizator poskusnega kasaškega derbija - enovprežne vožnje za štiriletne kas ji 2600 metrov dolgi pfV Cvenu. Poskusni kasasK ^ se vedno organizira pr° P' škim derbijem. Zmaga*3 W nejša (Ludvik Slavič. ki je zmagala tudi na vanskem kasaškem K v Zagrebu s kilometrsa som 1,33,1, ki pa je bi* 1 kot v poskusnem de j udA pa je bila tretja zmaga ^ Slaviča na jugoslovanski 1 ških derbijih. (NadiM Prvi mednarodni zimski kros Zmagala Romanova, Števanečeva druga v organizaciji Atletskega kluba Pomurje je bil v Sodelo- Soboti prvi mednarodni zimski kros. Druga dv . A, nj:e Med njimi ^je 155 atletov in atletinj iz Avstrije .Hrvaške m Slovenj so bili Številni pomurski tekači, ki so tudi dosegli J zmagala pri Najbolje se je odrezala Sonja Roman (p“"'ulJana Kerec (Pomurje) deklicah. Mojca Meglič (Pomune) je bila tretj , ^ Saša Hajdinjak «tnajsta, Blanka Denko (OŠ II. MS) °semnXl (Pomurje) zasedel (Pomurje) osemindvajseta. Med dečki je Dejan a * (Pomurje) pa sedmo, Aleš Žalig (Radenska) j™^0', ???':.. Kerčmar (Pomurje) devetnajsto mesto. Pri ml. mladincih je bil J , starejših mla-deseti, Gregor Žalig (Radenska) trinajsti. X Pri članicah se je d>ncev Je Jože Kolar (Pomurje) zasedel peto mesto. ^ Manu-«kazala Marija Števanec (Radenska), saj je zasedla^™| Grabar (TAM) ^ Pergar (Radenska) je bila peta. Med člani pa je Geza Uran t Usedel tretje mesto. Fotografija: F. Maučec Prijateljski nogomet ----------------------- Potrošnik : Zagreb 1:3 V otvoritveni tekmi sezone je jesenski prvak Hrvaške Zag^.^. ¡ raic¡ ^ Premagal domači Potrošnik. Beltmčam, okrepljen b^ jz S^razov, Neiman in Medvedjev iz Rusije »dopadljivo« IecSo sostom nudili močan odpor in prikaza i . $ Pred okrog Stre1^ edinega zadetka za Potrošnik je bil Miloševič, r gledalci je sodil Felbar iz Hotize. Bakovci : Mura 0:10 visokotVOritVeni tekmi sezone ie soboškl ^nl^Sotočani so prikazali usp«nPt®magal jesenskega prvaka v Pomarsk'. ?trejec Gliha. Strelci za .Mur n°/gro’ zlasti je bil razpoložen najboljši Mura je igrala 5' Jermaniš 2> Kranjčič 2 in Baku * W Kokol, r’ B?5kovič> Belec, Slavic, Bič, Cifer, B ’ Kranjtič, Kokaš, Casar’ ^“^i’ Emeršič. Igrali so še Černjavič, . sodi] Vereš iz fiftec^ in Baran’a' Pred Okr°g g tišina: Beltrans 0:2 ^elca goh^0180'^35 Beltrans je na Tišini premagal pomurskega ligaša. °krog 15Q »j i1. nova pridobitev Cirkvenčič in Milan Osterc. Pred 8 edalci je sodil Lepoša iz Petanjec. ^»Mer: RCS Gramatex 1:3 j PdjateljskH ^CS Gramatexa iz Turnišča so gostovali v Ljutomeru in ^Boligaša' m' Premagali pomurskega ligaša. Strelci za turniškega °n, Rous in Dominko. ^šnik: Spartak 1:1 k^^Hjsko^l Potr°šnika so na pripravah v Medulinu odigrali prvo ki ' ° s Petouvrščenim ruskim moštvom Spartakom iz Vladi-jn , 'ma dva reprezentanta. Beltinčani so bili boljši v prvem jln“t Pred j80 °m Miloševiča povedli. Spartak pa je izenačil petnajst P^kovjf Cn,rCemž Botrošnik je igral v nekoliko spremenjeni postavi: ^^r, Medvo r’ $arekezi, Božič (Jančič)', Jengurazov, Kosič, Baranja, “Jev, Miloševič, (Džafič), Škaper, (Tratnjek). ^: MTM Čakovec 3:1 ^^eV^o^.110.®0"1610! tekmi je Lendavska Nafta gostila moštvo ZMT sk t0: Frleti/7 P s° bili boljši tekmec in zasluženo zmagali. Strelci za a ^knia ihphm 'n Herceg. V nedeljo ob 14.30 bo v Lendavi prijatelj-Nafto in Muro iz Murske Sobote. ^janje ^^ Pomagala Hidro VaK^ala HM ^U Prvenstva v drugi državni kegljaški ligi je Radenska učan 891 JZ Medvod s 5:3 (5133:5065). Za Radensko so tekmo- V P ?ar 843 ’ Marinič 826, Drvarič 821, Šalamon 838, M. Steržaj 914 in Obijanj, v n h -^ kegljev. V soboto Radenska gostuje pri Noriku t> edeljo pa igra doma z Ljubeljem. (M. Štiblar) ^din; Na aijevi TV-sprejemnik J • ženske, ki je bn° v Krti^^'pem državnem prvenstvu v kç&'pnj Dobrovnika, "^^’jo kegliavV ’¿e je zopet izkazala Manka K ... æ osvojila prvo . . z $$6 a .^lovenije v lanskem letu. Prep I drugouvrščeno k1^ . Ml> a« za 31 keAeV nerado fe Kardinarjeva dobila Grobelnik (Emo Celje). Za nagrad J ‘re)emnik. (F. Bobovec) Zn»aga Lendavčank ^htaMU^i01u raedregiiske ženske keglp^ke ^ ’Zmage za Viator iz Trebnja s 5:3. (2239 72podrtih keglje^ «5, Ščapova 379 m Staničev^ 81, Muhčeva - ” Mï^d^ 5tevil° & u Žalik)- * Rokoborba___________________________________ Sobočanom tri, Ljutomerčanom dva naslova V Lenartu je bilo prvo državno prvenstvo mlajših in starejših dečkov v rokoborbi. Sodelovalo je okrog 60 tekmovalcev. Med njimi so bili tudi Sobočani in Ljutomerčani ter dosegli lep uspeh, saj so trije državni naslovi šli v Mursko Soboto, dva pa v Ljutomer. Rezultati - ml. dečki: 33kg: Miholič (MS) drugi, 34kg: Kralj (Ljutomer) prvi; 37kg: Trstenjak drugi, Možina šesti (oba Ljutomer); 45kg: Barač (MS) prvi; st. dečki - 30kg: Časar (MS) prvi; 52kg: Smolkovič (Ljutomer) prvi; 55kg: Vugrinec (MS) drugi; 57 kg: Makovec (Ljutomer) drugi;62kg: Prelog (Ljutomer) tretji; 73kg: Gjerek (MS) prvi, Peterka (MS) tretji. (E.Vogrinec, M. Horvat). Srečanje DPPR in DMS Na srečanju društev paraplegikov in bolnikov z muitiplo sklerozo Pomurja je bilo tudi tekmovanje v pikadu in kartanju. V pikadu je pri ženskah zmagala Borkova pred Janežičevo in Talaberjevo, pri moških pa Koren pred Klemenčičem in Cimanom. V igranju kart je bil najboljši Baranja pred Brenčičem in Balažičev©. Najboljša v igri človek ne jezi se pa je bila Živkova. (F. Matko) Strelstvo___________________________________ Kučan in UNZ V občinski članski strelski ligi Murska Sobota sodeluje 12 ekip in 48 posameznikov. Po drugem kolu vodi UNZ (1935) s 23 točkami pred MI Pomurka in PTT po 18 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Kučan (UNZ) s 682 krogi pred Maučecem (Bakovci) 658 in Kočišem (Sebeborci) 637 krogov. V občinski pionirski strelsi ligi pa nastopa 8 ekip in 34 posameznikov. Po drugem kolu vodi MI Pomurka (1053) s 14 točkami pred Cankovo in Bakovci po 10 točk. Pri posameznikih je na prvem mestu Kerčmar s 354 krogi, pred Gombošijem 351 in Bašakom (vsi Pomurka) 348 krogov. (F. Ščančar) Tibaut in Turnišče V občinski strelski ligi Lendava je bilo na sporedu četrto kolo. V vodstvu je ŠD Štefana Kovača Turnišče s 17 točkami, pred Črenšovci 16 in Varstrojem iz Lendave 15 točk. Med posamezniki po četrtem kolu vodi Tibaut (Črenšovci) s 1375 krogi, pred Balažekovo (Turnišče) 1357 in Novakom (Črenšovci) 1322 krogov. (Štumberger) Zmagal Sovec Strelska družina Elrad iz Gornje Radgone je pripravila tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško za drugi Semetov memorial. Sodelovalo je 19 strelcev iz radgonske občine. Zmagal je Sovič s 87 krogi, pred Slaničem (oba Elrad) in Kosom (Avtoradgona) 85 krogov. (D. Slanič). Nogomet_____________________________________ Mura druga in tretja Nogometni klub Mura iz Murske Sobote je pripravil mednarodni turnir v malem nogometu za pionirje in kadete. Med pionirji do 12 let, ki so tekmovali v Murski Soboti, je Mura premagala Fering s 7:0, Maribor s 4:2, nedoločeno igrala s Slovanom in Varteksom ter izgubila z Inkerjem z 0:1 in osvojila tretje mesto. Najboljši strelec na turnirju je bil Djurinski (Inker) s 6 goli, najboljši vratar pa Mladenovič (Slovan). Med kadeti, ki so tekmovali v Radencih, je Mura premagala Fering s 7:0, Maribor z 2:0, Inker z 2:1 ter izgubila z Varteksom z 1:3 in z enakim številom točk kot Varteks in Maribor zasedla drugo mesto. Najboljši strelec je bil Ristič (Mura) s 7 goli, najboljši vratar pa Martan (Varteks). ODNS Lendava______________________________________ Zadovoljni z opravljenim delom Društvo nogometnih sodnikov Lendava, ki vključuje 33 članov, je na letni skupščini ocenjevalo svoje delo. Ugotovili so, da je bilo njihovo delo uspešno. Ugodno so tudi ocenili sodelovanje z domačimi in tujimi sodniškimi organizacijami, zlasti iz Madžarske in Hrvaške. Na volilni konferenci so izvolili za predsednika (ponovno) Jožeta Lebarja. Franc Bobovec Karate klub Murska Sobota Razglasili najboljše karateiste Karate klub Murska Sobota, ki je začel delovati leta 1974 kot sekcija Društva Partizan Murska Sobota, lani pa se je osamosvojil, je v preteklem letu dosegel razveseljive rezultate. Soboški karateisti so sodelovali na 22 tekmovanjih doma in v tujini ter osvojili 186 kolajn, od tega 79 prvih, 63 drugih in 44 tretjih mest. To so ugotovili na občnem zboru kluba, na katerem sta o dosedanjem delu in programskih usmeritvah poročala predsednik Škandali in trener Zadravec. Ob tej priložnosti pa so tudi razglasili najboljše tekmovalce in tekmovalke v lanskem letu. Moški - do 15 let: 1. Matej Škandali, 2. Matjaž Zrim, 3. Jernej Štefanec, 4. Tadej Šticl; nad 15 let: 1. Tomaž Pivec, 2. Kristjan Pertoci, 3. Denis Vori. Ženske - do 15 let: 1. Vesna Zadravec, 2. Nina Ga- ber, 3. Vesna Kaštrun, 4. Petra Húsar; nad 15 let: 1. Sabina Jakovljevič, 2. Gabika Bočkaj, 3. Tatjana Temar. Vesna Jakovljevič kot članica slovenske reprezentance se bo februarja udeležila evropskega prvenstva. F. M. Najboljši tekmovalci in tekmovalke Karate kluba Murska Sobota v letu 1993. Stojijo od leve: Milan Zadravec (trener), Vesna Kaštrun, Tatjana Ternar, Vesna Zadravec, Tomaž Pivec, Sabina Jakovljevič, Jernej Štefanec, Nina Gaber in Petra Husar; čepijo: Matej Škandali, Matjaž Zrim in Tadej Šticl. Slavko Dunaj -vsestranski športnik Na nedavni športni prireditvi v Ljutomeru, na kateri so razglasili najboljše športnike in športne ekipe ljutomerske občine ter zaslužnim podelili priznanja, je priznanje Športne zveze Ljutomer prejel tudi invalid tetraplegik Slavko Dunaj iz Lukavec. Gre za vsestranskega športnika, ki se kot član Društva paraplegikov pomurske regije Murska Sobota, že nekaj let uveljavlja doma in v tujini kot odličen tekmovalec. Ukvarja se namreč z atletiko, namiznim tenisom, strelstvom, kegljanjem in športnim ribolovom. Poleg tega pa še najde čas tudi za lovstvo in čebelarstvo. Tako kot prejšnja leta je Slavko Dunaj tudi lani dosegel nekatere odlične rezultate in uvrstitve. Na državnem kegljaškem prvenstvu v Celju je v svoji skupini osvojil prvo mesto in naslov državnega prvaka, ekipno pa je bilo pomurska regija druga. Na državnem prvenstvu v namiznem tesnisu, ki je bilo v Murski Soboti, je ekipa pomurske regije osvojila prvo mesto, Slavko pa je zmagal med posamezniki. Na atletskem državnem prvenstvu v troboju v Ljubljani je osvojil prvo mesto ter osvojil tretji naslov državnega prvaka. Na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško v Murski Soboti je bil četrti. Enako uvrstitev pa je dosegel tudi v dopisni strelski ligi. Je stalen član slovenske reprezentance, vendar se vseh tekmovanj zaradi bolezni ne more udeležiti. Sodeloval pa je na mednarodnem tekmovanju v atletiki in športnem ribolovu na Češkem. Tudi za letošnja tekmovanja se intenzivno pripravlja. Atletiko vadi kar doma, tenis igra v društvenih prostorih, keglja na kegljišču v Radencih, strelja pa na streliščih v Ljutomeru in Murski Soboti. Želi si, da bi tudi letos ponovil uspehe, ki jih je dosegel lani. Slavko Dunaj s 7 kg amurjem, sicer pa je na trnek ujel tudi krapa, ki je tehtal 10 kilogramov. F. M. Košarka____________________________________ Zmaga Radgone V nadaljevanju prvenstva (play off) v drugi državni košarkarski ligi je Radgona doma premagala Didakto iz Radovljice z 79:65 (37:32). Začetek je pripadel gostom, ki so povedli z 8:2 in vodili do 16. minute, nakar so vodstvo prevzeli gostitelji in ga obdržali do konca. Strelci za Radgono: Pisac 20, Ulaga 16, Banič 13, Bratkovič 12, Ozmec 12 točk. Tekmo si je ogledalo okrog 150 gledalcev. Kadeti Radgone pa so premagali Ruše z 72:68. (B. Domajnko) Šah---------------------------------------- V Lendavi zmagal Kovač Končalo se je odprto prvenstvo Lendave v šahu. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Kovač : Horvat 1:0, Strbad : Tomašič remi, Žilavec : Huzjan 1:0, Vida : Branko Resman 1:0, Gaber : Boris Resman 1:0, Režonja : Jerebic 1:0. Na turnirju sta napredovala v mojstrska kandidata Robert Žilavec iz Lendave in Roland Tomašič iz Hrvaške. Končni vrstni red: 1. Boris Kovač (Radenska-Pomgrad) 8 točk, 2. Jože Gaber in Robert Žilavec (oba Lendava) po 7, 4. Roland Tomašič (Hrvaška) 6,5, Štefan Režonja (Radenska-Pomgrad) in Franjo Strbad (Lendava) po 5, Evgen Vida 6, Štefan Huzjan (oba Lendava) in Branko Resman (Hrvaška) po 3,5, Ludvik Jerebic 2, Jani Horvat (oba Lendava) 1,5 in Boris Resman (Hrvaška) 1 točko. Zmagal Zupe, Vučko šesti V Ljutomeru je bil tretji mednarodni šahovski »vikend turnir«. Sodelovalo je 99 šahistov. Zopet je zmagal Zupe iz Maribora s 7,5 točkami. Najboljši pomurski šahist je bil Vučko iz Lendave na šestem mestu s 7 točkami. Kovač (Radenska-Pomgrad)' je bil s 6,5 točkami deveti, Lukič (Radgona) s 6 točkami pa enajsti. Sobočani in Beltinčanke* Na ekipnem občinskem šahovskem tekmovanju osnovniš šol, ki je bilo na soboški tretji osnovni šoli, je sodelovalo 12 ekip. Pri mlajših dečkih je zmagala OŠ III. Murska Sobota s 4 točkami, pred OŠ Beltinci 2 točki, med mlajšimi deklicami pa je bila najboljša OŠ Beltinci pred OŠ Tišina. Pri starejših dečkih je zmagala OŠ III. Murska Sobota s 5 točkami, pred OŠ Puconci 3 in OŠ Beltinci 2 točkama, med starejšimi dečki pa je sodelovala OŠ Beltinci. Pomursko prvenstvo OŠ Na radgonski osnovni šoli je bilo pomursko prvenstvo osnovnih šol v šahu, na katerem so sodelovali občinski prvaki. Rezultati - ml. dečki: OŠ Radgona 10, OŠ III. MS 7, OŠ Mala Nedelja 5, OŠ Dobrovnik 2 točki; ml. deklice: OŠ Ljutomer 8,5, OŠ Beltinci 7, OŠ Radgona 5,5, OŠ Lendava 3 točke; st. dečki: OŠ III. Murska sobota 9, OŠ Kobilje 7, OŠ Radgona 5, OŠ Ljutomer 3 točke' st. deklice: OŠ Negova 10, OŠ Črenšovci ~. OŠ Beltinci 5, OŠ Ljutomer 2 točki. (O. Bakal) stran 18 vestnik, 3. februarja 19^ MURSKA SOBOTA - Geodetska uprava Slovenije je pred kratkim izdala fotokarto Murske Sobote. Gre za letalski posnetek, na katerem so dokaj razločno vidni posamezni objekti; imena ulic oziroma cest pa so zapisana posebej. Za lažje »dešifri-ranje« pomembnejših objektov je še legenda. V tekstovnem delu karte je še kratka predstavitev Murske Sobote v Slovenščini in treh tujih jezikih. (S. S.) ■ LJUTOMER - V ljutomerskim občini, ki ima 18.700 prebivalcev, se z različnimi športnimi dejavnostmi ukvarja 2.040 ljudi. »Športnikom« so lani s proračunom namenili 5.670.000 tolarjev; letos pa naj bi s proračunaom za te namene zagotovili 7.060.000 tolarjev, kar pa je po mnenju športnih aktiviostov veliko premalo, kajti zgraditi je treba nekaj novih objektov, kupiti različno opremo, poceni pa tudi niso sama tekmovanja... (F. KI.) ■ LJUTOMER - Ljudska univerza iz Ljutomera pripravlja zanimive zimske počitnice za osnovnošolce: med 28. februarjem in 5. marcem bo namreč omogočeno smučanje na Kopah, zvečer pa se bodo otroci lahko izpolpolnejvali v angleškem jeziku. Celotna oskrba in možnost učenja jezika bosta stali 270 mark v tolarski protivrednosti seveda. (F. KI.) ■ GANČANI - Tudi v tej ravenski vasi so se odločili za napejavo omrežja kabelske televizije. Dela so zaupali podjetju Elektro Filip Beltinci. Za novost se je odločilo 170 gospodinjstev, ki bodo plačala za priključek po 840 mark v tolarski protivrednosti. Program bodo sprejemali iz Beltinec. (J. Ž.) ■ LJUTOMER - Ljutomerski sodnik za prekrške je preobremenjen. V lanskem letu je rešil 1.800 zadev, od teh jih je bilo nemalo tudi iz predlanskega leta. Na novo pa je prišlo 2.035 predlogov za uvedbo postopka, od tega največ (1.432) s področja kršitev cestnoprometnih predpisov. Veliko zadev je bilo zaradi vožnje pod učinkom alkohola oziroma odklonitve preizkusa z alkotestom (okrog 500). Sodnik za prekrške občine Ljutomer je lani izrekel obravnavanim kršilcem 6.300.000 tolarjev kazni in 1.200.000 tolarjev stroškov. Lani je sodnik obravnaval tudi 110 mladoletnikov in 59 izrekel milejši ukrep - ukor. (F. KI.) CVETLICA - Pri Škaličevih v Lipi imajo cvetoče okenske rože, čeprav je še zima. Zacvetel je namreč amarilis, ki je z Nizozemskega. Njegova negovalka Anica je povedala, da ima ta roža večbarvne cvetove. Ohranijo se do enega meseca. - Fotografija: J. Ž. STANOVANJA - Te dni delavci PGP Ljutomer v Radencih dograjujejo 9- stanovanjski blok. Denar zanj so zbrali s prodajo družbenih stanovanj. Nekaj prostorov bodo dobili tisti, ki imajo majhna ali slabša stanovanja. Tista, ki jih bodo spraznili, pa bodo dah socialno šibkejšim družinam. Preselitve naj bi bile možne konec februarja. - Fotografija: L. Kr. Čebelarska družina Murska Sobota Cenen uvožen med ogroža Od 87 članov se je občnega zbora čebelarske družine Murska Sobota udeležilo 50 čebelarjev. Ugotavljali so, da je bila lanska letina radodarnejša od prejšnjih, pa tudi kakovost medu je bila dobra. So pa nastale težave s prodajo. Problem prodaje se pojavlja, ker ministrstvo za kmetijstvo ne kaže zanimanja za reševanje teh težav, zato nekatera podjetja še naprej uvažajo cenen med, ki zbija ceno kakovostnemu slovenskemu medu, zato ta ne pokriva več stroškov. Nekateri so to dejavnost že opustili. Čebelaiji sicer poznamo tehniko čebelatjenja, nismo pa dovolj izurjeni, da bi med sami prodajali. Kje so stari časi, ko smo med za spodbudno ceno prodajali Medeksu, ki je tudi skrbel za razvoj? Čebelarji smo bili lani še kar delavni. Imeli smo strokovna predavanja, bili smo na ekskuriziji v Italiji in se seznanili s tamkajšnjim čebelarjenjem. Zvedeli smo, da za čebelarstvo dobro skrbi država, kmetijci in sadjarji pa morajo čebelarjem za opraše-vanje nasadov sadnega drevja plačevati. Letos pa si bomo šli ogledat nemško čebelar- iz naših krajev V Berkovcih (v Prlekiji) so nekoč skoraj vse naredili doma - od cokel do ,truge’ - Te dni se pripravljajo na, vedro’ Nekdo pa sedaj piše knjigo Najbrž bi tudi vas (vsaj nekoliko) presenetilo, če bi vam kdo, ki je star 70 let, živi na vasi in je bil trgovec oziroma računovodja v kmetijski zadrugi, povedal, da je začel pisati knjigo. Gre za FRANCA KAPUNA iz Berkovec (v ljutomerski občini), ki se po upokojitvi nikakor ni mogel ,umiriti’. V službi je bil navajen, da je vsak dan nekaj računal in pisal. In ko mu naenkrat tega ni bilo več treba početi, se je počutil preveč odrinjenega in premalo koristnega. Pa se je med drugim lotil tudi pisanja. Najprej se je poskusil s kroniko domačega gasilskega društva, v katerem je bil tajnik kar 35 let. Vmes pa je rasla ideja, da bi storil še kaj več. Ker ga je že od ,vedra’. Franc med drugim piše: »Ustna in pisna izročila navajajo, da je moral vsak, ki je postal v vasi ’virt’, to je gospodar po svojem očetu, se je priženil v vas ali pa je postal ,virt’ na kakršen koli drugi način, čakati najmanj deset let, da so vaščani presodili (poštenost, družabnost, delavnost, če ne krade, goljufa, obira ljudi itd.), Čeprav so Berkovci majhna vas (le okrog 40 hiš), imajo samostojno gasilsko društvo in lasten dom, za katerega kar najbolj skrbijo. Svojčas je uspešno deloval tudi nogometni klub. Zdaj so tako nogometaši kot gasilci brez primernega igrišča, na katerem bi lahko vadili. Najboljša rešitev bi bila, če bi si lahko uredili igrišče za gasilskim domom. To so tudi nameravali, vendar je lastnik zemljišča Jožef Špilak s pritožbo na sodišču dosegel, da tam ne smejo posegati v njegovo posest. Zdaj bi problem lahko rešili v sodelovanju s kmetovalcem Karlom Slavičkom, zatika pa se pri občinskem organu, ki bi moral poskrbeti za pravnoveljavno menjalno pogodbo. Vse drugo je tako rekoč že rešeno. In kako dolgo bodo morali čakati na administrativno občinsko rešitev? nekdaj zanimala preteklost - kaj vse so ljudje nekoč delali, kakšne običaje so poznali, kaj so jedli, kako so se oblačili idr. -, je začel o vsem tem zbirati gradivo in pisati knjigo. Zaenkrat gre samo še za rokopise oziroma besedila, ki jih piše s pisalnim strojem. Ima že čez 200 tipkanih strani. Odločil se je, da bo tematiko obdelal po mesecih, torej kaj vse je bilo nekoč značilno za januar, februar, marec... in december. Ko bo z delom končal, bo morda našel tudi kakšnega založnika, ki bo pripravljen to njegovo ,kroniko’ natisniti v knjižni izdaji. Vesel pa bi bil tudi, če bi jo objavljali v nadaljevanjih v našem Vestniku. O,vedri’ Eden izmed najbolj zanimivih in značilnih običajev v njihovi vasi in okoliških krajih je ali ga kot dobrega in poštenega sovaščana sprejemajo v tako imenovano vaško občestvo. Takrat so mu dali tudi domovinsko pravico’... Vsak, ki je postal po desetih letih ,virt’, je bil dolžan, da daruje ,vedro’ vina, ki se spije v pustnem času ob navzočnosti vseh vaščanov. Kaj je pravzaprav ,vedra’? To je lesena posoda (votla mera), ki drži 75 litrov tekočine. Poznamo tudi .štrjak’, ki drži 150 litrov, in ,polovnjak’, v katerega je možno natočiti 300 litrov tekočine. Naši predniki so, ko so sprejemali novega gospodarja v vaško občestvo, določili ,vedro’ vina. Pri Vidmu ob Ščavnici in Biserjanah, kjer so bili premožnejši, je znašala obveznost novega ,virta’ 150 litrov vina (,štrjak’). Po daljšem časovnem obdobju so vaški svetovalci na čelu z .rihtarjem’ in pevovodjo ta sklep spremenili, ker so šle nekatere kmetije stvo. navkljub - še naprej obleta- Čebelarji smo trdoživi, kot vajo cvetove in nabirajo med. so naše čebele, ki - težavam Š. S APAČ ČEBELARJI - Na fotografiji so znani čebelarji Ružič, Čer in Fartela ob nomadskih kamionih nekje v Slavoniji. Zdaj ko imamo med Slovenijo in Hrvaško dejansko mejo, saj gre za dve državi, si takih »izletov« seveda ni mogoče več privoščiti. - Fotografija: Š. Sapač 70-letni FRANC KAPUN iz Berkovec je začel pisati knjigo o preteklosti in običajih, ki so se ohranili vse do danes. zaradi ,vedre’ na boben. Tako so določili, da mora vsak nov ,virt’ darovati 50 litrov, ,želar’ ali mali posestnik 25 litrov, ,kučar’ (najemnik) pa 13 litrov vina, in to brez jestvin. Steklenice, kozarce in jestvine so si morali vaščani prinesti s sabo... Ob tej priložnosti se je zbrala vsa vas. Vaški .rihtar’ (predsednik) se je z vaškimi svetovalci pogovoril o nadaljnjem delu. Sprejeli so letni program, ki je bil obvezuješ slehernega vaščana - tako ? .kuluku’, to je popravilu * cest, mostov, brvi in navadi gramoza, pa tudi pri sofin^ ranju nakupa .piinfra’, smodnika za blagoslavlja ,bresmancev’ za veliko Vaška občestva so kar teka* vala, v katerem kraju možnarji bolj pokali. Toj^ nekaj vzvišenega, veselega," pega... Vaščani se udeležiti ,vedre’ v natanf® predpisanih oblačilih. Ta» morajo nositi moški ,krščak^ in modre ,šiirce’, ženska P .prkalnate robce’ in Jii^! ruče’, ki so zvezani zadaj-ne pride na ,vedro’ tako o® čen, ga takoj slečejo ter ® dajo star klobuk in ,šiirc’, ki ju mora drago pr. Enako se zgodi ženski, če F predpisanih oblačil. Pri obredu je precej smeha in čevanja, zato pride včasih N. do prepira.« Letos nameravajo v Berk?' cih izreči domovinsko dvema gospodarjema, in Feliksu Horvatu in E®’: Štuhec (če se bo zaradi bok?'. lahko pridružila). Spet W torej imeli ,vedro’. Pa zdravje! JOŽE C^ Prlêskï fückêc Bložof zêgên je pjê biló tisto skékajê okôlï Rdzkrižja! slovênskï kulturni' svétêk, keri dê krês nékê dni, pa zna^1 nêdê kaj pamêtnêga. Prlêkï, kerï môjo tak ali tak fsôki de Sê prêvêc kulturên, lêhko tê s fsàj pravicoj za PrêSêrnof praznüvlêjo f pivnici, pa si tan stojêékï pojejo zdravijo0' Jêblan čuk, samo ka nêdê kerêga prijéla tuga, ka bi si za^L dévatïštrik okôlï Sijaka, ta kak jê dela PrêSerên, gda sê gai pri Mayri f Kranjï prêvêê nadrôpa. * ... Na PrêSêrnof vêcér prêd svétkon jê tak ali tak bojSê f pivnici, kak gledati na televiziji tisto künStno proslavo, P*, keri zaspiS od samêga cigomigaja! Van rêêên, ênï pri na^l vlôdi so Sê fčista jugoslovênskï, Sê tistê güjê nosijo -• proslovê, kak smo jo fčdsih gledali iz Beograda - samo a né za slovênskï kulturni svétêk - pa céla Slovênijê nê spm fküpêr. Mi rajSï plêtêmo dugocdjtnê imlcê. s Kôkê zasükanê imlcê pjê plêtêjo Cmagêrjevin f . ràzskriSkên kôtï na hrvacko-slovênskoj méjï. Čl ééjo 1. v Lotmêrk f službo, fSólo, ali pa k dohtarï, tê pjê morêjo 1 krês gromozansko zavùjgjênï jorêk - toti jôrêk pa jê driô^ méja - ka tê pridejo na cesto, kéra je zaj tüdi hrvačka. Te P morejo mujmo hrvačkih pa naSih carinikof no policajof, P, dohtarï za živino no lidi prê nê sméjo k jin nositi vrôStva, k prê gifta nêmrêS krês méjo nositi - či bi pôzvalï hrvaikêf dohtara, tê prê tüdi ùn nêmrê k jin z gifton -. Tô pa jê PT tak brêzbozno, ka lêhko sêstra Vidika s fsémï usmiljenk^ fsê roznkrancê doj zmôlï, pa jo lêhko Sê ênôk ptičje/ k slovênskin Janinin svêtnican; pomogalo pa nêdê. Cmage' jêvin jê vénda lépSê, či malo zakléjêjo. . Migati jê treba, délañ', pa tüdi kaj narétï. Prlêkï naj sê to zimo vzglêdüjêjo po Prèkmurcïh - Panonkâ pjê odôvlê 0 slovênskên kulturnên svétkï prekmurska jôboka po dv°) $ pa po pétnoStirdêsét tolarof. Odôvalï do jih do faSênko, ■ jih nêdo prêt ôdalï. Viditê, tô jê konkurênénost f cénahl R 1 kmêtjê na Murskên pôljï no Drâfskên pôljï tak fal odôw tüdi lük, pa cêsnêk, ka nêdê, céla Prlêkija hodla pdj0^ v Afstrijo, gè jê skoro zapstúj. Mja, pa Sê puno t^S0 mogli faléSê odôvatï, vačik do si siromaki lêhko frgüntfflj samo ¿unté! Radnička klasa sê že švora, ka prê kmêtjê, k ■ duma kôlêjo, drôziSê računajo mêsô, kak mêsorï v irteS,n.¡ cah. Provijo, ka êni prlêSkï kmêtjê zaslužijo vêè k°k dohtarï - ja, tô jê mogôéno že résên, samo délajo t0 stókrat véé. . Kak pa délajo v lôtmêrSkoj občini, tô pa jê zé podov kopičkaji občinskih nêzgrüntanïh dündekof. Ênï ééjo, , ostóne samo lôtmêiSka občina s prêdméstnoj občinoj zôfcï. Drugi pa so pjê vzeli toto lokalno samouprôvo W vèkSï hèc, pa éèjo postaviti puno občinskih mèj - éï nêdêJ . drgačlk, do potegnili bodééi drót, Se posebno tisti, k ajfrajo zavolo pokôjnêga samozaprôvlaja, zôtoma e L meti obéinê Mola Nêdla z Radoslafci Križofci z LogaRo^ no Bêrkôfcï; pa posébno Vêrzi; pa Ràzkrizjê“ pa Tôt^a s Cvénon, Stročjoj vêsjôj, ¿êléznimï dvérmï, Storoj Ces no Cêzajofèarï. Pikèéêga drôta do po vêséh - tüdi brêz občin - potégn°l nékê no nékê, gda do zêmlô no kùiê olastninili. Občin0 že tak ali tak na kàhlï - naj jih sprôvijo najprét s kàme zêléno hrhtadra véjo totïh pa ôvïh strank. PoslüSajtê mê, pa mi vérvlitê: fsôka oblôst si zmTf'^ nôvê lüdskê odbôrê, okrdjê, krajevnê skupnosti, obéinê’ V ■ pitaj koga, ka Sè fsê, te, gda nê vé vêc pamêtno gospod0 no vlôdatï. Naj fsi gréjo - Kučan pa naj ostônê. Ta dê mir. _,„n$ ka va K« ser sor ške sei v« vel lja< mis vsi pol op; čoli bič; I avti čici razi Pon ede Pet; obis dru; služ Vf B v 1 drol jed tios< Pok ys< bila Šal dob; », ’’aj sPra ker dar volj, ren ne ; Ï tl lep »a; dal Pri »e, ^ nat 'ep M kil; februarja 1994 stran 19 iz naših krajev Obmurski utrip V pričakovanju pomladi »Do broda bi radi prišli? Nekaj deset metrov naprej je smerokaz. Zaviti morate na levo in kmalu boste tam,« me je poučila vaščanka iz središča Melinec, ki sem jo povprašal za pot. Kod je hodil črni ribič? Dobro me je usmerila, saj sem brž opazil deščico z napisom in nato zavil z glavne vaške ceste v ulico. Zapeljal sem se čez nasip in pot me je vodila v obmurski gozd. Videval sem veliko podrtih dreves in suhljadi, pri tem pa se mi je utrnila misel, da ljudje najbrž niso v stiski za kurjavo, sicer bi drva pobrali. V rokavu Mure sem opazil pozibavajoči se kovinski čoln in pomislil na črnega ribiča. Po kakih sto metrih sem avto ustavil ob brodarjevi kočici, s čimer ga najbrž nisem razveselil, saj je prav gotovo pomislil, da se je spet pripeljal eden, s katerim bo moral klepetati, koristi pa ne bo nobene: obiskovalec se ne bo peljal na drugo stran reke in ne bo zaslužka. morda ni bil gostobeseden, ker je bilo že poldne, potnika, ki bi se peljal z brodom, pa še nobenega; morda pa je brodar človek, ki ne govoril veliko? »Rodil sem se v vasi ob Muri. Z reko je povezano tudi moje delo; več kot 18 let sem delal pri vodni skupnosti, pa tako tudi pri murskih ureditvenih delih. Pred dvema letoma so me invalidsko upokojili. Doma nisem mogel vzdržati; vlekli sta me narava in Mura in tako sem postal melinski brodar. K brodu pridem vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 7. uri in ostanem do 17. ure, po potrebi tudi dlje,« je začel pripovedovati. sosed Tuni Sraka. Če bi bilo poletje, potem bi moža najbrž našel za brodarsko mizo s pivsko steklenico v rokah, tako pa je samo posedal in kar tako kramljal, da je dan hitreje mineval. Prsenetil pa me je s svojo rojstno letnico: 1910. Videti je bil veliko mlajši. Bil je žandar in čuvaj Pripovedoval je: »Star sem 84 let, to pa ne pomeni, da sem bil vseskozi zdrav; veliko sem preležal po bolnicah, zdaj pa se še kar držim.« Tuniju je bilo manj kot 14 let, ko je moral v Satahovce za hlapčka. Ko je zrasel, je oblekel vojaško suknjo. Vojaščino je služil v Makedoniji, potem pa je uniformo zamenjal za žandarsko obleko. Kar 8 let jo je nosil. Žandaril je predvsem v Subotici. Potem je prišla Daleč od tujk S Tunijem sem se pošalil: »Pravite, da ste bili žandar. Ali so se vas bale tudi Vojvodinke? Bili ste prav gotovo lep fant.« »Z njimi nisem hotel imeti opravka. Navsezadnje bi se človek lahko še česa nalezel in tako se zdaj ne bi tu pogovarjala.« Ja, res je tako, naša domača dekleta so bila že pred petdesetimi leti veliko zanesljivejša kot neznanke. Brodar Franc Kuster me je povabil na vožnjo z brodom. Ne da bi ji kaj rekel, je njegova žena brž odstranila jekleno verigo od pomola in brod se je začel oddaljevati od levega brega. Na njem smo se peljali junaki iz te zgodbe. Zdelo se mi je, kot bi lebdel v zraku: nobenega guganja, nobenih trkov, vožnja kot na lebdeči ča- kah je imel sekirico v ih1 ^r0Kuster je imel Je do raS drva- PoPeljal me nosom nnLdaj°če loPe 'n s po-P°len. Ppokazal na kup suhih ^edni^h^ Sem Pokukal bila bron., ' ,co’ v kateri je ^ sem aveya žena- Povpra-d°breKa na bo za kosil° kaJ »Jedel govoril Je Franc: ?ai Phnes^? na a31 Sem si ziu’ ?PraŠeval 1 d d°ma.« Nisem Judi zato ne, dar ta da?6 •°bčutek> da bro-V01^Morani. bl! ravno d°bre Aradit^6 bil manj zg°v°-ne zinili remena, ki ni bilo Mož se je razgovoril Ne, Franc Kuster ni nedostopen, kot sem sprva pomislil; kmalu sva se ujela, zato mi je še in še pripovedoval: »Zdaj ni sezona poljedelskih del, zato je malo prevozov. Na pomlad, poleti in jeseni pa je treba brod zapeljati kar nekajkrat dnevno od enega do drugega brega in prepeljati takšne in drugačne tovore. Tudi turisti prihajajo.« Melinčani imajo veliko zemlje na desnem bregu Mure, to je na Murskem polju, ki pa je že v Prlekiji. Prva tamkajšnja obmurska vas, če se zapeljete od melinskega broda, je Krapje. Brodarju bi bilo zelo dolgčas, četudi ga je obiskala žena, ko ne bi imel drugih obiskovalcev. Eden pogostejših je bližnji NARAVA - Da se narava rada poigra, dokazuje tale posnetek, narejen v gornjem delu kobi-Ijanskega gozda. Na območju, kjer raste veliko brez, ima kar nekaj takih stebel izrastke premera do 60 centimetrov. Je mar to gozdni »rak«? - Fotografija: K. Š. uspešno lansko leto "^ako?0', sPadajo v dobrovniško krajevno skupnost vendar so ^ločili azklani med Bogojino in Dobrovnikom. Kako se bodo hotel¡ a° tonalni razdelitvi, se še ne ve, čeprav bi nekateri ^ovo ti spadal' pod Bogojino, kot so nekoč že. Ne g ede na Prečil, 2° ?č,tev pa ugotavljajo, da so v lanskem letu rešili nekaj V Asi pr°blemov v vasi. Uredili so ulično razsvetljavo in ceste ^e’ tUdi v goricah, ki postajajo čedalje P^1^"6^6 za h, V(A spl°h se v Strehbvskih goricah v zadnjih letih veliko krnica no več je novih kleti in hišic. Nekdaj znana strehovska Let'Z8'nN iz vonogradov. namesto nje pa sadijo žlant d°slejpa°S.nameravajov vasi zgraditi mrliško vežico, bolj kot b^^ ^v b< vzdrževali tudi svoje ulice. jan' Pa 3 0 prospektu se ^¡stična razglednica 'Cp Pro^0 že’ da je Lendava konec lanskega leta dobila ^Pisan^^’ ki bo na voljo turistom, še zlasti tujim, saj je dave na Več jez’kih. Turisti in siceršnji obiskovalci Len-^kazoJ,0 v Preteklosti pogrešali tudi razglednice, ki bi ?edaVni^ e Lendavo. Občinska vlada je zaradi tega pred < ndave Aa?Pisala iavni natečaj za turistično razglednico tvanic t • e akciji sodita v program aktivnosti za pospe-I^Ča; Unzma v občini. Posnetki, ki jih pričakujejo na n k bi prikazali turistično podobo kraja, naravnih k^ega i/n?rike in drugih stvari, ki dopolnjujejo turizem Najboljše diapozitive ali druge posnetke ”'a Rdan^'1' in odkupili. Lendavska razglednica naj bi a se v prvi polovici tega leta. . Jam D. druga svetovna vojna in z njo je bilo konec dobro plačane službe. Popihal jo je na Madžarsko, kjer so ga kmalu ujeli in v Kaniži vtaknili v zapor. Po vrnitvi domov se je vključil v Prekmursko četo. Partizani! je z znanimi borci iz leta 1945. »Poročil sem se 1948. leta, ko sem bil star že 38 let,« je odgovoril na vprašanje, ali je pozneje živel sam ali v dvoje. »Dvaindvajset let sem bil nočni čuvaj na farmi v Nemščaku. Upokojili so me 1969. leta,« je dodal in tako mu nisem več pripisoval lahkega življenja ob Muri. Brodar Franc Kuster, nekdanji žandar Tuni Sraka in spodaj podpisani smo se hitro razgovorili. Imel sem občutek, da je pogovor dobro del ne le meni, ampak tudi njima. Prav gotovo je bilo tako tudi zato, ker jaz, obiskovalec, le nisem nepoznavalec življenja brodarjev, mlinarjev in, kot se je tokrat potrdilo, tudi žandarjev. Že od mnogih sem čul praviti, da so se jih ljudje bali, še zlasti okupacijskih madžarskih žandarjev, ki so stikali za mladeniči, katerim ni dišala fronta, zato so se skrivali. robni preprogi. Opazoval sem Franca, kako spretno je sukal veslo. Ko smo se vračali, je potegnil za vrvico, pripeto na vrv, s katero je bil privezan brod, kar je omogočilo, da se je plovilo hitreje bližalo bregu. Ja, mudilo se je, kajti ropot traktorja, ki je prihajal čedalje bliže, je naznanjal, da bo kak tolar vendarle pricurljal. Brž ko smo stopili na kopno, razen brodarja seveda, je na brod zapeljal neki Melinčan. Sam sem ujel še toliko časa, da sem se z vsemi poslovil in obljubil, da bom zagotovo še prišel, vsekakor pa poleti, ko bomo lahko spili kako mrzlo pivo. »Častil bom seveda jaz,« sem obljubil. Ura, morda tudi dve sta hitro minili. Tja pravzaprav nisem šel, da bi gledal, kolikokrat se bodo zavrteli kazalci, ampak, da bi ob reki, ki občasno pokaže tudi zobe (poplave in podobne zadeve), vsaj za trenutek pozabil na ritem sodobnega življenja, za katerega vsi dobro vemo, kam nas vodi, vendar storimo tako malo, da bi izpregli. Kaj ko bi šli pogosteje k Muri in čakali pomlad? ŠTEFAN SOBOČAN POSTAJA - Že nekaj časa je uta na avtobusnem postajališču na Janževem Vrhu v zelo klavrnem stanju: nepridipravi so jo oskubli in celo porinili s temeljev. Seveda je odveč poudaijati, da jo je treba znova urediti, da ne bo kazila podobe tamkajšnje sicer slikovite vinorodne pokrajine, koder teče tudi vinska cesta. In kdo bo to naredil? - Fotografija: L. Kr. ■ APAČE - Vrsto let so si v krajevni skupnosti Apače prizadevali, da bi razširili vodovodno omrežje. Končno so le začeli graditi pri Somerjevih na vrhu Lešan zbiralni bazen, ki bo sprejel 180 kubičnih metrov vode. Od zajetja do bazena bodo položili okrog 5.000 metrov glavnega voda. Za priključitev na omrežje bodo posamezna gospodinjstva prispevala po 150.000 tolarjev. Doslej se jih je prijavilo 70. Svoja deleža pa bosta pristavili tudi krajevna skupnost in občina Gornja Radgona. Pridobitev bo velika, saj se zdaj nekatera gospodinjstva oskrbujejo z vodo, ki jo vozijo s cisternami. (L. Kr.) ■ BOGOJINA - Gasilsko društvo v tem kraju so ustanovili 1929. leta na pobudo takratnega mizarskega mojstra Evgena Kutoša, torej pred 65 leti. Jubileja se bodo spomnili letos poleti. Danes je društvo seveda dobro opremljeno, saj ima 5.000-litrsko avtocisterno in dve motorni brizgalni; ohranili pa so tudi nekdanjo staro ročno brizgalno, ki si jo marsikdo rad ogleda. Bogojinsko gasilsko društvo ima člansko in mladinsko desetino, na osnovni šoli pa deluje gasilski podmladek, katerega mentor je Drago Ivanič. Predsednik društva v Bogojini je Izidor Camplin. (K. S.) ■ GORNJA RADGONA - Lani je 1.348 prebivalcev gornje-radgonske občine darovalo kri. Med darovalci je bilo veliko mladih, tudi nezaposlenih, kar kaže na veliko osveščenost, saj ti nimajo ugodnosti za upravičeno izrabo prostega dne, ki sicer pripada zaposlenim. Ponavadi je bila akcija dajanja krvi v januarskih počitnicah, letos pa bodo kri odvzemali 2. marca pri Vidmu ob Ščavnici, 3. v Apačah in 4. marca v Gornji Radgoni. (F. KI.) ■ LENDAVA - V lanski že 21. kiparski koloniji v Lendavi so iz granita ustvarjali Japonec Takum Nacomuto, Anglež Kolin Foster in domačin Ferenc Kiraly. Medtem so prvo skulpturo, ki jo je izdelal Anglež, že postavili, in sicer pred podjetjem Gidos, skulptura Japonca bo stala pred hotelom Lipa, delo domačina pa bo v Kranjčevi ulici pri trgovini Gorenja. (J. Ž.) ■ TEŠANOVCI - Na občnem zboru so gasilci kritično ocenili dosedanje delo in se zavzeli za še večjo aktivnost. Tako bodo letos ponovno tekmovali s štirimi desetinami; čimprej bodo po gospodinjstvih pregledali uporabnost gasilnih aparatov, preverili bodo delovanje hidrantov... Predvidoma letos naj bi kupili novo orodno vozilo, stekle pa bodo tudi priprave na 100-letnico društva, ki bo čez dve leti. Predsednik društva je Franc Kučan. (G. G.) ■ BELTINCI - Čebelarsko društvo Beltinci ima 27 članov, ki razpolagajo s 780 panji. Lani so čebele nabrale 35 ton kakovostnega akacijevega, cvetličnega, kostanjevega in gozdnega medu. Medtem ko so v prejšnjih letih čebele vozili na pašo oziroma nabiranje medu na Pohorje in v hrvaško Podravino, so poslej odvisni le od domačih medonosnih cvetlic in drevja. Da bi bilo slednjega čimveč, ga bodo nekaj tudi sami zasadili. Veliko jim pomeni tudi podmladek, zato bodo na osnovni šoli v Beltincih spet oživili čebelarski krožek. Na občnem zboru so medse sprejeli novega čebelarja Štefan Bakana, to pa ne pomeni, da je čebelarstvo le za moške: že nekaj let je namreč uspešna tudi čebelarka Dragica Kavaš iz Lipovec s 30 čebeljimi družinami. (J. Ž.) ■ NEDELICA - Nedeliški gasilci so v minulem letu dogradili gasilsko- vaški dom, kupili uniforme in poskrbeli za preventivo, zlasti v mesecu požarne varnosti. V vasi imajo 7 protipožarnih vodnjakov, tri pa še nameravajo izkopati. Razmišljajo tudi o hidrantih. Spodbudno je, da imajo podmladek, saj deluje poleg članske še mladinska moška desetina. (J. Ž.) ■ LJUTOMER - V Pomurju deluje tačas pet samostojnih lekarn, in sicer v Beltincih, Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti; poleg teh pa je odprtih še sedem podružnic. Če k temu dodamo še zasebno lekarno v Križevcih pri Ljutomeru, potem lahko ugotovimo, da je v pomurskih občinah dnevno odprtih kar 13 mest za izdajanje zdravil. (G. G.) ■ BOGOJINA - Če bo šlo vse po načrtih, potem naj bi še letos asfaltirali cesto med Bogojino in Bukovnico, dolgo 4 kilometre. To pa ni le predvolilna obljuba, ampak resničnost, kajti denar zanjo so menda že zagotovili. Lani pa so v Bogojini uredili 150 metrov ceste proti zaselku na hribu Vršič, pridobitev pa je tudi 80 metrov kanalizacije v središču vasi. (K. Š.) ■ ŽIŽKI - Dramska skupina kuda Fran Šaleški Finžgar iz Žižkov je lani uprizorila dramo Razvalina življenja, tamburaši, ki prav tako delujejo v okviru vaškega kulturnega društva, pa so nastopali na več prireditvah, nekaj skladb pa so posneli za Murski val. Oboji bodo, kot kaže, aktivni tudi v tem letu, saj dramska skupina napoveduje novo odrsko delo (A njega ni), »brenkači« pa se bodo še bolj urili, da bi tako še bolje zaigrali ne le melodije, ki jih že imajo na sporedu, ampak tudi nove. Ker pa so ob glasbi potrebni plesalci, bodo v Žižkih oblikovali folklorno skupino. (J. Ž.) Murska Sobota Kje bodo nova vodovodna omrežja? V preteklem letu so v soboški občini nadaljevali gradnjo komunalnih objektov, predvsem vodovodnih omrežij. Tako je narejen odcep vodovoda Rakičan—Beltinci v Bra-toncih, gradil se je vodovod v Bogojini, pri črpališču v Krogu pa vodnjak. Letos naj bi zagotovili ustrezno oskrbo z vodo v več krajevnih skupnostih. Tako je načrtovana gradnja vodovoda Puconci-Sebeborci v dolžini 4,4 kilometra, vodovoda Puconci-Vaneča (3,58 kilometra), vodnega zajetja v Bogojini, izvedli naj bi računalniško krmiljenje vodovodnega sistema, predvidene pa so tudi druge naložbe, kot so povezovalni vodovodi, raziskave vodnih virov in tehnična dokumentacija. Skupno bi porabili več kot 158,1 milijona tolarjev. Poleg tega naj bi zgradili objekte za odvajanje in čiščenje odplak, za to bodo zagotovili 90 milijonov tolarjev. Med drugim bi izdelali tehnično dokumentacijo in zgradili kanalizacijo v Kocljevi ulici v Murski Soboti, kjer je predvidena cestna povezava. Prav tako bodo izdelali tehnično dokumentacijo za novo čistilno napravo v Murski Soboti, obnovili staro čistilno napravo, izdelali tehnično dokumentacijo za južni kanalski zbiralnik v Murski Soboti, sofinancirali gradnjo kanalizacije v Ulici ob progi in ureditev komunalnega kopališča v Murski Soboti, predvsem ureditev srednjega bazena in inštalacij. Seveda bodo sofinancirali tudi prednostne programe krajevnih skupnosti v soboški občini, kot so vodovodi in kanalizacija. Za ta »zalogaj« pa bo treba odšteti 39.2 milijona občinskega proračunskega denarja. MILAN JERŠE stran 20 vestnik, 3. februarja 19^ vestnik Staneta Rozmana 17 69000 Murska Sobota tel./fax: 069 32-230 PRODAJA MONTAŽA SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV VELETRGOVINA Panasonic Svet delavcev Veletrgovine »POTROŠNIK« Murska Sobota p. o., Murska Sobota razpisuje delovno mesto GLAVNEGA DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še: 1. da imajo najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali organizacijske smeri, 2. da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja vodenja podjetja enake ali podobne stroke. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z vsemi dokazili je potrebno poslati v 8 dneh po objavljenem razpisu s pripisom: »Za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni 15 dni po imenovanju. berite ga zares in za zabavo Dobrodošli! V novi poslovni enoti, ki smo jo odprli 1. februaija ’94 in vnašamo vanjo stare izkušnje vrhunskih svetlobnih storitev. Preizkusite nas! PRONECN 69000 MURSKA SOBOTA Liškova 49, Černelavci, SLOVENIJA tel./fax: 069 31-284 61000 LJUBLJANA Rejčeva ul. 1, SLOVENIJA tel.: 061 442-497, 1402-353 fax: 061 445-660 SVETLOBNI NAPISI NEONSKI NAPISI INFORMACIJSKI PANOJI OBCESTNE TABLE • ROTOPANO DISTRIBUCIJA IN OGLAŠEVANJE • PANOJI VELIKIH POVEČAV FOLIJSKI IZREZI PLEKSI IZDELKI OPREMA INTERIERJEV SITOTISK biciAiülittíiiuii^á Cinquecento NAJUGODNEJŠI POGOJI PRI POOBLAŠČENEM PRODAJALCU NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Cinquecento Veliki mali avto! Adria Auto anon # LANCIA Prodaja in servis velike palete vozil iz programom FIAT Lancia, ki jih odlikujejo gibčnost in . lahka vodljivost, udobje zanesljivost na cesti. Istvan Lajter, Dobrovnik, tel. 069/79 015 SGP POMGRAD VISOKOGRADNJE O takojšnje plačilo brezplačen prevoz za nakup nad 50^000^ 82 JELOVICA Škofja Loka, tel.:064/631-241, fax: 064/632-2^ MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, telefon/faks: 069/22-921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci/Ljutomer FEBRUAR SOBOTA ^ FEBRUAR & NEDELJA FEBRUAR PONEDELJEK FEBRUAR TOREK ■ FEBRUAR SREDA FEBRUAR ČETRTEK TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 9.35 Silas. 'nemška nadaljevanka - 10.00 Rojen 4. julija, ameriški film - 12.20 Že veste - 13.00 Poročila - 13.05 Umetniški večer - 15.50 Kam vodijo stezice - 17.00 Dnevnik - 17.10 Tok tok - 18.00 Studio Koper - 18.45 ABC, tv-igrica - .19.30.Dnevnik - 20.05 Forum - 20.25 Predplačilo za umor, ameriški film - 22.00 Glasbeni utrinek - 22.25 Dnevnik - 22.50 Sova: Ko se srca vnamejo, amer, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nadaljevanka - 0.15 Lososove robide, nemški film Drugi program 8.15 Radovedni Taček - 8.30 Mladi virtuozi - 8.50 Risanka - 9.15 Klub klobuk - 10.05 Tok tok - 10.55 Zgodbe iz školjke - 11.45 Dogodivščine Toma Sawyerja. ameriški film - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 15.15 Predplačilo za umor, ameriški film - 17.00 Dnevnik - 17.10 Svet narave - 18.00 Studio Ljubljana - 19.10 Žrebanje 3x3 - 19.30 Dnevnik - 20.05 Utrip - 20.25 Gore in ljudje - 21.25 Tv-poper - 21.40 Korenine slovenske lipe - 22.05 Dnevnik - 22.40 Sova: Inšpektor Morse, angl, nanizanka - 23.45 Mečevalec, ameriški film 9.15 Živ žav - 10.05 Prva ljubezen, švedska nadaljevanka - 10.30 Sezamova ulica - 11.30 Obzorja duha - 12.00 Festival romarskih pesmi - 12.35 Vodne pustolovščine - 13.00 Poročila - 13.05 Homo turisticus - 13.55 Vijolični avtobus, angleški film - 15.15 Habsburžani, nemška nadaljevanka - 16.05 Calebove hčerke, kanad. nadaljevanka - 17.00 Dnevnik - 17.10 Po domače - 19.15 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zrcalo tedna - 20.25 Nedeljskih 60 - 21.25 Slava v 20. stoletju - 22.20 Dnevnik - 22.40 Sova: V civilu, angl, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nanizanka 15.35 Slovenci v Argentini - 16.35 Neverjetni četrtek - 17.25 Sova — 18.45 Učite se z nami - 19.30 Dnevnik - 20.05 Ekvinokcij, tv-opera -21.10 Akcent - 22.10 Homo turisticus HTV 1 Drugi program 10.45 Superveleslalom (ž). prenos - 11.55 Smuk (m), prenos - 16.25 Sova - 17.55 Košarka NBA - 18.55 Vodne pustolovščine - 19.30 Dnevnik - 20.05 Usodni obrat, angl, nadaljevanka - 21.00 Žametna šapa. angl, serija - 21.30 Poglej in zadeni - 22.45 Sobotna noč Drugi program 13.45 Poglej in zadeni - 15.00 Trgovec s sencami, novozel. nadaljevanka - 15.50 Gore in ljudje - 16.50 Zlata dobrota, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.05 Alpe-Donava-Jadran - 20.35 Hedd Wyn, angleški film - 22.25 Športni film - 22.45 Športni pregled 11.10 Mesečeva ura, angl, nadaljevanka - 11.40 Znanje za znanje - 12.10 Svet narave - 13.00 Poročila - 13.05 Alpe-Donava-Jadran - 13.35 Športni pregled - 14.50 Akcent - 15.50 Moč in slava - 16.20 Dober dan, Koroška - 17.00 Dnevnik - 17.10 Radovedni Taček - 17.20 Risanka - 18.00 Studio Maribor - 18.45 Štiri v vrsto, tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 20.05 Podelitev Prešernovih nagrad, prenos iz CD - 21.25 Gospodarska oddaja - 22.10 Dnevnik - 22.35 Sova: Na programu, amer, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nanizanka Drugi program 14.05 Forum, Utrip, Zrcalo - 15.05 Nedeljskih 60 - 16.05 Obzorja duha - 16.35 Sova - 18.50 Univerzitetni razgledi - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zaljubljena, češka drama - 20.55 Studio City - 22.50 Brane Rončel izza odra 10.40 Sezamova ulica - 11.40 Univerzitetni razgledi - 12.10 Zaljubljena, češka drama - 13.00 Poročila - 13.05 Sobotna noč - 16.20 Mostovi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Mladi virtuozi - 17.25 Prva ljubezen, švedska nadaljevanka - 18.00 Studio Koper - 18.45 Štiri v vrsto - 19.30 Dnevnik - 20.05 Žarišče - 20.30 Slovenci v Argentini - 21.30 Osmi dan - 22.20 Dnevnik - 22.45 Sova: Dober dan, razred, amer, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nanizanka Drugi program 15.50 Zgodbe iz školjke - 16.40 Gospodarska oddaja - 17.20 Sova - 18.40 Prisluhnimo tišini - 19.30 Dnevnik - 20.05 Anglosaško vedenje, angl, nadaljevanka - 21.35 Intervju - 22.35 Po sledeh napredka - 23.05 Videošpon 9.35 Tisoč in ena Amerika, risanka - 10.00 Videošpon - 11.00 Prisluhnimo tišini - 11.30 Žametna šapa - 12.00 Slava v 20. stoletju - 13.00 Poročila - 13.20 Intervju - 14.20 Anglosaško vedenje, angl, nadaljevanka - 15.50 Istrske pripovedi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Klub klobuk - 18.00 Studio Ljubljana - 18.45 Štiri v vrsto - 19.30 Dnevnik - 20.05 Žarišče - 20.30 Film tedna: Dober večer, gospod Walenberg, švedski film - 22.30 Dnevnik - 22.55 Sova: Burleske; Inšpektor Morse, angl, nanizanka 9.40 Festival romarskih pesmi -10.10 Analitična mehanika -10.40 Po sledeh napredka -11.10 Po domače - 13.00 Poročila - 13.05 Studio City - 15.00 Svet poroča - 15.35 Osmi dan - 16.20 Slovenci v zamejstvu - 17.00 Dnevnik - 17.10 Živ žav - 18.00 Studio Maribor - 18.45 Štiri v vrsto - 19.30 Dnevnik - 20.05 Žarišče - 20.30 Četrtek v cirkusu - 21.20 Tednik - 22.10 Dnevnik - 22.35 Sova: Hiša naprodaj, amer, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nanizanka Drugi program 16.55 Moč in slava - 17.25 Sova - 18.45 Analitična mehanika - 19.30 Dnevnik - 20.00 Športna sreda - 21.30 Oči kritike - 22.30 Svet poroča -23.05 Mednarodne nagrade za klasično glasbo Drugi program 15.50 Kinoteka: Rdečelaska, ameriški film (čb) - 17.25 Sova - 18.35 Že veste - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vas. v kateri se je ustavil čas, nemška oddaja - 21.05 Umetniški večer: Portret Janeza Kavčiča - 23.05 Aliča, evropski kulturni magazin HTV 1 HTV 1 HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica, serijski film - 12.40 Državnik, humor, serija - 13.10 Tulum II, francoski film - 14.55 Monoplus - 15.30 Angleščina - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Alpe-Donava-Jadran — 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavnoglasbena oddaja - 21.05 Latinica - 22.05 Poročila - 22.10 Dokumentarna oddaja - 22.45 Slika na sliko - 23.50 Film HTV 1 HTV 1 TV AVSTRIJA 1 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Poročila - 10.35 Risanke - 11.00 Risani film - 12.00 Poročila - 12.05 Opera - 13.20 Prizma - 14.05 Poročila - 14.10 Štrašna čarovnica, britanski otroški film - 15.40 Hišni ljubljenci - 16.10 Mladi Indiana Jones - 17.00 Poročila - 17.05 Prisrčno vaši - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Francoski film - 21.55 Film- video-film -*22.40 Poročila - 22.45 Šport - 23.00 Slika na sliko 8.40 Poročila - 8.45 Ameriški film - 10.00 Poro-1 čila - 10.05 Nedeljski živec - 11.00 Malavizija - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 12.55 Narodna glasba - 13.25 Mir in dobro - 14.00 Poročila - 14.05 Risanka - 15.00 Opera Box - 15.30 Poročila - 15.35 Družinski zabavnik - 17.15 Ljubosumnost, ameriški film - 18.50 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sedma noč - 21.45 Poročila - 21.50 Odletel bom - 22.40 Šport - 22.55 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija -12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Državnik - 13.05 Točno opoldne, ameriški film - 14.40 Monofon - 15.30 Pot po Dalmaciji - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Živeti z... - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kontesa Dora, dramska serija - 21.20 Športna oddaja - 22.15 Poročila - 22.20 Hrvaška in svet - 23.00 Slika na like 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Državnik -13.05 Upornik, ameriški film - 14.55 Monofon - 15.30 Klavirska umetnost - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Promet - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Policijske zgodbe - 21.00 V ospredju - 22.30 Poročila - 22.35 Glasbena oddaja - 23.10 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Državnik - 13.05 Drevo za obešanje, ameriški film - 14.55 Monofon - 15.25 Hrvaška književnost - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška serija - 16.30 Besede, besede - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.10 Loto - 20.15 Dokumentarna oddaja - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Ekran brez okvira - 22.50 Slika na sliko HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška oddaja - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.45 Ponos, ameriški film - 14.50 Monofon - 15.30 Likovni ustvarjalci - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Z zdravjem do lepote - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke - 20.55 Me je kdo iskal? - 21.25 Poročila - 21.30 Znanost - 22.15 Večer ob glasbi - 23.15 Slika na sliko 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosby šov - 10.15 Cesarski ples, film - 11.55 Raji za živali - 12.15 Reportaže iz Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Velika dolina - 14.50 Jutrišnji mojstri - 15.00 Otroški spored - 15..50 Črna strela - 17.00 Mini Čas v sliki -17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.10 Mi - 18.30 Čisto normalna blaznost, nanizanka - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Derrick - 21.20 Pogledi s strani - 21.30 Gospod natakar, komedija - 23.05 Čas v sliki - 23.10 Večerni šport - 23.30 Tretji dan. kriminalka - 1.25 Miami Vice. TV MADŽARSKA 1. program: 6.03 Jutranji program - 9. 00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija -10.30 Dallas; Boj se začne znova - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila '- 12.07 Gospodarski poročevalec - 12.32 Pono-Vitve;.Usode. Nemščina - 16.00 Dnevnik - 16.11 Domače naloge - 16.31 Družinski računalnik - 17.01 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 Okno s prilogo - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.00 Konectedenski šov program - 20.30 Regina, serija - 21.25 Panorama - 22.25 Zidovi, 'madž. Čb. film - 23.55 Dnevnik BBC-ja 2. program 14.35 Videostrani - 14.45 Drehscheibe Europa - 15.15 Familija, pon. - 15.45 Za otroke - 16.15 Pomagač - 16.40 Človek in glasba - 17.34 Kako deluje? - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Regionalni program - 18.50 Kojak, kriminalka - 19.45 Kolesa in koraki - 20.30 24 ur - 21.00 Dnevnik, vreme - 21.57 Leteči cirkus Montyja Pythona - 22.30 Telešport - 22.45 Košarka,, NBA-liga - 23.40 Jeff Healey, glasbeni film RTL 6.00. Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.10 Klan volkov - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Cena je vroča - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Santa Barbara - 14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef - 17.30 Družinske vezi - 18.00 Rajska plaža - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Miami Vice - 21.15 Cheese - 21.45 Pod eno odejo - 22.15 Kako, prosim - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila - 0.30 Ponoči - 1.00 Pirati na oceanu, film - 2.40 Zlati dekleti, erotični film. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosby šov - 9.30 Confeti šov - 10.10 Klub Panda - 10.30 Gospod natakar, ponovitev - 12.05 Inšpektor Hooperman. kriminalna nanizanka - 12.30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Zakon gospoda Missisippija, film - 15.00 Otroški spored - 16.15 Beverly Hills - 17.00 Mini čas v sliki - 17.10 X-Large: Bomba tiktaka -18.00 Čas v sliki - 18.05 Alpe-Donava-Jadran, reportaže - 18.30 Zdravnica iz strasti - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Razumete šalo? - 22.00 Zlata dekleta - 22.25 Sence, film - 23.55 Čas v sliki - 0.00 Gangsterjeva lutka, komedija - 1.35 Miami Vice. TV MADŽARSKA L program 13.10 Moja knjiga o džungli, serija - 13.35 Panorama, pon. - 14.35 Filmi Zite Szeleczky: Zabava, madž. čb. film - 16.17 Protizračna obramba - 16.45 Priporočamo - 17.10 Mladi oblikovalci - 17.35 Loto - 17.40 Pogled domov - 18.30 Kolo sreče -' 19.02 Družinski radio - 19.12 Pravljica - 19.30 Dnevnik, telešport -20.25 Festival popevk ’94, finale - 22.55 Atletika - 23.30 Filmi Luisa Bunuela: Viridiana, mehiški film 2. program 6.30 Sončnica - 8.00 Za Rome - 8.25 Narodnostne oddaje - 11.00 Vaterpolo - 13.00 Fami-lia, pon. - 13.30 Novinec v moštvu, franc, film - 14.20 Iskanje poti - 14.45 Zabavna glasba - 15.10 Živali iščejo dom - 15.25 Kviz - 15.45 Avto-moto - 16.10 Telefonska igra - 16.30 Natura, magazin - 17.05 Zaščita potrošnika - 17.30 Za otroke - 18.25 Policijski dnevnik -18.40 150-letnica rojstva slikarja Benczurja - 19.00 Familija, 117. del - 19.35 Nepričakovano potovanje, serija - 20.30,Treba se je smejati - 21.25 Magda Supka, portret - 22.00 Zmajevo leto, film RTL 6.00 Različne risanke in nadaljevanke - 12.15 Hary in Hendersonovi -12.40 Polna hiša - 13.10 Močna družina - 13.40 princ iz Bel Aira - 14.10 major Dad - 14.45 Knight Rider -15.45 Ekipa A _ 16.45 21. Jump Street— 17.45 2000 Malibu Road - 18.45 Poročila - 19.15 Beverly Hills - 20.15 Skrivnost mojega uspeha, film - 22.25 Film - 0.15 Poročila - 1.15 Swinger kamp, erotični film. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čebelica Maja - 9.30 Waltonovi - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Tednik - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Zlata dekleta - 13.35 Kamela na divjem zahodu, vestern - 15.00 7. kontinent - 15.30 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Flying Pickets v Zagrebu - 18.00 Čas v sliki -18.05 X-Large -18.30 Čisto normalna blaznost - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kaisermiihlen Blues: Materinski dan - 21.05 Kultura v živo - 22.00 Pesnik Thomas Bernhard - 22.45 Heldenplatz, gledališki prenos. TV MADŽARSKA 1. program 12.00 Opoldanski zvon, videostrani - 12.05 TV-magister -13.40 Pesem doni - 14.00 Telexpo ’96, po. - 14.25 Telešport - 16.05 Evangeličanski verski program - 16.30 Disney: Gumijasti medvedki, Kako vzgajati otroka, Kapetan Balu - 17.35 Dallas, pon. - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden - 20.00 Dnevnik - 20.20 Zabavna glasba - 20.30 Liliomfi, madžarski film - 22.45 Telešport - 23.25 Top-show 2. program 8.02 Jilijina šola - 8.35 Dijaški video - 9.05 Za otroke - 9.36 Kelly, serija - 10.00 Preizkušnje življenja - 10.49 12 mesecev v gozdu - 11.20 Lumen 2000 - 11.50 Dokler zvonijo - 12.00 Usode, magazin - 12.40 Za kmetovalce - 13.15 Balerina, serija - 14.15 Baywatch, serija - 15.10 Delta - 15.35 Legenda in zgodovina - 16.25 Pesniški portreti: Amy Kdrolyi - 16.45 Graditelji cerkva - 17.10 Odškodnina... - 17.30 Madžarska v sedanjem času - 18.00 Veliki zorni kot - 18.45 Za otroke - 19.00 Artisjus, gala - 20.35 Moj rojstni kraj - 21.30 Praznik Palestrine - 22.25 Znanost in tehnika - 22.40 Cvetna nedelja, madžarski film, čb. RTL 6.00 Različna risanke in nadaljevanke - 9.55 Dobro jutro, nedelja - 10.00 Čudežna ženska - 11.00 Nazaj v preteklost - 12.00 Big Hawaii - 13.00 Operacija Petticoat - 13.30 Družinsko strašilo - 14.00 Major Dad - 15.00 Disneyeva filmska parada - 17.05 Joe, obešenjak, vestern - 18.45 Poročila - 19.10 Halo - 20.15 Sanjska poroka - 21.55 Spieglov tv-magazin - 22.40 Prime Time - Pozna izdaja - 23.00 Raj - 0.00 Kanal 4. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Sporna vprašanja - 9.30 Iz parlamenta - 10.30 Moj oče, junak, ponovitev filma - 12.15 Morska svilena cesta, nadaljevanka - 13.00 Čas v sliki -.13.10 Družinske vezi -13.35 Carry On, komedija - 15.00 Otroški spored - 15.50 Črna strela - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Čisto normalna blaznost - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Športna arena - 21.15 Pogledi s strani - 21.25 Zdravniki - 22.55 Razorback, shrljivka - 0.25 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 1. program 6.03 Jutranji program (Vaška TV, regionalni program, Poslovne novice, Dnevnik, Sončni vzhod, jutranji informativni magazin) - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.30 Disney, pon. - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 12.07 Poslovni poročevalec - 16.00 Dnevnik - 16.12 Singapur, 2. del -16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.15 Koledar - 17.55 Zlato - 18.00 Vklopi, za otroke - 18.35 Kolo sreče - 19.07 Pravljica - 19.17 O veri za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.05 Sanjski menedžeri, 1. del TV - igre - 21.22 Mersits, portret - 21.46 Inventura - 22.31 Pori jazz 1992 - 23.10 Dnevnik BB-ja 2. program 14.05 Teden, pon. - 15.00 Zasedanje parlamenta, prenos - 17.05 Za otroke - 17.25 Svet knjige - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Veliki zorni kot - 18.35 Open University - 19.00 Telešport - 21.00 Dnevnik, vreme - 21.25 Naši stiki, narodi v Karpatih, serija - 22.00 Fotografija, madžarski film, čb. RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.10 Klan volkov - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Cena je vroča - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef - 17.30 Družinske vezi - 18.00 Rajska plaža - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Družina Flodder - 20.45 Prijazna družina -21.15 Straža - 22.15 Dan X - 23.00 Deset pred enajsto - 23.30 SK-15 - 0.00 Poročila - 0.30 Ponoči. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosby šov - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Živali sveta - 10.25 Davd Copperfield -12.15 Morska svilena cesta - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Družinske vezi - 13.35 Carry On, komedija - 15.00 Otroški spored - 15.50 Črna strela - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Čisto normalna blaznost - 19.30 Čas v slik’ - 20.00 Šport - 20.15 Dežela gora - 21.07 Pogledi s strani - 21.15 Tohuwabohu - 21.50 Svet številk - 22.00 Music Box, film - 0.00 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 1. program 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 ■ Riviera, serija - 10.30 Po reki navzdol, 2. del tv-filma - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 12.07 Za šole - 16.00 Dnevnik - 16.11 Televideo - 16.17 Glasbeni film - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.15 Brez strasti o strasfeh - 17.40 Za boljši jezik - 17.50 Vklopi, za otroke - 18.25 Avanturisti izključeni! - 18.50 Katoliška kronika - 19.07 Pravljica - 19.30 Dnevnik, telešport - 20.15 Sanjski menedžer, 2. del tv-igre - 21.15 Gospodarski magazin - 21.55 Madžari - 22.40 Čar športa - 23.50 Dnevnik BBC-ja 2. program 10.00 Zasedanje parlamenta, prenos - 16.05 Koliko je vreden podeželan? - 16.20 Sposojena Zemlja - 16.40 Za otroke, risanke - 17.05 Nemščina - 17.20 Open University - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Veliki zorni kot - 18.45 Ste zvonili, Mylord, angleška serija - 19.40 Zelena točka - 20.05 Studio ’94, kulturni tv-tednik - 21.00 Dnevnik, vreme - 21.25 Vse ali nič, kviz - 22.00 Mondolat - 22.45 Kje je Döryjeva madž. film. RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 9.10 Klan volkov - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Cena je vroča - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Olona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef - 17.30 Družinske vezi - 18.00 Rajska plaža - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Columbo - 22.10 Quincy - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila - 0.30 Ponoči. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosby šov - 9.30 Izgubljeno kraljestvo Majev, ponovitev - 10.15 Kamela na divjem zahodu, ponovitev - 12.15 Morska svilena cesta - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Družinske vezi - 13.35 Carry On, komedija - 15.00 Otroški spored - 15.50 Črna strela - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Me ženske - 18.30 Čisto normalna blaznost - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Najlepša obleka sveta, tv-filni - 21.50 Pogledi s strani - 22.00 Noro policijsko okrožje - 22.25 Fotoreporter, film - 23.55 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 1. program 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 12.07 Dijaški slovar - 12.28 Pnevmatika - 12.39 Sotrpini - 12.54 Naravno zdravilstvo - 16.00 Dnevnik - 16.12 Nacionalna zakladnica - 16.22 Vaze pripovedujejo - 16.32 Podoben mostu - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.20 Družinski telefon - 17.35 Za ribiče - 17.45 Picasso in otroci - 18.00 Vklopi, za otroke - 18.35 Telefonska igra - 19.00 Vprašanja kristjanov - 19.07 Pravljica - 19.30 Dnevnik, telešport - 20.15 25. Madžarski filmski festival, gala ob podelitvi nagrad - 23.35 Dnevnik BBC-ja 2. program 16.05 Videostrani - 16.15 Za otroke - 17.00 Mena - 17.30 Šolski odbori v ustanavljanju - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Veliki zorni kot - 18.45 Nagradno potovanje, madžarski film - 20.10 Medicina - 20.25 Brez luči v temi - 21.00 Dnevnik, vreme - 21.25 VSe ali nič, kviz - 22.00 Ponujam - 22.50 Mafijske vojne, amer, dokumentarni film. RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 9.10 Klan volkov - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Cena je vroča - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef - 17.30 Družinske vezi - 18.00 Rajska plaža - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Brez sledu - 21.15 Seaquest DSV, znanstveno fantastična nanizanka, nato poročila -- 22.15 Sternov tv-magazin - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila - 0.30 Ponoči - 1.00 Prijazna družina. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosby šov - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Avstrija v sliki - 10.30 Okrog sveta pod vodo, film - 12.15 Morska svilena cesta - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Družinske vezi - 13.35 Carry On - 15.00 Otroški spored - 15.50 Črna strela - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Čisto normalna blaznost - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Hribovski zdravnik -21.05 Liebling Kreutzberg - 21.50 Let na Highway, komedija. TV MADŽARSKA 1. program 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.30 Moselbriiška zgodba, serija - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 15.30 Izložba, magazin, vmes ob 16.00 Dnevnik - 16.25 Telešport - 17.00 Zunanje zadeve, serija - 17.30 Burleska - 17.55 Vklopi, za otroke - 18.20 Program za Žide - 18.45 Stavimo! - 19.10 Otroški kotiček - 19.30 Dnevnik, telešport - 20.15 Podeželske zgodbe, 6. del - 20.52 Leto družine - 21.52 Madžarska polpreteklost. 14. del: Sinovi vešal - 22.45 Prostorske igre - 23.25 Dnevnik BBC-ja * 2. program 16.05 Videostrani - 16.15 Drvarji, serija - 16.40 Za otroke - 17.05 Nemščina - 17.20 Zdravje vsakomur! - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Veliki zorni kot - 18.45 Pomagaj si sam, dokumentarna serija - 19.15 Evropski popotnik - 20.00 Tiplista - 20.30 Telexpo ’96 - 21.00 Dnevnik, vreme - 21.25 Vse ali nič, kviz - 22.00 24 ur - 22.25 Peti pečat, madžarski film RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.10 Klan volkov - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Cena je vroča - 11.30 Družinske vezi - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef - 17.30 Družinske vezi - 18.00 Rajska plaža - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Klic v sili - 21.15 Duh, komedija - 23.10 Gottschalk - 0.00 Poročila - 0.30 Ponoči. televizijski spored od 4. do 10. februarja stran 22 vestnik, 3. februarja tf - motorna vozila NEPREMIČNINE FORD ORION CLX. letnik 1990 - december, prevoženih 50.000km, prvi lastnik, prodam. Tel.: 45 062. m2223 ZASTAVO 101, letnik 1978, prevoženih 42.000km. ugodno prodam. Zenkova 32. tel.: 49 312. m2226 HONDO CIVIC 14 GL. letnik 1990, ugodno prodam. Tel.: 62 470. m4347 OPEL KADET 1,3, letnik 1985, prodam. Tel.: 82 291. m8860 ŠKODO 105 L. letnik 1986, registriran do januarja 1995, prodam. Majerič, Pristava 23 a. po 16. uri. m8862 HYUNDAI PONY SEDAN GLS, letnik 1991 - september, prevoženih 34.000km. kovinsko sive barve, garaži-ran. dobro ohranjen, prodam za 13.500 DEM. Tel.: 23 651. m2222 FORD ORION CLX DIESEL, letnik 1991. prevoženih 46.000km, prvi lastnik, prodam. Tel.: 75 540. mle OPEL KADET GL. letnik 1986. prodam. Tel.: 48 277. m2250 FORD TAUNUS 1600, letnik 1979, registriran do maja, ugodno prodam. Tel.: 24 697. m2245 ZASTAVO 101 KOMFORT. letnik 1982. registrirano do maja, ugodno prodam. Černelavci, Gorička 71. m2242 AVTO GS, starejši letnik, v celoti ali za rezervne dele, poceni prodam. Tel.: 42 525. m2241 AMI 8. vozen, registriran, prodam. Zorko, Lendavska 8, M. Sobota, tel.: 48 395. m2266 FIAT UNO, italijanski, letnik 1988, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. Tel.: 21 040. m2269 OPEL KADET 1,4 i. sivo kovinske barve, letnik 1990 - september, prevoženih 26.000km. nujno prodam. Novak, Jakobovo naselje 4, M. Sobota. m2271 JUGO 45, letnik 1989. in BTS 50, nov, prodam. Tel.: 57 193. m2277 GOLF, letnik 1982, prodam za 3.000 DEM. Bratonci 113, tel.: 41 160. m2300 SPIN Lendavska 19, 69000 M. Sobota, tel. 069/24-389 • Posredujemo in prodajamo, kupujemo, oddajamo in najemamo stanovanja, hiše, parcele, poslovne prostore. • Ugodni pogoji plačila. • Uradne ure od 8.00 do 16.00, v soboto od 9.00 do 12.00. BZ> ■ ■— ■—d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBUAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069)32 322. FAX (069) 33 001 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA RENAULT 18. letnik 1987, prevoženih 90.000km, prodam. Aleksander Jošar, Vaneča 58 e. m2272 VW JETTO. letnik 1981. motor generalno obnovljen, prodam za 3.500 DEM. Tel.: (069) 75 757. m2275 2 FORDA TAUNUSA M12, eden vozen. drugi za rezervne dele, prodam. Pečarovci 74, tel.: 51 074. m2278 BX 16 TRS. letnik 1987, bele barve, karamboliran, prodam. Tel.: 42 742. po 16. uri. m2288 ZASTAVO 128, letnik 1986 - oktober, dobro ohranjeno prodam. M. Sobota, Slomškova 7, stanovanje št. 5. m2290 MOPED BT, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Valter Flisar, Razlagova 9, M. Sobota. m2294 ZASTAVO 101 komfort. letnik 1982. rdeče barve, ugodno prodam. Strehovci 75, tel.: 79 108. m2257 TOVORNO VOZILO TAM 170 t, ke son, 9 ton. tehnično brezhibno, ugodno prodam. Tel.: (069) 23 538. m2255 AVTOPRIKOLICE prodam. Tel.: 59 018 ali 44 141. m2297 kmetijska mehanizacija Cvetličarna SPOMINČICA, Anica Magdič, Černelavci, Dalmatinova 23, tel.: 31844, se priporoča s svojimi storitvami: - venci iz mešanega cvetja od 3.000 SIT - pogrebni šopki iz mešanega cvetja od 1.500 SIT - darilni šopki - poročni šopki - lončnice Priporočajo se tudi za VALENTINOVO. SAIBUISKISIBIlia il PARAT MIMIC ERV1S MAMIM xtrytara «r; »j om/s3-o87 M 869 SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije: (062) 731 443, vsak dan po 16. uri. KOMBAJN KLAS DOMINATOR 85 z adapterjem in frezo za koruzo prodam. Tel.: 87 681. m8861 KOSO IMT, malo rabljeno, širina 180 cm. priklop na hidravliko na kardanski pogon ter 80-litrski električni boj let za kopalnico prodam. Šebjanič, Vaneča 14. m2256 TRAKTOR URSUS C 360, letnik 1986. 2.000 delovnih ur, prodam za 5.500 DEM. Franc Antolin, Velika Polana 137. tel.: 70 596. m2274 BALIRKO PANONIJA, rabljeno tri sezone in enoredni obiralec koruze Eko 3500 prodam. Tel.: 87 681, Kolar. m8853 NOVO ŽIVINSKO PRIKOLICO prodam. Tel.: 87 909. m8855 LUŠČILEC KORUZE na traktorski pogon prodam. Tel.: 69 466. m4353 TROSILNIK ZA UMETNO GNOJILO, kosilnico BCS in Jugo 45, letnik 1986. rdeče barve, prodam. Jože Kuzma, Žepovci 100, Apače. m4351 DVOOSNE PRIKOLICE ugodno prodam. Tel.: (069) 82 580. mrč SILOKOMBAJN Lifam 30, rotacijske brane (4m) in brane Raukombi (2 m) prodam. Anton Gomboc, Korovci 29. m22Š& DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti ugodno prodam. Tel.: 061 1264 110, int. 284. od 9. do 17. ure. m2268 DVOSOBNO ali eno in polsobno stanovanje vzame v najem redni plačnik. Tel.: 24 863, po 19. uri. mtu POSLOVNE PROSTORE v centru M. Sobote (Šoping - 1. nadstropje) oddamo v najem. Tel.: 21 574. m2287 TAKOJ VSELJIVO HIŠO z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom in vrtom v bližini Ljutomera ugodno prodam. Tel.: 82 269. m8852 GRADBENO PARCELO. 15 arov, na zelo lepi lokaciji v Filovcih prodam. Me-ričnjak. Filovci 42. m2270 33 AROV NJIVE. 10 arov travnika in 6 arov parcele, lokacijsko urejene, v Gradišču, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 43 150, po 15. uri. m2221 PROSTORE, primerne za delavnico ali skladišče, v bližini M. Sobote oddam v najem. Tel.: 23 114. zvečer. m2232 POČITNIŠKO HIŠICO z vinogradom na Kogu prodam ali dam v najem. Tel.: 062 415 673. mpp HIŠO z vrtom in garažo v Izoli. 100 m oddaljeno od morja, skupne površine 1002, prodam. Tel.: 066 65 198. mPP LEPO KMETIJO v bližini Stogovec, veliko 3,50 ha, prodam. Tel,: 062 721 715. m2299 OPREMLJEN POSLOVNI PROSTOR v centru Lendave, 25®, oddamo v najem najboljšemu ponudniku. Tel.: 75 355. mle VINOGRAD v Dolini pri Lendavi, star 10 let. 1.000 trsov (šipon-rizling) in počitniško hišico 8x5m prodam ali zamenjam za podobno na Hrvaškem. Tel.: 00385 42 866 057. mle DVOSOBNO ALI TRISOBNO STANOVANJE, lahko tudi starejše, brez centralne 'kurjave, na območju Ljutomera, kupim. Tel.: 81 294 - dopoldne ali 82 088 - popoldne. m8863 GARSONJERO ali manje enosobno stanovanje v M. Soboti kupimo. DILL, d.o.o., tel.: 32 322. mrč POSLOVNE PROSTORE v Gornji Radgoni dam v najem. Tel.: (069) 65 756. m2249 NOVEJŠO HIŠO v bližini Vidma ob Ščavnici (dve garaži, voda, elektrika, asfalt), s 23 ari zemlje, primerno za stalno bivanje ali za počitniško hišico, prodam. Marinič, Aškerčeva 3, 62000 Maribor, tel.: 062 223 043. mPP VINOGRAD v Čentibi, 26 arov, prodam.'Kapca 85. mle MIZARSKO DELAVNICO, opremljeno, 2502, oddam v najem. Prodam osebni avto Saab 900 GTL. Štefan Maučec, Gančani 78, tel.: 42 723. m2235 živali ČE ŠE SANJATE O TELEFONU POKLIČITE tel., fax 069/26 636 Mobitel: 0609/613 372 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja perutninsko podjetje FARMA PRI MOS^U, d.o.o., po zelo ugodni ceni: 3 mesece in pol stare jarčice po 450 SIT, jarčice tik pred nesnostjo pa po 550 SIT. Na vsakih deset jarčic dobi kupec še eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije. Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044. VINOGRADNIKI! Ponujamo vam po najnižjih cenah: • trsne cepljenke • akacijeve kole • betonske sohe • pocinkano, plastificirano in kromirano žico • kletarsko opremo • buteljčne steklenice • namakalne naprave Gorička vas 69204 Šalovci 3, telefon: 069/59-033 VALJI ZA SPOMLADANSKO VALJANJE travnikov in njiv po setvi, različnih širin, se dobijo pri Kovaštvu Mušič, Mengeš, tel.: 061 738 619. mrč NAJCENEJE V SLOVENIJI - Kultivatorji z ježi in valji se dobijo že za 43.000 SIT. Kovaštvo Mušič, Mengeš, tel.: 061 738 619. mrč CISTERNO CREINA, 2.7001, dobro ohranjeno, prodam. Bakovci, Partizanska 30. m2280 TRAKTOR IMT 565 prodam. Anton Recek, Dolnji Slaveči 93. m2295 Vodimo knjigovodstva za podjetnike, sestavljamo zaključne račune. Informacije po telefonu štev. 24-718 vsak dan med 18. in 19. uro, vključno do 9.2.1994. posesti GRADBENO PARCELO v Bodoncih, veliko 14,5 arov, prodam. Je nadomestna gradnja, kjer so plačane vse pristojbine. Stanko Sedonja. Ulica ob kanalu 12, M. Sobota. m2225 STAVBO, primerno za mlinarsko ali drugo obrt, v Kuzmi, prodamo. Tel.: 21 503 in 26 240. m2276 PERZIJSKE MUCE z rodovnikom, cepljene, stare 4 mesece, prodam. Dobrovnik 282, tel.: 79 026, po 18. uri. m2224 PRAŠIČE za nadaljnjo rejo, svinje za pripust, breje svinje in svinje za zakol ter traktor Torpedo 6006 prodam. Frančka Koroša, Slavka Osterca 21, Veržej. m8864 KOKOŠI - MLADE NESNICE. že v začetku nesnosti, prodaja KZ. Dostava na dom. Tel.: (069) 82 401. m8865 BREJO SVINJO in kravo, staro 5 let, brejo 6 mesecev, prodam. Kapca 113a. mle PLEMENSKE OVCE z mladiči prodam. Tel.: 65 271. m2236 PUJSKE prodam. Satahovci 33. m2239 NEMŠKO BOKSERKO z rodovnikom, tigrasto, staro 5 mesecev, prodam. Tel.: 77 310. m2247 DVE TELICI, breji 8 mesecev, kontrola A, ugodno prodam. Tel.: 71 291. m2260 ★ ★ ★ GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. razno BETONSKE STEBRE za vinograd, večjo količino, prodam po ugodni ceni. Tel.: 70 109. m2229 MOLZNI STROJ Westfalija in balirano krmo po 20 SIT/kg prodam. Tel.: 60 151. m4350 MAŠKARADNE KOSTIME za otroke lahko naročite po tel.: 061 448 475. mPP UNIVERZAH MEŠALNIK Blender Batagel Hamilton (melje in meša) prodam. Tel.: 62 467. m4348 TERVOL. trdi in mehki, prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 33 003. m2214 GORILNIK na odpadne olje z rezer-varji po 4.000 1 prodam. Tel.: 32 174 ali 21 903. m2233 KORUZO trdinko, luščeno, 2 do 3 tone, prodam. Hari, Ropoča 40. m2267 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO. dvocevni, prodam. Grad 46, tel.: 53 145 m2296 BELO VINO (rizling, šipon) prodam. Tel.: 71 111. m2273 SENO prodam. Gorica 58, tel.: 45 001, po 15. uri. m2285 10 TON KORUZE prodam. Dolnja Bistrica 43 a. m2286 SENO IN PESO za živino prodam. Že-navlje 47. m2289 ZAMRZOVALNO SKRINJO Gore nje, 310 1, moped avtomatik Tomos 3 ter dve termoakumulacijski peči. 3 in 2,5 KW, ugodno prodam. Tel.: 21 702. m2293 MLIN ZA GROZDJE Mio Standard (pecljar in črpalka) prodam ali vzamem v zameno vino z analizo. Tel.: 48 298. m2291 APARAT za merjenje sladkorja v krvi Exactech prodam. Sodišinci 15. m2244 ELEKTRIČNO ROČNO KROŽNO ŽAGO, cirkularko 2,5KW 220/380V, cirkularko 4KW 380V, avtogeno varilno garnituro, 3 jeklenke in kompresor 8 barov 220W, ugodno prodam. Tel.: 062 415 999. m2238 MEŠANA DRVA za sečnjo (kupec seka sam) prodam. Večjo količino strešne opeke (folc), rabljene, po zelo nizki ceni prodam. Tel.: 45 061. m2262 POLKAVČ prodam. Tel.: 23 531. m2264 S svojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal. Ni več nasvetov tvojih, ni več stiskov tvojih rok, ostali so le sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 62. letu nas je za vedno zapustil dragi mož in oče Janez Legen iz Rakičana Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Hvala zdravnikom in osebju intenzivne nege internega oddelka in pljučnega oddelka za večletno zdravljenje, posebej dr. MrkšiČu za vso pomoč pri zdravljenju. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom KS za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi BAS KITARO Washhburn prodam. Tel.: 65 265. m2265 STAREJŠA UPOKOJENKA išče dru-žabnico, ki bi živela pri njej. Gizela Kisi lak, Žena vije 26, 69203 G. Petrovci. m2254 OSAMLJENI VDOVEC, materialno preskrbljen, išče partnerico, staro od 40 do 45 let, za skupno življenje. Naslov v upravi lista. m2263 VDOVI, 63 let in 68 let, brez obveznosti, želita spoznati osamljena starejša vdovca za družbo. Oglas naj ne moti. Ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod šifro »Osamljeni«. m2298 OBVESTILO - Obveščam, da navedki v prodajni ponudbi, ki je bila objavljena v Vestniku Št. 4 na strani 23, niso verodostojni. Sem lastnik prostorov in se z najemnikom nisem dogovoril, da »obstaja možnost nadaljevati isto ali podobno dejavnost«. Jože Štumpf, lastnik prostorov. m2240 PREKLIC - Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu št. 901 z dne 5. 9. 1973, izdanega na CPŠ M. Sobota na ime Jožef Zadravec, Lipa 41. m2246 B.I.K., d.o.o., Inženiring, nepremičnine, gradbena operativa, M. Sobota, Kardoševa 1,tel.: 21 049, 8. do 16. ure Za vas prodajamo, kupujemo, najemamo, oddajamo v naj* menjavamo... vse vrste napi' mičnln. Svetovali vam glede davkov in o drugih Prl" vprašanjih ter uredili celotno« kumentacijo. delo IŠČEM POPOLDANSKO O1? 3-krat tedensko (likanje, tipkanje>r Tel.: 26 760, po 16. uri. m2234 AVTOBUSNI PROMET Murska* bota. d.o.o.. Bakovska ulica29a. sli za dobro plačilo KV-avtomeh p za servis osebnih vozil. Pogoji: kon^ poklicna šola za mehanika vozil nih sredstev ter odslužen vojaki Zaželene delovne izkušnje, vsajP^i ništvo. Pisne vloge z dokazili o izo^ in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na gornji našlo • mrč J ZAPOSLIMO poslovodjo v (špeceriji), KV-natakarico in ^ zerko z delovnimi izkušnjami- ^¡j pošljite na podjetje BOKO, Lip°vc -g. Tel.: 42 136. m2251 KV NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v strežbi zaposli bistro Vogrinčič, Pertoča 29. Tel.. 57 166. m2292 DEKLE za delo v trgovini in gostinstvu zaposlimo. Podrobnejše informacije po tel.: 22 751, po 15. uri. m2231 KV KUHARICO, KV natakarico in žensko za pomoč pri delu v gostilni zaposlimo. Gostilna Živko Stankov, Veržej, tel.: 87 086. mPP storitve MIZARJI! Po konkurenčnih izdelujemo in prodajamo lesnooN valne: mizarske kombinirke -cij, skobeljnike (debelinka, p°ravn, i vrtalnik), mizne rezkarje, stroje z®* ^ ski pod, kopirne stružnice. Tel-576, 068 59 090. mrč Kdor živi v naših spominih, ni umrl. Umrl je tisti, ki ga pozabijo. (I. Kant) ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 75. letu 20.1-1994 zapustila draga žena, mama in babica Vilma Sočič roj. Barbarič, iz Predanovci Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje na nje01 zadnji poti, darovali vence in cvetje ali prispevali za gradnjo mrli^e vežice, nam pa izrazili sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za pogreb11’ obred, pevcem za odpete Žalostinke, govornici za ganljive besed6, dobrim sosedom in sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste n2”1 v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali z nam1. Žalujoči vsi njeni Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA V 61. letu nas je za vedno zapustil naš drag1 mož, oče, dedek, tast, brat in svak Martin Mertik iz Mostja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znan' cem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z natri** darovali vence, šopke, za sv. maše in nam izrazili sožalje. Zahvaljuj«"?“ se zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka soboške bol*1’ niče. Hvala tudi g. kaplanu za pogrebni obred in pevkam za odpet žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Mostje. 17. 1. 1994 Žalujoči: žena Terezija, sin Tinek in hčerka Majda z družinama ter brad® Štefan, Jožef in Matija z družinami K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo. ZAHVALA V 67. letu nas je za vedno zapustil na dragi mož, oče, stari oče, tast in br3 Karel Fujs iz Bodonec 91 V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, do^-i, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutk1 pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter S pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se duhovnjk g. Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostiA? Hvala sodelavkam in mojstrci 126. brigade Tovarne la^ oblačil Mura. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala* Žalujoči vsi njegovi Yggtnik, 3. februarja 1994_____ stran 23 Komoči so me zapustile in roke delavne zastale, ste veliko zame vi trpeli. Tiho zdaj žalujte, dragi moji, privoščite mi mir in pokoj, saj vse je dokončano. ZAHVALA V velikem boju z boleznijo je v 89. letu dotrpela draga mama, stara mama, sestra in teta Terezija Zavec roj. Sever, iz Otovec znance Sev?a^Va^U^erno dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in sožalje n' ' nam V te^^ trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli dejne ’ nJen ®rob pa okrasili z venci in cvetjem ter prispevali v dobro-k večne^6116 ^ ^° V ve^em številu pospremili na njeni zadnji poti PevcemIT1U P0^^11- Najlepša hvala g. duhovniku za besede slovesa, za odpete žalostinke in dr. Boharju za dolgoletno zdravljenje. Otovci, 23. 1. 1994 j žalujejo: hčerka Zdenka, sin Janez z družino, brat Karel z družino Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih vedno boš ostala. ZAHVALA 19. januarja 1994 nas je nenadoma v 74. letu zapustila draga žena, mama, babica in sestra Marija Grah iz Kruplivnika 6 vse^ ki 1 m nenad°mesrijivi izgubi se iskreno zahvaljujemo So jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje in Hvala gZa ma^e’ ter vsem’ ^ so sočustvovali z nami. P°moČ v S. m.’ sor°dnikom, prijateljem in sodelavcem za najtežjih trenutkih ter g. župniku, pevcem in godbi za obred. Vsi njeni, ki jo pogrešajo svoj boj. (S. Gregorčič) Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo ZAHVALA V 92. letu starosti je tiho zaspala naša draga mama, tašča, stara mama, babica in prababica *skreno rivali P*lepe ^m° vsem’ ki ste se poklonili njenemu spominu, v$miskovež^o Vence’ Šopke, za sv. maše, za dobrodelne namene, za ki ste nan* Pev?h za boj proti raku in za Karitas. Zahvaljujemo se p$ n° zadnje slo^^^^ ustno ’n pisno sožalje ter tako številčno prišli na ^^bni obred V° ^sr^na hvala g. župniku za ganljivo opravljen Po ^udviku BPeVCem Za ’eP° odpete Marijine pesmi ter predstavniku in nk- hvala dr ecu za občutene besede slovesa ob odprtem grobu. ° ’ske na domu ^ Patrona^n’ sestri Mariji in Majdi za zdravljenje ’ dobri sosedi Angeli kakor tudi vsem neimenovanim, enkrat - iskrena hvala vsem. Ana Zadravec roj. Tkalec, iz Lipe 160 Beltinci, Lipa, 22.1. 1994 Z bolečino: vsi njeni Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. Podoba tvoja v srcih naših zdaj leži vse do izteka naših dni. ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, ljubi oče in stari oče Štefan Škerlak iz Moščanec 17 v Cl51 ’n zn^1Skreno zabvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, v nam izr^^1 ter vsem’ ki so nam v teh grenkih urah bili ^Pa h rU®e namen i So^a^Je’ pokojniku pa darovali vence, cvetje ali duhovn V61 Se °^ nie^a v ta^° 'ePem številu poslovili. dru^ Za besede \ U ^' Balažiču, pevcem žalostink, govornici g. Marti ^ci Soboti ^esa’ &°dbi na pihala iz Bakovec, Čebelarskemu ^Petn>^^ Mošč °8rebnemu podjetju Banfi iz Veščice, GD Moš-^Ik' ^3 ^rlak^p'’ ^ovami moških oblačil Mura in delavcem a s°bo§ke h । ose^na hvala osebju za intenzivno nego internega 0 nišnice, ki so mu lajšali trpljenje zadnji teden njegovega življenja. 0 v srcu: žena Terezija, sinovi, snahe in vnuk* r¿*í>la¿¡¿;ii'fe^i^^^Mí^^¿^-fc;?^^^^^^^ /rf/v^'-i^^’&i^-jiiífcA^ .' Že 3 leta te zemlja krije, v grobu vene ti mladosti cvet; naše srce še vedno zate bije, ki bil si nam za zgled. N SPOMIN 8. februarja minevajo tri žalostna leta, odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat in vnuk Fredi Škodnik iz Gradišča 14 b Hvala vsem, ki se ga še spominjate in mu prižigate svečke na preranem grobu. Žalujoči: oče, mama, brat Helmut in stari oče Ti nisi umrla, ti samo spiš, ko bomo umrli mi, takrat boš umrla tudi ti. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 8. februar, ko minevata dve leti žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga žena in zlata mamica Majda Grah iz Doliča Vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njenem grobu, prižigate svečke in prinašate cvetje - iskrena hvala. Vsi tvoji najdražji Ne jokajte ob grobu mojem, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni sen mi zaželite. V SPOMIN 1. februarja je minilo leto dni žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, brat, oče, dedek in pradedek Janez Kuhar iz Prosenjakovce 94 Žalost, bolečina in praznina ostajajo. Hvala vsem, ki se ga z dobro mislijo v srcu spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate rože. Vsi njegovi ’ Žalujoči: žena Rozalija in vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 62. letu me je za vedno zapustil moj dragi mož Ivan Vegič iz Odranec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS. Posebna zahvala g. Štefanu Kolariču za pomoč med njegovo boleznijo. ♦ Vsem še enkrat iskrena hvala. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Tvoji najdražji Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. v SPOMIN Skrb, delo in sledovi tvojih rok spremljajo spomin na 9. februar 1993, ko se je ustavilo srce našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in brata Viljema Pozveka iz G. Slaveč 36 ZAHAJALA V 80. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, tast in stari oče Štefan Lovenjak iz Bodonec 159 V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu in s prelepim cvetjem spremljali na zadnji poti. Posebna hvala vsem dobrim sosedom in patronažnim sestram od Grada za nesebično pomoč. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina. Tragično je preminula Jožefa Dreven naša dolgoletna sodelavka Ohranili jo bomo v trajnem spominu. DELAVCI PODJETJA MURALES LJUTOMER Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 72. letu nas je po hudi bolezni zapustila draga žena, sestra in teta Marija Raščan roj. Tivadar, iz Mostja 55 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in za sv. maše. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Žalujoči: žena Frančiška in otroci z družinami Ljubezen do dela in rodne zemlje te spremljala je vse življenje; sedaj pa naj ti Bog odvzame gorje in sprejme te v večno življenje. ZAHVALA V 80. letu je umrl dragi mož, oče, stari oče in pradedek Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrazili sožalje ter dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje. Posebna hvala g. duhovniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Friderik Recek od Grada 139 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Katarine Kopinja roj. Nemet, iz Gaberja (1914-1994) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje in vence, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Gaberje, 21. 1. 1994 Žalujoči vsi njeni Kljub pritiskom iz konzervativnega redakcijskega kroga, ki se kopiči ob Štefanu Sobočanu-Naciopapistu, da bi se Vestnik ob petinštiride-setletnici preimoval v Klekli-nove novine, Irma Benko--Mama grande in Janko Vo-tek-Pipajanoš vztrajata pri imenu Vestnik. Obljubila pa sta jim rubriko Naš ograček, v kateri se bodo stalno vrstili napadi na liberalce, ki jih vodi Jože Graj-Vojs for svobodni seks with kondomi. Kar hudo mi je zaradi moje kolegice, ki se oglaša v tem okvirčku s svojimi mehurčki! Si misite: kar naenkrat ostaneš ne le brez dela, ampak tudi brez firme. Le kaj bo 1500 delavcev govorilo svojim otrokom in vnukom čez nekaj let. »Tukaj, vidiš?;otrok moj, sem delal dolga leta in pridno služil denar za svojo družino!« No, česa takega prav gotovo ne bodo mogli reči, ker ne bo Elrada in ne delovnih prostorov. Ja, mogoče pa bodo že čez leto spet vsi zaposleni in bodo imeli dvakrat večje plače? Le da bo takrat 20 podjetij in dvajset direktorjev. Pa saj je bilo že direktorjev v El-radu v minulih letih skoraj toliko. Zadnjič smo se z mojimi upokojenci pogovarjali o tej aktualni radgonski katastrofi in ugotovili, da bi morali Elrad privatizirati že pred leti. Kupiti bi ga morali vsi ti veliki obrtniki (pravzaprav nekdanji zaposleni v Elradu) od Maribora do Murske Sobote in Lendave. Tako pa so zaradi zavlačevanja najbolj prizadeti delavci, ki že pol leta niso dobili plače - sprašujem se, le kaj počne sindikat? Ne vem, kdo bo odslej oskrboval z materialom vse te obrtnike? Veš, draga Radgonska klepetulja, najrajši bi ti kar prepustil, da bi ti pisala mehurčke Radgonski mehurčki * * * Janko Halb-Capone na vprašanje, zakaj ni sprejel državnozborskega mandata: »So what! So what!« (Pa kaj! Pa kaj! - povzeto po nedavnem vzkliku ameriškega senatorja ob vojni v Bosni - opomba Prezidija) * * * Prezidij je odkril, zakaj hočejo zeleni v soboškem parku izkopati jezero in sredi njega nasuti otok. Brigita Bavčar--Nimfa potrebuje otok Elbo, da bi nanj pregnala Emerika Zvera-Bonaparteja in ga tako preventivno izločila iz konkurence za soboško županstvo. * * * Ker ji ni uspelo spodnesti Regine Cipot-Opatinje, ki še naprej ostaja ravnateljica soboške gimnazije, je Nadja Miloševič—Pasionaria, nekdanja ravnateljica, ki je padla ob žametni revoluciji, ustanovila gradbeni odbor za val-dorfsko gimnazijo. Vanj je povabila tudi Milorada Vido-viča-Sve-sam-to-ja-sagra-dio, graditelja partijskih šolskih kombinatov. * * * Naš mili rojak Milan Ku-čan-Sezonec. tačas kot slovenski predsednik na začasnem delu v tujini, še vedno nima dvojnika. Razpis za prosto delovno mesto dvojnika, ki smo ga objavili zadnjič, zato še velja. Očke so lahko tudi malo manj žalostne. * * * Andrej Hrasteij-Cigariilos je na toskanskih gričih blizu Kapele pred kratkim sprejel Alessandro Mussolini. Srebala sta juhico iz prleške kokoši in plesala tango. * * * Marija Požonec-anju Mariska je ob postavitvi Alojza Jerebica-Luidžija, predsednika lendavskega izvršnega sveta, za direktorja zdravstvenega doma izjavila: »Mi pripadniki različnih narodov, ki živimo skupaj, moramo pokazati, da zaupamo drug drugemu. Za svojega osebnega zdravnika si bom izbrala doktorja Luidžija.« * * * Vladimir Volfovič Žirinov-ski je sprejel ponudbo Prezidija Prekmursko-Prleške republike in postal njegov član. »Murska Sobota si zasluži, da bo kmalu glavno mesto Prle-ško-Prekmurske gubernije v Veliki Rusiji, saj jo krasi prečudovit spomenik rdeče-armejcem. Zato z veseljem postajam član vašega Prezidija.« Štefan Smej-Metuljček je ob tej priložnosti vzhičen zaprosil Žirinovskega, če se sme poslej namesto Metuljček imenovati Rasputin. Vladimir Volfovič še razmišlja. vsak teden. Naj bo zaenkrat talpo, kot je, ker praviš, da delaš sezonsko v Avstriji. Ko ti bo zaškripalo in ne boš imela več za kavico, pa kar sporoči - mi upokojenci smo vajeni odrekanj. Moram napisati, da nisem zadovoljen s policijo; toliko klatežev in neznanih obrazov je v našem majhnem mestu, da se ne upam zvečer sprehajati po ulicah. Podnevi namreč ne morem na ulice, ker je na cestah in pločnikih veliko avtomobilov. Tudi na tistem majhnem koščku zelenice pred pošto parkirajo! Groza, brez spoštovanja do narave. Moram pa pohvaliti nekoga zaradi »konfi-nov«. Aha, da ne veste, kaj je to? Ja, to so vendar tisti stebri z verigami, s katerimi je obkroženo parkirišči pred avtobusno postajo - verig seveda ni več, ker jih je nekdo v naglici ali namerno strgal. Priznati moramo: te verige so bile primernejše za hlev kot mestno središče. Nekaj pa bi vseeno predlagal: te »kon-fine« ob prvi priliki pobarvajte zeleno, saj je to zaščitna barva naše Radgone. Ne vem namreč, zakaj bi morali imeti mi primorske »kon-fine« z mornarskimi barvami? Radgonska klepetulja En TOTI in TOTA iz Lotmerka Iz Križevec pri Ljutomeru nama žal še niso odgovorili, s katerim denarjem (60.000 mark v tolarjih) so plačali pisarne, ki so jih kupili od razpadle kmetijske zadruge. Midva pa osebno ne nameravava tja, ker želiva še naprej ostati anonimna. Tako lahko namreč neopazno prisluškujeva, kaj vse se ljudje pogovarjajo, in to vključujeva v toto rubriko. Če sva na tekočem, je v zadnjem času ena od pomembnejših tem v naši Prlekiji tudi namakanje kmetijskih površin. Svojčas smo jih na veliko meli-orirali, to je izsuševali, zdaj pa bo treba vlagati ogromna sredstva za namakanje. Lani je nekdo to že delal, ko je menda »na črno« črpal vodo iz akumulacijskega jezera Grabe-Koko-riči. Na občini pravijo, da tako enostavno to ne more biti, ampak je potreben neki sistem. Pred kratkim so se odločili, da bo najboljši izraelski način, to je namakanje po kapljicah. Midva seveda ne veva, kaj to natančno je, zato komaj čakava, da bova videla na lastne oči »kapljično« namakanje. Ko sva imela te dni nekaj več časa za sprehod po Lot-merki, sva med drugim videla tudi zanimivo vabilo Kluba prleških študentov, naj pridejo Naftaiji vrtajo vodnjake Strokovnjaki in delavci Naf-tinega sektorja Raziskave in proizvodnja nafte in plina se že nekaj let ubadajo z mislijo, da bi del svoje dejavnost namenili tudi raziskavam zdrave pitne vode. Njihova osnovna dejavnost je seveda raziskovanje ogljikovodikov in plina pa še termalne vode, vendar so usposobljeni tudi za oskrbovanje s pitno vodo. Še posebno so se začeli s tem ukvarjati v zadnjih treh letih, ko je naše kraje pestila velika suša. Da pa vendarle niso brez izkušenj, pričajo že izvrtani globoki vodnjaki za lastne potrebe Nafte. Vrtino so izvrtali tudi za potrebe prebivalcev v G. Bistrici. Te dni so začeli vrtati v Prosenjakovcih na prošnjo domačina Geze Kocona. Vrtina naj bi bila globoka okoli sto metrov, izvrtali pa naj bi jo v desetih dneh. Ko bodo raziskali zaloge vode, bodo vodnjak pripravili za črpanje» vode in tako rešili problem oskrbe tudi v zelo sušnem obdobju. Naftarji menijo, da bo potreba po takšnih vodnjakih vedno večja, posebno na Goričkem. jani študentje v gostišče Prlek na pogovor o brucovanju. Nekdo pa je spodaj pripisal: »...in o seksu.« Kakšno natolcevanje! Ali pa ne? Stopila sva tudi v gostišče Štrk, kjer te dni želijo vsem gostom (z napisi) lep dan ljubezni. To je vsekakor lepo, mar ne? Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so rejci pripeljali na sejem 16 pujskov, ki so bili stari od 7 do 10 tednov in težki od 15 do 20 kilogramov. Kupci so zaradi skromne ponudbe kupili vse živali; za par so odšteli od 7.000 do 12.000 tolarjev. Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, prodajalci pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. 120 let tradicije r tt^^^hsesoc"^—tltzi /O Pomurska banka d.d. j Vaša domača banka koma KONJ Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 28. januarja 1994, tečaji veljajo od 29.1. 1994 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 1. februarja 1994 od 00.00. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1,098.8569 1,078.00 1,100.00 Francija 100 2,274.7303 2,210.00 2,278.00 Nemčija 100 7,724.8288 7,650.00 7,780.00 Italija 100 7.9334 7.66 7.93 Švica 100 9,188.6839 8,900.00 9,200.00 ZDA 1 134.5202 132.20 135.30 OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE VLOGE od 1. februarja 1994 dalje Revalorizacijska stopnja za mesec februar: R=1.5% OBR. MERA MESEČNA LETNA Hranilne vloge 60% OD R 0.90% 12.39% Tekoči in žiro računi 50% OD R 0.75% 10.23% Tolarska varčevalna knjižica R + 3% 1.73% 25.06% Dovoljena prekoračitev na TR R + 19% 2.86% 44.49% Nedovoljena prekoračitev na TR R+25% 3.25% 51.77.% VEZAVA Depoziti od 10 do 19 dni R + 1% 1.58% 22.63% Depoziti od 20 do 30 dni minimalni znesek vezave: 30.000,00 SIT R+2% 1.65% 23.85% Depoziti od 31 do 90 dni: do 50.000 SIT nad 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT R + 6% R+8% R+8.5% 1.95% 2.10% 2.14% 28.70% 31.13% 31.74% I Depoziti nad 1 mesec R + 3% 1.73% 25.06% Depoziti nad 3 mesece: do 50.000 SIT nad 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT R + 6% R + 8.5% R + 9% 1.95% 2.14% 2.17% 28.70% 31.74% 32.35% Depoziti nad 4 mesece: do 50.000 SIT nad 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT R + 7.5% R + 9% R + 9.5% 2.06% 2.17% 2.21 % 30.53% 32.35% 32.95% Depoziti nad 5 mesecev: do 100.000 SIT nad 100.000 SIT R + 9% R + 9.5% 2.17% 2.21 % 32.35% 32.95% Depoziti nad 6 mesecev: do 50.000 SIT nad 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT R + 8% R+10% R + 10.5% 2.10% 2.24% 2.28% 31.13% 33.56% 34.17% Depoziti nad 12 mesecev Depoziti nad 24 mesecev Depoziti nad 36 mesecev R + 11% R + 11.5% R + 12% 2.32% 2.35% 2.39% 34.78% 35.38% 35.99% Lendavski pereči Pozdravljeni, dragi zadružniki! Upam, da se imate v tli* zimskem času lepo in da ste tudi včerajšnjo svečnico ne1 lepo preživeli, ampak da ste se med obiskom božje I očistili. Na uho mi je namreč prišlo, da zli duh krožit1 naših vaseh in ljudi punta zoper naše zadružništvo, zato no' I 8rehi- Za kaj gre? Kot veste iz mojega pisanja, sem bil new predsednik zadruge, zato dobro vem, kako smo zadružne domove: s prisilnim prostovoljnim delom! Stat^ i se boste tudi spomnili, zakaj smo jih gradili: da ženska doma ne bi bilo treba kuhati, pač pa, da bi vsi jedli iz torej zadružnega kotla. Tisti, ki ste stari približno tolikoj^ jaz, tudi veste, kako smo prihajali do gradbenega materij opeko smo delali sami, udarniško; seveda, če ni bila kitna kupu (na primer v Odrancih za cerkev) in jo je bilo trt. le prepeljati na novo gradbišče. Spomnili se boste, da ® I okrog 1950. leta nismo imeli doma zabojev piva kot jak kvečjemu sod šmarnice ali jabolčnika. Ko smo gra^ljl zadružni dom (dom pa je gradil nas), nismo delali P^At z nepitjem, ampak smo pili to, kar smo si prinesli gradbišče. Če so se Janči, Jožko, Pišta... napili in poteM zidarskem odru stopili mimo »foslina«, ni bilo nič hiM’v saj so se ponavadi hitro pobrali. Hudo pa tistemu, kisA naredil »mrtvega« (da bi se tako izognil delu), saj sol | »čečkate mordarke« polile z vodo... ,«■ Bodi tega obujanja spominov na gradnjo dovolj. A smo pač dom, v katerem bi preživeli dobršen del sv0A Življenja. Pa ne samo zato, da bi jedli iz enega kotla, amp tudi da bi se prosvetlili. Samo pomislite, kako zaostali h bili! Imeli smo le en zadružni radio in z.borno P? .A četrtkove večere domačih pesmih in napevov; moški s e v glavnem nosili »kukarčne« (konopljine) hlače; ženske'1, nosile modrčkov, nekatere tudi ne spodnjih hlačk; »ml“ | ženci« so si sposojali »svetešnji gvant«; usnjena obutvi bila redka, saj smo bili v glavnem obuti v »bataše« (S^^Ai sti škornji); »deca« v šoli so pisala s kamenčki; nismo i"1 garaž ne za traktorje ne za avtomobile, ampak zgolj gu,nA na njem pa lesen voz... Orali smo s kravami, travo s kosili z ročnimi kosami... Še dobro, da smo imeli Pa^M:; njeno podaljšano roko Osvodilno fronto, pa »Afeže« m ( g naprej, sicer bi še naprej ostali - zaostali. g In zdaj, 50 let potem, bi nam, prepričanim zadružnik^ I nekdo hotel ta naš dom vzeti! Preveč smo garali ¿(V strinjali se boste z menoj, da moramo zastaviti vse I nam dčma ne podrejo ali pa (kot se to sicer dogaja v ^j riki), da bi ga podžagali, podenj dali kolesa in odpeljali-ste na moji strani? Vsekakor pa morate z menoj potegn^A I milostljive gospe, kajti dobro vem, da vam ni ravno KI kuhati; poslušati, da je to, kar ste postavile na mizo, Z“ prati posode... Mar ne bi bilo lepše, ko bi se drUZ . I najedla v zadružnem domu - iz enega kotla kot vsi drug1’c še sosedi se vam ne bi bilo treba lagati, da ste kuhale to1 (dobro seveda), dejansko pa ni tako, kajti same veste, dajete na mizo: repo (takšno in drugačno), zelje (takšna I drugačno), grah (na tak ali drugačen način)... M Naj živita zadruga in zadružništvo! Mi gradimo zad^i | zadruga gradi nas! Živeli mladi zadružniki! Vsi srnOlA druga, zadružni dom - pa naj je to na Bistricah, v P° I Hotizi, Odrancih, Turnišču... ali pa kje na Goričkem, V so se vaščani prvi zdramili -je naš. Ne bomo dovolili, “J nam ga vzeli ali celo odpeljali. Branili ga bomo s lopatami in motikami... Sam pa se bom zanj še P°se^ boril, saj sem se ob njegovi gradnji srečal s svojo ve M ljubeznijo in ugotovil, da je bila tako zgoraj kot sp0 , brez... H^A Cestam še naprej velika sk^ Po programu del za letos naj bi v soboški občini obn0^^ kilometra lokalnih cest. Skupno gre za 10 cestnih odsekoG Mačkovci-Otovci, Stanjevci (hrib)-Stanjevci, ZenM^j/ kovci, Križevci-Križevci (nafta), Čepinci-Spic breg, drnci, Sebeborct-Krnct, Sv. Jurij-Frksmci, Gornji Crnci-+ in Radovci-Vidonci. Vrednost teh del ocenjujejo na več j)' milijona tolarjev. Poleg tega načrtujejo, da bodo v potegnili asfaltne prevleke še na štirih prometnicah. To j8™/ vrsti odsek Murska Sobota-Bakovci, nadalje pa še meijjX skimi Toplicami in Fokovci (odsek Dolga ulica), cesta -karavla in Matjaševci-mejni prehod. Dolžina teh odsekih, kilometra, za kar bi potrebovali več kot 76,7 milijona jona tolarjev. Za drug8 lokalnih cestah v sob0.^^ čini, kot so izdelava dokumentacije za ( kalnih cest in obp predvidenih 3,5 milij00^/ jev, medtem ko bi za ranje obnove krajevnih gotovili 90 milijonov 1 MILAN Čaka pa jih tudi dokončanje začetih del v letu 1993. Gre za naslednjih 6 cestnih odsekov: Hodoš-Krplivnik, Kančevci--Ratkovci, Bogojina- Bukov-nica, Vaneča-Šalamenci, Krog-brod na Muri in Ropoča--jezero. Predračunska vrednost teh del na 13,6 kilometra cestišč znaša dobrih 181,4 mili- Cene rabljenih avtomobili Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem AgroservisU ^ ™ jalci pripeljali 61 vozil, prodali pa 4. Znamka avtomobila Letnik Prevož. km Hyundai GLS 1500 1991 32.700 BMW 316 1986 80.000 Suzuki Swift 1991 24.000 Alfa 33 1993 9.000 Ford Orion D 1991 46.000 Renault 5 C 1989 53.000 Golf JX 1.6 1991 18.800 Lada Samara 1990 53.000 Opel Kadett 1.3 1987 62.000 Škoda Favorit 1991 40.000 Mercedes 190 1986 110.000 23-^píj Mazda 323 1991 26.000 Citroen AX 1987 75.000 Zastava 126 P 1988 66.000 Visa Oltcit 1991 20.000 ---------------------Vestnikova priloga za kulturo, februar 1994------------- ZAŠČITENA PODEŽELSKA STAVBNA KULTURA V OBČINAH LENDAVA, LJUTOMER, GORNJA RADGONA IN MURSKA SOBOTA V teh hišah je shranjeno ekološko srce Najbolj je zavarovano, kar je zapisano v srcu. Ze manj se skrbi za tisto, kar je zapisano javni pozornosti. Za pozabljeno in spregledano ne skrbi nihče. V tej letošnji kulturni prilogi zapisujemo in obajavljamo fotografije, da bi zdramili pozornost javnosti — tokrat za etnografske spomenike. Drugega ne moremo, v srce zriniti tega ne moremo. Sicer pa to tudi ni potrebno. Če teh starih hiš, za katere je nekdo rekel, da so menda mnoge zato zaščitene, ker so tako načete od časa, ne bi njihovi lastniki nosili v srcu, jih ne bi bilo mogoče več fotografirati. Bile bi že pozabljene, prenekatera med njimi. Tako pa so zdaj etnografska dediščina Prlekije in Prekmurja. Ce pa so dediščina ljudstva, potem zanje niso več izključno odgovorni njihovi lastniki. Zdi se torej, da bi lahko imela ta priloga za kulturo poleg zbujanja pozornosti še kak namen. Povzroči naj, da se bo ta dediščina javnosti vtisnila v zavest. In to čim globlje in čim bližje srcu. Tako smo prejeli... Pravzaprav je to dediščina v dvojnem smislu. Po eni strani je dediščina kot dediščina, kot to kar se pod tem v običajnem smislu razume, torej tisto, kar imamo od mater in očetov, babic in dedov, prababic in pradedov in še dalje nazaj. Po drugi strani pa je to nekakšna upravna dediščina. V nadnaslovu te priloge za kulturo je zapisano, da gre za zaščitene etnografske spomenike štirih obmurskih občin. Kmalu tod ne bodo več samo štiri občine, marveč več. V glavnem bodo imele takšen obseg, da bo v vsaki tudi kak etnografski spomenik. Nekatere bodo morda tudi take, da ne bodo imele niti enega. V tem pa je tudi pomen manjših občin za kulturno dediščino vsake vrste. Gotovo bodo namreč tudi one želele imeti svoje znamenitosti, torej tudi svoje etnografske spomenike. Poiskale si jih bodo med tistim, kar je v obstoječem tvarnem izročilu tega imena še vredno. Gotovo je tega še nekaj. Prav tako gotovo pa je tudi, da se bo v manjših občinah te vrednote bolj opazilo. Preglednejše bo. Pričujoča priloga izhaja ob finančni pomoči izvršnih svetov občin Lendava, Ljutomer, Murska Sobota in Gornja Radgona. Zahvaljujemo se jim za to tako v imenu njihovih dedinj, novih občin, kot v svojem imenu. Etnografski spomeniki so zaščiteni po argumentaciji v strokovnih podlagah, ki jih je pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZKVND) v Mariboru. Na osnovi teh podlag so prleške in prekmurske občine sprejele odloke o zaščiti kulturnih spomenikov. Vsa besedila, ki opisujejo vrednost posameznega objekta, so citati iz teh podlag. ZKVND se zahvaljujemo za to odobritev, posebej gospem Medvedovi, Skalickijevi in Urekovi ter seveda tudi direktorju Mikužu. Š. SMEJ ---------------------LENDAVA---------------------- Opomba: * je oznaka za etnografski spomenik E*1 - ČENTIBA št. 49 Opis: Podolžna, visokopritlična zidana stavba je postavljena vzdolž ceste. Pokriva jo opečna dvokapna streha s pozidanimi čelnimi zatrepi. Cestna fasada je bogato profilirana (pilastri, para-peti, profilirane okenske obrobe in podstrešni venec). Glavni vhod je izveden z dvoriščne strani po arkadni lopi, pod katero vodijo vrata v klet. Hiša je podkletena, del kleti z vhodom iz dvorišča pa je predelan v stanovanje. Dvoriščna fasada hiše ima predelana okna. Ovrednotenje: Objekt je bil zgrajen leta 1903 ter je primer ambicioznejše arhitekture na vasi. Priča nam o stanovanjski kulturi bogatejših vaških slojev. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stanovanjska namembnost objekta je v skladu z njegovim spomeniškim značajem. E 4 - GENTEROVCI, vaški zvonik Opis: V naselju stoji pred leti obnovljen vaški zvonik. Kvadratna lesena konstrukcija z lesenim opažem je postavljena na zidanih temeljih ter ima štirikapno podeskano streho. Le-ta se nadaljuje v lesen zvonik, zaključen z leseno štirikapnico, na vrhu katere je križ. Nad vhodnimi enodelnimi vrati je enostavna lesena mreža, kakor tudi pod strešnimi napušči zvonika. V objektu je ohranjen zvon. Ovrednotenje: Zvonik je pomemben pomnik vaškega načina življenja in tipičnega ljudskega stavbarstva. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Zvonik služi svoji osnovni funkciji alarmnega središča, kar je v skladu z njegovim spomeniškim značajem. E 3 - DOBROVNIK št. 295 Opis: * Pritlična, delno podkletena zidana hiša je orientirana vzdolž kra- jevne komunikacije. Izredno podolgovata stavbna gmota je prekrita s čopasto dvokapnico, krito z bobrovcem. Napušč je zaključen s polkrožnim gladkim podstrešnim zidcem. Stavba je 11x3- osna z zazidano okensko odprtino v deseti osi. Dvoriščno fasado delno odpira obokan arkadni hodnik. Pokončna, v šest polj deljena okna so opremljena z enostavnimi železnimi mrežami, ponekod pa so se ohranila tudi polkna. Ovrednotenje: Objekt je zanimiv stavbni poudarek v naselju, ki vsebuje pričevalno in arhitekturno vrednost. Spomenik ni datiran, vendar ga po posameznih elementih uvrščamo v 19. stoletje. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Nujna so obnovitvena dela pod vodstvom spomeniške službe. Način uporabe: Danes je stavba nenaseljena in brez določene funkcije. V preteklosti pa je tu med ostalim potekala gostinska dejavnost. Spomeniku je potrebno določiti novo namembnost (kulturno, gostinsko, stanovanjsko), ki bo pripomogla k njegovi ohranitvi. E 2 - ČENTIBA št. 327 opis: 9 Ambiciozno zidana vrhkle1®’ stanovanjska hiša podolžni tlorisa je nekoliko umaknjena 0 poti. Pokriva jo opečna kapna streha. Glavna fasada J oblikovana v petih oseh ter n’® v osrednjem delu poudarjen“ dvoramno stopnišče z arkad® lopo. Pod lopo vodijo stop®1“ v klet. Objekt ima na vhodni» sadi historično oblikovane ar® tekturne poudarke. Na levi stre® se na poslopje navezuje gosp® darski objekt. Ovrednotenje: . Spomenik je primer P°deZ^. ske vile, grajene leta 1910-ploskvi nad arkadno lopo je ®8 pis:ANNA VILLA / F 1910 S-Varstveni režim: j Spomenik varujemo v njeg°. avtentičnosti in pričevalno5. Dovoljeni so posegi za njegov vzdrževanje in valorizacijo SP meniških lastnosti. Način uporabe: Stanovanjska namembnost J v skladu z značajem spomenik' E 5 - GENTEROVCI št. 78 0pi8: Domačija stoji na značilni ozki parceli in ima poslopja razpom; ^ v nizu. Visokopritlična zidana stanovanjska hiša je k cesti obr”J p. z dvoosno čelno fasado, zaključeno s polkrožno formuliranim z® nim zidcem ter ambiciozno oblikovano pod vplivom madžar®* ^ historicizma in secesije. Vhodna fasada je enostavnejša, kras11 a|. močno profiliran podstrešni zidec. Stanovanjskemu delu s tradlc^jj nim tlorisom sledijo gospodarski objekti, katerih del je novogm pokrita s salonitom. Ostale strehe prekriva opeka. Ovrednotednje: .0|K“ Primer kmečke arhitekture z madžarskimi vplivi, ki so jo v z® r5|o WSka hiša 2 ar-st^0 fasado op° ,er dvoosno n 'V ravn-Rotirano na ce-h^arski objektiS%?an'Zan' 9°' 2 .lrT1a * Stanovanjska kni8^'^ polh teHOnčna okna . !esenimi pol-straa^s obmh^^^0 enostavne DX?i°bt6e; Profiliran pod-Dnu,- $IVani robovi. >ica’ Pokriva opečna dvo- ¡rn^ ta^DOrn tipiČn' Panonski Va^ktuft^en otnološki fe'^ 'k' ^S^Xv njegovi v^^ni 'n Pričevalnosti. S^n^ za njegovo ^lf1a deis0^07^®^ in vzdr- rtova0 Polniti ^ j® P°’ ^k0 namembPnodsTSk° Sta' E 8 - KAMOVCI, vaški zvonik Opis: . Pred leti obnovljen zvonik ima tradicionalno leseno konstrukcijo opažano z deskami. Kvadraten tloris pokriva štirikapna streha, ki se zoži v lesen, pod šotorasto strešico odprt zvonik. Vrh strehe zvonika se nahaja križ. Obe strehi pokrivajo ozke deske. Ovrednotenje: Objekt ima etnološko pričevalno vrednost ter značaj kmečke »javne« arhitekture. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Še zmeraj živa funkcija alarmiranja je v skladu z značajem spomenika. E 11 - KOBILJE št. 95 Opis: Zidana domačija z gospodarskim poslopjem oblikovana v ključ je s stanovanjsko hišo postavljena vzdolž ceste. Objekte pokriva opečna dvokapnica. Pritlična hiša s členjeno fasado (okenske obrobe s para-peti, šivani robovi, pilastri in profiliran podstrešni venec) ima ohranjeno stavbno pohištvo, nekaj oken je opremljenih tudi s polkni. Domačija ima tradicionalno tlorisno razporeditev panonskega doma. Ovrednotenje: Domačija predstavlja tipično stavbno gmoto oblikovano v začetku stoletja, ki v kompleksu ostale vaške arhitekture pomeni bogato zakladnico ljudskega stavbarstva. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Nujni so obnovitveni posegi slabo vzdrževane domačije. Način uporabe: Stanovanjsko gospodarska funkcija domačije je v skladu z njenim spomeniškim značajem. E 7 - HOTIZA št. 120 Opis: Panonska domačija v tlorisni obliki ključa leži nekoliko odmaknjena od poti. Dvoosna fasada stanovanjske hiše je obrnjena proti komunikaciji, pročelje pa oblikuje arkadna vhodna lopa. Fasade so enostavne s pokončnimi deljenimi okni ter profiliranim podstrešnim zidcem. Stanovanjski hiši slede gospodarska poslopja v zanimivi liniji nekoliko odprtega ključa. Streha je opečna dvokapnica (zareznik). Prostorska razdelitev je tradicionalna. Pred hišo je ohranjen vodnjak na ročno črpalko. Ovrednotenje: Domačija je bila zgrajena leta 1909. Je pomemben stavbni spomenik ter priča načina življenja panonskega kmeta, kakor tudi izjemna ambientalno zaključena enota v naselju. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Nujni so obnovitveni posegi. Način uporabe: Stanovanjsko gospodarska namembnost je v skladu z značajem spomenika. E 9 - KOBILJE št. 38 Opis: Pritlična zidana hiša v središču naselja je postavljena vzdolž vaške ceste. Objekt stoji samostojno in ima z dvoriščne strani vhod čez arkadno lopo. Pokriva ga dvokapna opečna streha. Fasada je močno členjena s pilastri, šivanimi robovi, profiliranim podstrešnim vencem ter okenskimi obrobami. Ohranjeno je kvalitetno stavbno pohištvo (deljena okna s polkni). Le na cestni fasadi so bili izvedeni neustrezni posegi v osrednji okenski osi. Hiša je delno podkletena (pivnica). Notranja ureditev je sicer v osnovi ohranila tradicionalno obliko, vendar nekoliko prilagojeno trgovski dejavnosti, ki se je tu nekoč odvijala. Ovrednotenje: Hiša je bila zgrajena v začetku stoletja in se po tipiki ujema s tovrstnimi objekti v vasi. Posamezni arhitekturni detajli ter pričevalnost o načinu življenja jo uvršča med pomembnejše kulturne spomenike v naselju. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Potrebna je detajlna prenova objekta pod nadzorstvom spomeniške službe. Način uporabe: Objekt je služil bivalni funkciji v povezavi s trgovsko dejavnostjo. Danes je zapuščen in zato močno ogrožen. Spomeniku je treba nujno poiskati novo ustrezno namembnost (kulturna ali gostinska dejavnost). E 13 - KOBILJE št. 154 Opis: Zapuščena domačija ima obliko stegnjenega doma, kjer si za stanovanjsko hišo v vrsti slede stanovanjska poslopja. Pokrita je z opečno dvokapno streho. Izstopa zidana hiša s triosno čelno fasado obrnjeno proti cesti. Na dvoriščni fasadi je zidana vhodna lopa. Hiša ima večja pokočna okna opremljena s polkni ter izredno bogato dekorirana lesena vhodna vrata. Fasado oblikujejo profilirane okenske obrobe, podstrešni venec, pilastri in šivani robovi. Tloris domačije je tradicionalno oblikovan. Ovrednotenje: Spomenik je tipična arhitektura iz začetka stoletja (v čelu hiše je letnica 1910), s poudarkom na posameznih detajlih. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Nujni so obnovitveni posegi. Način uporabe: Zapuščeni domačiji je potrebno vrniti osnovno stanovanjsko gospodarsko funkcijo. Varja 1994 stran 27 E 14-KOBILJE št. 184 Opis: Domačija je oblikovana v tlorisni obliki črke L. Stanovanjski del je z dvoosno čelno fasado obrnjen proti cesti ter nato v rahlem loku z enotno fasado prehaja v izredno potegnjen gospodarski trakt, na katerega je pravokotno vezan lesen gospodarski objekt. Dvorišče popolnoma zapira zadnja fasada sosednje domačije. Od stanovanjskega vhoda pa do konca gospodarskega poslopja poteka podaljšan napušč na lesenih stebrih. Objekte pokriva opečna dvokapna streha. Za razliko od drugih ambicioznejše zastavljenih domačij je tokrat fasada objekta enotna, enostavna in neprofilirana. Notranja razporeditev prostorov je tradicionalna. Ovrednotenje: Domačija je izredno lep primer ljudskega stavbarstva in ambien-taino zaključene enote. V preteklosti je bila nekoliko predelana, današnjo podobo je dobila v začetku stoletja. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Gospodarsko stanovanjska namembnost je v skladu z značajem objekta. E 17 - LENDAVSKE GORICE, Uj Tomaž, klet št. 358 Opis: Mogočna klet z dvoriščem obrnjena od poti, je oblikovana v L, cimprana, ometana z ilovico ter prebeljena z apnom. Čopasta slamnata dvokapnica prekriva objekt ter sekundarni lesen prizidek na zadnji fasadi, ki je ustrezno vključen v Celoto. Nekdanjo viničarijo so tlorisno razdelili v dve zaključeni enoti tako, da so tudi v nekdanjem samo gospodarskem traktu uredili bivalni prostor ter odprli čelno fasado z dvema manjšima oknoma, opremljenima s polkni. Vsak L-krak ima torej bivalni prostor ter gospodarski del s prešo. Na starejšem bivalnem delu se je ohranilo manjše okno z enodelnim polnim polknom. Oba lesena vhoda sta enodelna in enostavnih oblik. Ovrednotenje: Klet je značilen primer ljudskega stavbarstva iz prejšnjega stoletja, ki nam priča o načinu življenja skozi čas. Varstveni režim: t Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Namembnost objekta je gospodarska, kar ustreza značaju spomenika. E 18 - LENDAVSKE GORICE, Uj Tomaž, klet št. 359 Opis: Podolžna, cimprana klet je postavljena v breg ter prekrita z dvokapno slamnato streho s polnimi čopi. Lesene stene so ometane z ilovico ter prebeljene z apnom. Tlorisna razporeditev je tradicionalna: bivalni del z majhnimi kvadratnimi okenci in enodelnimi polnimi polkni ter prostor s prešo in kletjo. Vhodna vrata so lesena, enodelna in enostavnih oblik. Ovrednotenje: Klet je dobro ohranjen arhitekturni in etnološki spomenik iz prejšnjega stoletja. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in E 16-KOBILJE št. 189 Opis: Stegnjena domačija leži pravokotno na cesto. Pritlični zidani hiši slede v nizu gospodarski objekti. Vse prekriva opečna dvokapnica. Stanovanjska hiša ima na cestni čelni fasadi dve okenski osi ter z dvoriščne strani arkadno vhodno lopo. Okna so pokončna in deljena, obdana z okenskimi obrobami in ponekod opremljena s polkni. Fasado členijo še profiliran podstrešni venec in pilastri. Tlorisna razporeditev se je ohranila v tradicionalni obliki. Ovrednotenje: Domačija je tipični stavbni in etnološki spomenik iz začetka stoletja. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Potrebni so obnovitveni posegi. Način uporabe: Gospodarsko stanovanjska funkcija se ujema s spomeniškim značajem domačije. pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Spomenik ima gospodarsko in stanovanjsko namembnost temporalnega značaja. E 19 - LENDAVSKE GORICE, Uj Tomaž, klet št. 361 Opis: Strnjeni niz zaselka Uj Tomaž se pričenja z večjo cimprano kletjo, bivšo viničarijo, z gospodarskim delom oblikovano na L. Kladna konstrukcija je ometana z ilovico in prebeljena z apnom. Prekriva jo slamnata dvokapna streha zaključena na eni strani z delnim čopom. Tloris obsega stanovanjski del z bivalno izbo, vežo in kuhinjo ter gospodarski del s kletjo in prešo. Klasična preša se ni ohranila. Objekt ima dvoje vhodnih vrat ter pokončna okna, na bivalnem delu opremljena z dvodelnimi polkni. Ovrednotenje: Klet je pomemben etnološki spomenik ter važen sestavni del spomeniškega območja. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Zaradi slabega materialnega stanja objekta je nujna njegova popolna obnova. Način uporabe: Gospodarska funkcija kleti je v skladu z njenim spomeniškim značajem. E 20 - LENDAVSKE GORICE, Uj Tomaž, klet št. 362 Opis: Cimprana, z ilom ometana in prebeljena klet je nekoč tovorila tlorisno obliko daljšega L. Kasneje so objekt predelali tako, da je ostal nespremenjen bivalni del ter neustrezno predelan gospodarski trakt (prostor za prešanje s kletjo). Novejše ostrešje je prekrito s slamnato streho. Okna na bivalnem delu so večja, dvodelna in opremljena s polkni. Zadnja fasada je ohranila prvotne manjše okenske odprtine z enodelnimi polnimi polkni. Ovrednotenje: Močno predelan objekt je pomemben kot sestavni del spomeniškega območja Uj Tomaž. Varstveni režim: Spomenik, ki je v izredno slabem stanju, je namenjen za prenovo in obnovitev prvotnega stanja. V avtentični obliki varujemo le bivalni del. Način uporabe: Gospodarska klet je zapuščena. V sistemu RMNP se za spomenik predvidi primerna funkcija. E 21 - LENDAVSKE GORICE, Uj Tomaž, klet št. 363 Opis: Tik ob poti se nahaja cimprana, s slamnato čopasto dvokapnico krita klet, tlorisno oblikovana v L. Ohranila je tipično razporeditev (bivalni prostor, prostor za prešanje in klet) ter izredno majhna okna z enodelnimi polnimi polkni. Lesene stene iz tesanih brun so ometane z ilom ter prebeljene z apnom. Ovrednotenje: Klet spada med boljše ohranjene objekte v Uj Tomažu. Tipična ljudska arhitektura iz konca 19. stoletja je spomenik načina kmečkega življenja v goricah. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Potrebna je njegova popolna obnova. Način uporabe: Ker si je lastnik kleti čez pot zgradil nov, neustrezen gospodarski objekt, je potrebno v sistemu RMNP spomeniku najti novo namembnost. E 22 - LENDAVSKE GORICE, Uj Tomaž, klet št. 366 Opis: Lesena, v L oblikovana klet nadaljuje obcestni niz objektov. Tradicionalno talno zasnovo z bivalnim prostorom, kletjo in prostorom za prešanje prekriva čopasta dvokapna slamnata streha. Fasada je ometana z ilovico ter prebeljena z apnom. Na bivalnem delu so se ohranila majhna, na baročno vižo oblikovana okna z enodelnimi polnimi polkni. Ohranjena je klasična preša z letnico 1868. Ovrednotenje: Tipična klet je pomemben etnološki in arhitekturni spomenik iz 2. polovice 19. stoletja. Ohranjena klasična preša je edina v ožjem delu zaselka Uj Tomaž. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Klet se je začela močno pogrezati, zato so nujni obnovitveni posegi. Način uporabe: Klet je izgubila osnovno gospodarsko funkcijo, zato ji je potrebno določiti ustrezno namembnost v sistemu RMNP. E 23 - LENDAVSKE GORICE, Uj Tomaž, klet št. 367 Opis: Cimprana, z ilom ometana ter prebeljena klet ima podolžen tloris, orientiran na cesto. Pokriva jo slamnata čopasta dvokapna streha. Notranja razporeditev je tradicionalna: prostor za prešanje, klet in bivalni prostor. Bivalni del odpirajo baročno oblikovana okenca z enodelnimi polnimi polkni. Vhod v objekt so preprosta enodelna lesena vrata. Ovrednotenje: Tipičen gospodarski objekt iz druge polovice prejšnjega stoletja ima pomemben etnološki značaj in arhitekturne poudarke. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Nujni so obnovitveni posegi. Način uporabe: Gospodarska namembnost 'kleti je izgubila na svoji intenzivnosti. Objektu bo v sistemu RMNP določiti ustrezno funkcijo. E 24 - LENDAVSKE GORICE, Uj Tomaž, klet št. 368 Opis: Podolžno butano klet prekriva slamnata čopasta dvokapnica. Fasada je prebeljena z apnom, oblikujejo pa jo večja, pokončna i^. predeljena okna na bivalnem delu ter lesen dvokrilni vhod z dvoriščne E 15- KOBILJE št. 185 Opis: Domačija predstavlja tip panonskega doma v ključ. Pritlična zidana stanovanjska hiša je z dvoosno čelno fasado orientirana na cesto. Fasado členi profiliran podstrešni zidec ter okenske obrobe. Od arkadne vhodne lope v osrednjem delu poteka vzdolž dvoriščne fasade lesen gank pod podaljšanim napuščem, slonečim na lesenih stebrih. Objekte prekriva dvokapna opečna streha. Tlorisna razdelitev je funkcionalna in tipična za panonsko domačijo. Ob dvoriščni ograji je ohranjen v leseni uti star, klasičen vodnjak na kolo. Ovrednotenje: Domačija je ohranila velik del avtentičnih vrednot spomenika ljudskega stavbarstva in načina življenja na vasi. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Potrebni so obnovitveni posegi. Način uporabe: Zapuščeni domačiji je potrebno vrniti osnovno gospodarsko in stanovanjsko namembnost. fasade. Tlorisna razdelitev je tipična: bivalni p®' štor, prostor za prešanje in klet. Ovrednotenje: Edina butana klet v zaselku je pomemben etnološki in arhitekturni spomenik. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Spomenik je v izredno slabem stanju, zato J0 nujna čimprejšnja obnova. Način uporabe: Klet je zapuščena. Vključitev v RMNP bo zaW«’ . vala ustrezno gospodarsko ali turistično namemb' nost spomenika. E 25 - LENDAVSKE GORICE, Uj Tomaž, klet M 369 Opis: Cimprana, z ilom ometana in z apnom prebelj®10 klet podolžnega tlorisa je prekrita s čopasto slamnato streho. Talna zasnova je tradicionalna: osrednji prostor za prešanje, levo je bivalni prostor P desno klet. Fasado oblikujejo manjša predeljen0 okna na stanovanjskem delu ter enokrilna vhodna vrata na pročelju. Ovrednotenje: Klet iz druge polovice 19. stoletja je sporne^ -ljudskega stavbarstva in načina življenja v goric®1. Novogradnja v njeni neposredni bližini je moč®0 razvrednotila spomeniški značaj objekta. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti I pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vz®' ževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Nujni so obnovitveni posegi. Način uporabe: Gospodarska namembnost objekta se sklada z njegovim značajem spomenika. V sistemu R^ je tu predviden vinotoč. E 26 - LENDAVSKE GORICE, Uj Tomaž, klet ^ 371 Opis: I V L oblikovana cimprana klet je prekrita s sla®' : nato čopasto dvokapnico. Fasada je obdelaj z glino in prebeljena z apnom. Iz velikega osi0 njega prostora za prešanje je vhod v bivalni dsl j ' v klet. Okna so majhna, kvadratna z enodelbj polnimi polkni. Preprost lesen vhod na dvorih fasadi je izveden tik ob pravokotnem L-kraku. Ovrednotenje: J I Klet iz prejšnjega stoletja je pomemben etno „ $ I in arhitekturni spomenik ter priča o načinu življ0® kmetov. Varstveni režim: . I Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti 1 pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vZ ževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti- Potrebni so obnovitveni posegi. Način uporabe: Gospodarska dejavnost ter vključitev sporno® v sistem RMNP je v skladu z njegovim značaje®' E 27 - LENDAVSKE GORICE, Uj Tomaž, Kl0*^' 372 Opis: ■ no Cimprana klet je z gospodarskim delom tlof-U oblikovana v L. Lesene kladne stene so orne'3 a z ilovico in prebeljene z apnom. Objekt pr0^ slamnata dvokapna streha s čopi. Na bivalo3, delu objekta so majhna okenca, opremljena * 0 $ delnimi polnimi polkni. Lesena vhodna vrat® -^ pročelju so enostavnih oblik. Tlorisna zasnovi tradicionalna: velik osrednji prostor za Pr0^ali pravokotno nanj je klet ter desno od njega 0^ del. Ovrednotednje: j Klet iz konca prejšnjega stoletja, ki zaKlj1® L obcestni niz avtentičnih gospodarskih objektov' pomemben etnološki in arhitekturni spomenik-Varstveni režim: p Spomenik varujemo v njegovi avtentičnost'^, pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Potrebna so obnovitvena dela. Način uporabe: Gospodarska namembnost se sklada z znjil jem spomenika. V sistemu RMNP bo objekt 3 ustrezno funkcijo. stran ,28 vestnik, 3. februarji a d e h Opil- nedelica ^^ 99 vtaS-S stanovanjsko hišo vzdolž ceste je tlorisno oblikovana v slenpmL3 zidana hiša je 4 x 2 - osna, v tretji osi cestne fasade je obrobam'° r 'reska sv- Forjana. Okna so pokončna in deljena. Nad ternrnfir Je f,9uraln'o^as. Fasado členijo še šivani robovi, parapeti vzdolž an ,n naz°bčan podstrešni venec. Na dvoriščni strani poteka vhodna Janovaniske9a dela pod širokim napuščem v L oblikovana ter leseni ~.»Predf0*0^«. Ima leseno dekorativno izrezljano ograjo cimorann ru?Jasti strop. Gospodarsko poslopje v nadaljevanju je tonalna ' Ubjekte P°kr’va opečna dvokapnica. Notranjščina je tradi-°vrednotednje: te^nekdV domačija s stanovanjsko hišo, grajeno leta 1903, mernhnJK0L?tarei$'m gospodarskim poslopjem ima posamezne po-VarX ?rh'tekturne detajle. va^veni režim: teni so* varuiemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovo-•astnost °Se$* 23 n^e90V0 vzdrževanje in valorizacijo spomeniških Način uporabe: sPomen?ka ^^ 'n s^novaniska dejavnost sta v skladu z značajem ^e9njenea T ^ med zadni'm' ohranila pritlična cimprana domačija V ¿sl sta ^a’ 2 novej$im gospodarskim poslopjem postavljenim Pokrit z nov^a 9°sPodarskega poslopja je podprt z lesenimi stebri in sko hišo Vir?’.neustreznim ostrešjem s salonitno kritino. Stanovanj-naPu$Čern a ^°Pasta slamnata streha s širokim dvoriščnim ^štorov dYpr*ščni fasadi je dobro vidna pilastrska delitev P°končna n6 '2a’ kuenJa’ Pr'klet, mala iža, klet, hlev). Manjša r°^i tradicr ?redetena okna imajo volutaste okenske obrobe v ba-z$ne z j|oV'1 ■ dvodelna polkna. Lesene cimprane stene so prema-tno ^eS '"^M®™z apnom. Leseni čelni zatrep je dekora-q f®sen ko^uzN3^70^^ ^e nove^’ vodnjak s »ključem« za vedro poletja Ja JG izJemen etnološki in arhitekturni spomenik iz prejšnjega teni so pqs v?rujGmo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovo--^ostL za njsgovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških M^hato^rit'0^^ j® P°trebno staremu gospodarskemu delu vrniti ^ernu znač Ka 'n s*anovanjska namemebnost ustreza spomeni-funkcija^ domač'je- Pozneje se predvidi muzejsko prezentacij- Mnoge od teh hiš ne bodo več dolgo. V njih je shranjena modrost ekološke gradnje. E 32 - RENKOVCI št. 91 Opis: Zidana domačija z gospodarskim delom v L ima dvoosno čelo stanovanjske hiše orientirano na cesto. Cestna fasada je po običaju bogato profilirana (podstrešni venec, šivani robovi, okenske obrobe s cofastim motivom). Predvsem zanimiva je dvoriščna stran, kjer na stanovanjskem delu izstopa vhodna lopa z dvema zidanima stebroma, ki se nato nadaljuje v gank z leseno rezljano ograjo ter leseno mrežasto dekoracijo pod širokim napuščem. Objekte pokriva opečna dvokapna streha. Tlorisna razdelitev je tradicionalna. Ovrednotenje: Domačija je grajena v začetku stoletja in je odličen primer ambien-talne zaključenosti, s poudarki na posameznih detajlih. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stanovanjska in gospodarska funkcija se skladata s spomeniškim značajem domačije. Med zaščitene stavbne objekt» v Strehovskih goricah spadajo še kleti z oznakami E 38 na parcelni številki 55,56,57,58,59; E 39 na pare. št. 919,920, 921 In E 40 na pare. št. 13001, 1300, 1299, 1298, 1297,1296, vse v k. o. Strehovci. E 34 - STREHOVCI št. 74 Opis: • Ob krajevni cesti leži nekoliko iz središča naselja mogočna zidana domačija, oblikovana z gospodarskim poslopjem v L. Stanovanjska hiša in gospodarska poslopja prekriva opečna dvokapna streha. Hiša ima večja pokončna in predeljena okna opremljena s polkni in enostavnimi mrežami. Vzdolžna cestna in čelna fasada sta bogato členjeni (šivani robovi, profiliran podstrešni zidec in okenske obrobe z dekorativnim okrasjem). Ovrednotenje: Spomenik je iz začetka stoletja in je ambicioznejše zasnovan objekt s funkcijo nekdanje obcestne gostilne. Ima arhitekturno in etnološko vrednost. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Danes služi domačija v gospodarske in stanovanjske namene, kar je v skladu z značajem spomenika. E 36 - STREHOVSKE GORICE, klet Opis: Cimprana vinska klet je postavljena ob blagi vzpetini in je v bistvu sestavljena iz dveh poslopij v različnih nivojih. Osnovna stavba podolžnega tlorisa je na vrhu vzpetine, obnjo pa je s čelom prislonjena manjša zgradba, ki ima zaradi spuščenega terena precej nižje strešno sleme. Obe ostrešji sta neustrezno spremenjeni ter pokriti s salonitno kritino. Lesena kladna konstrukcija je ometana z ilovico in prebeljena z apnom. Klet ima manjši stanovanjski del in gospodarske prostore. Ovrednotenje: Objekt je pomemben etnološki spomenik zaradi svoje tipike, ki se je oblikovala v sožitju z okoljem. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. V doglednem času je potrebno zamenjati ostrešje in neustrezno kritino. Način uporabe: Gospodarski značaj kleti je v skladu z značajem spomenika. janiHamramaKra E 29 - PINCE, vaški zvonik Opis: Sredi naselja stoji ob kamnitem križu značilen vaški zvonik s klasično leseno konstrukcijo. Obnovljena opažana uta ima leseno šotorasto streho, iz katere moli dvoje vzporednih brun, ki jih spaja in zaključuje piramidasta strešica, pokrita s pločevino. Pod njo visi zvon. Ovrednotenje: Tipološko predstavlja zvonik starejšo obliko, čeprav gre za novejšo arhitekturo. Ima pričevalno vrednost o življenju na vasi. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Ob ponovnem strokovnem pristopu k obnovi bi bilo potrebno spomeniku vrniti njegovo osnovno obliko in slamnato streho. Način uporabe: Zvonik je ohranil osnovno funkcijo alarmiranja. E 30 - PINCE, gorice, klet št. 110 Opis: Izredno dolga cimprana klet leži na blagem pobočju ob vinogradih. Pokrivajo visoka, slamnata dvokapnica s polnimi čopi. Križno vezana tesana bruna imajo stike zamazane z ilovico. Objekt ima stanovanjski del ter ločen prostor za prešo in klet. Dvoje vhodov je izvedenih v rustikalni shemi, ostale odprtine so le manjše in nesimetrično razporejene line med dvema kladama. Ohranjena je klasična preša. Ovrednotenje: Klet je izjemen spomenik ljudskega stavbarstva 19. stoletja, tipična v svojem vinorodnem okolju. Spada med zadnje povsem ohranjene tradicionalne kleti na tem območju. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Gospodarska namembnost je v skladu z značajem spomenika. E 31 - PINCE, gorice, klet št. 239 Opis: Manjšo cimprano klet s konstrukcijo križno vezanih mogočnih, tesanih brun, pokriva slamnata dvokapnica s polnimi čopi. Stiki brun so ponekod še vedno zamazani z ilovico. Objekt ima prostor za prešo in vinsko klet, vhod pa je pravokotno zaključen ter preprosto oblikovan. Ohranjena je klasična preša. Ovrednotenje: Klet je pomemben stavbni in etnološki spomenik iz 19. stoletja ter osamljen primer ohranjenosti tovrstne arhitekture na tem območju. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Nujni so obnovitveni posegi. Način uporabe: Gospodarska namembnost je v skladu z značajem spomenika. E 35 - STREHOVSKE GORICE, klet Opis: V goricah med skromnimi cimpranimi kletmi izstopa mogočnejša zidana stavba s podolžnim tlorisom postavljena v hrib. Zidanica je delno podkletena in prekrita z opečno dvokapnico. Bivalni del oblikujejo pokončna okna z edino ohranjeno železno mrežo. Nad dvodelnimi vhodnimi vrati se je na ometu ohranila nečitljiva datacija. Drugi širši vhod na pročelju vodi v gospodarski del s prešo. Fasado členijo enostavne okenske obrobe, pilastri ter polkrožno oblikovan podstrešni zidec. Ovrednotenje: Ambiciozno grajena zidanica je kot taka izjemen primer na območju goric in je za razliko od drugih kleti najverjetneje pripadala predstavniku bogatejšega socialnega sloja. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njeno vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Potrebna so obnovitvena dela. Način uporabe: Gospodarska namembnost spomenika je v skladu znjegovim značajem. E 37 - STREHOVSKE GORICE, klet Opis: Podolžno oblikovana, cimprana klet je prekrita z visoko slamnato dvokapnico s polnimi čopi, ometana z ilovico ter prebeljena z apnom. Objekt ima podkleten bivalni del, prostor za prešo od koder vodijo stopnice v klet ter hlev, ki ima samostojen vhod s prednje fasade. Na bivalnem delu se izredno majhna kvadratna okenca zapirajo z enodelnimi polnimi polkni. Oba vhoda sta rustikalno oblikovana in pravokotno zaključena. Ohranjena je klasična preša. Ovrednotenje: Objekt je tipična gospodarska klet v značilnem ambientu Strehovskih goric. Postavljena je v prejšnjem stoletju. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Spomeniku je potrebno obnoviti slamnato streho. Način uporabe: Gospodarska dejavnost je v skladu z značajem spomenika. stran 29 E 41 - TURNIŠČE, Prvomajska ul. 21 Opis: Zidana stanovanjska hiša stoji vztlolž ceste in ima gospodarska poslopja v tlorisni obliki črke L. Hiša je delno podkletena. V kleti je banjasti obok. 5 x 2-osna fasada je členjena s šivanimi robovi, okenskimi obrobami in polkrožno zaključenim podstrešnim zidcem. Gospodarska poslopja pokriva opečna kritina, na stanovanjski hiši pa je neustrezen salonit. Bivalni del ima tradicionalno prostorsko razdelitev. V sklopu gospodarskih poslopij je ohranjena čevljarska delavnica. Ovrednotenje: Čeprav je na fasadi hiše najti letnico 1888, kaže danes objekt novejšo podobo. Posebnega etnološkega pomena je čevljarska delavnica, ki je še vedno v funkciji. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Domačija vzdržuje tradicijo turniških čevljarjev, zato je njena stanovanjsko gospodarska funkcija v skladu z značajem spomenika. »Ker prinašajo sintetični materiali v naše hiše s seboj toliko problemov, je gotovo pravi čas, da se spet vrnemo k naravi. Nesmiselno je, da se zastrupljamo in polnimo svet s plastiko, če nam narava daje mnogo boljše surovine.» Seymour-Girardet: Načrt zeleni planet E 44 - VELIKA POLANA št. 209 Opis: Tip domačije v ključ ima dominantno zidano hišo pokrito z opečno dvokapnico. Na cestni fasadi izstopa v osrednjem delu močno poudarjen dvoosni rizalit s ponovitvijo dveh oken v nadstropju. Čelo rizalita je historično oblikovano. Pokončno deljena okna so opremljena z lesenimi polkni ter obrobljena z enostavnimi obrobami. Podstrešni zidec je profiliran in poudarjen s secesijsko ornamentiko. Hiša je delno podkletena. Dvorišče zaokroža zidano gospodarsko poslopje z opečno dvokapno streho. Ovrednotenje: Objekti na domačiji predstavljajo lepo zaključen ambient, ki priča o prostorskih in arhitekturnih oblikah bivalne kulture iz*ža-četka 20. stoletja. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Gospodarsko stanovanjska funkcija kmečke domačije je v skladu z njenim spomeniškim značajem. E 43 - TURNIŠČE, Ul. Štefana Kovača 72 Opis: Zidana samostanska stavba s tlorisno obliko črke L je z daljšim krakom orientirana vzdolž glavne ceste. Cestna fasada je pritlična, sedemosna, medtem ko sta dvoriščna fasada ter v L grajen trakt nadstropna. V pritličju dvoriščne fasade so vidni ostanki arkadnega hodnika, ki je v veliki meri pozidan. Novejša predelana okna so pokončna, deljena ter obdana z enostavnimi obrobami. Stavba je v celoti podkletena (oboki) ter prekrita s čopasto dvokapno streho, krito z bobrovcem. Vzdolž napušča poteka polkrožno zaključen podstrešni zidec. V nadstropju se ob obokanem hodniku nahajajo celice redovnic. Ponekod je ohranjeno starejše stavbno pohištvo. Ovrednotenje: Objekt, grajen v baročni tradiciji, je danes zapuščen in v zelo slabem materialnem stanju. Nekoč so tu prebivale »šolske sestre«, kot so pravili domačini redovnicam Frančiškankam Brezmadežnim. Po župnijskih zapiskih naj bi spomenik nastal okoli leta 1639. Varstveni režim: Spomenik varujemo vnjegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Nujni so obnovitveni posegi s strokovnim sodelovanjem spomeniške službe. Način uporabe: Zapuščenemu objektu je potrebno dati ustrezno namembnost v okviru kulturnih dejavnosti oz. mu vrniti osnovno funkcijo v smislu vrnitve posesti Cerkvi. E 42 - TURNIŠČE, Travniška ul. 4 Opis: Zelo dobro ohranjena cim-prana domačija ob robu naselji je tlorisno oblikovana v ključ ter prekrita s slamnato čopasto streho. Tesane stene so ometane z ilovico in prebeljene z apnom. Pod širokim strešnim na-puščem je omogočena komunikacija z gospodarskimi prostori Okna stanovanjske hiše so pokončna ter predeljena v šest polj. Lesene svisli v čelnem zatresu so dekorativno izrezljane z moti; vom križa in svečnikov. Bivalni prostori so tradicionalno razporejeni. V »ižl« je ohranjena krušna peč, lesen strop pa ¡m3 na tramu vrezano letnico 1Sezidan vodnjak na dvorišču F ograjen z leseno latasto ograjo. Ovrednotenje: Izjemno ambientalno zaključena enota je s kvalitetnimi elementi ljudskega stavbarstva pomemben etnološki spomenik. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njego*1 avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njega*® vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Domačija je sicer dobro vzdr-ževana, vendar nenaseljen* Nujno ji je poiskati ustrezno namembnost (muzejska prezenta-cija). LJUTOMER E 1 - BOLEHNEČICl št. 9 Opis: Zidana, visokopritlična stanovanjska hiša stoji s podolžno, sedemosno fasado ob cesti. Osrednji del poudarja reprezentančna vhodna lopa s stopniščem, štirimi stebri, balustradno ograjo in trikotnim nadstreškom. Portal je pravokoten in datiran z letnico 1898. Okna so velika in dvokrilna, opremljena so z železnimi mrežami in polkni, nad njimi so kamnite karnise. Gospodarska poslopja stojijo pravokotno na stanovanjsko hišo, skedenj pa samostojno. Ovrednotednje: Stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji predstavlja ambiciozno vaško arhitekturo veleposestniških lastnikov iz konca 19. stoletja. Varstveni režim: Varujemo celotno domačijo s poudarkom na avtentični pričevalnosti stanovanjske hiše. Način uporabe: Stanovanjska in gospodarska namembnost sta v skladu z značajem domačije. E 3 - BOLEHNEČICl št. 15 Opis: Zidana, visokopritlična, v čelu triosna stavba stoji s podolžno vhodno stranjo ob cesti v strnjenem naselju. Krita je z opečno dvokapno streho. Do glavnega vhoda vodijo štiri stopnice. Portal je štukaturno okrašen z rastlinsko ornamentiko in datiran z letnico 1869. Vratnice so bogato profilirane. Kletna okna so opremljena z mrežami in lesenimi loputami. Gospodarska poslopja stojijo pravokotno na hišo, skedenj pa samostojno. Ovrednotenje: Primerno ohranjena domačija iz 2. polovice 19. stoletja predstavlja značilno ambiciozno vaško arhitekturo tega področja. Varstveni režim: Stanovanjsko hišo in gospodarska poslopja varujemo v celoti z vsemi detajli v njihovi izvirnosti. Način uporabe: Stanovanjska in gospodarska funkcija sta v skladu z značajem domačije kot spomenika. »Dokler se človek enači z množicami, se počuti nesposobnega, da bi lahko storil kaj odločnega za ogroženo življenje. Zdi se, da ekološke težave in polomi koreninijo zgolj v politično-ekonomski sferi, na katero nimajo skoraj nobenega vpliva. Tak nazor vodi k obupanju in pasi-vizaciji. Zamisel o pomenu osebne ekologije pa temu nasprotno odpira perspektive človekove ustvarjalnosti in inventivnosti pri obvladovanju življenjske krize in planeta...» Marko Pogačnik: Za zdravljenje Zemlje E 2 - BOLEHNEČICl št. 10 Opis: Domačija, ki jo sestavljajo 5 novanjska hiša in gospoda^ objekti, stoji ob glavni cesti v® njenem naselju. Stanovanj53, hiša podolžnega tlorisa je ,0, dana, visokopritlična in P0.^ tena. Glavni vhod v osrednji \ poudarja vhodna lopa na d* stebrih, ki nosijo trikotno zaK^ čen nadstrešek. Portal je koten in ima na vratni Prel hlev in ■ Bivalnemu delu sledi pod isto streho že delno porušen njeno ¡n 2 n. P°sebej stoječ lesen svinjak. Ostrešje stavbe je spreme-2 ^Zbirnik — ometan Okna so majhna, kvadratna, opremljena in Slavno h « '■-®'va'n' del je dvoceličen; ima vežo, ki je tudi kuhinja, ^tednotenje- °)‘ V ^^ P™8*0"11 so ilovnata ha. ne bistveno V tlor'sn' zasnovi bivalnega dela eden redkih ohranjenih in Otočju in spremenjenih primerov skromnih bivalnih razmer na tem poletje razkriva način življenja viničarjev na prelomu iz 19. v 20. Poseg, za naruiemo v celoti notranjščine in zunanjščine. Nujni so N#čln uporabeV° ohranitev in rekonstrukcijo nekaterih detajlov. ^men^a013 s,anovanjsko namembnost, kar je v skladu z značajem -■une barve so la-bko iz naravnih sestavin, kot je apno. Vse notranje lesene Površine je mogoče obdelati z naravnim voskom. Hiša bo potem v celoti naravna ~ del narave, ne njeno nasprotje. Ce bomo živeli v taki biši, hiša ne bo zastrupljala niti nas niti prihodnjih stanovalcev. Seymour-Girardet: Načrt zeleni planet, Naravna arhitektura E 9 - GRABE PRI LJUTOMERU št. 16 Opis: Visokopritlična in delno podkletena, velika zidana kmečka hiša stoji s podolžno vhodno fasado in gospodarskimi poslopji v L krak vzdolž ceste v razloženem naselju. V vhodno lopo s polkrožno zaključenim čelom in štirimi podpirajočimi kvadratnimi stebri vodi dvoramno stopnišče. Portal je zidan, pravokoten, z lesenimi in steklenimi dvokrilnimi vratnicami. Hiša je 7 x 3-osna, ima bogato fasadno dekoracijo in je krita z opečno dvokapnico. Ovrednotenje: Hiša z letnico 1914 in injcialama J in S v čelu je ambiciozna vaška arhitektura prve polovice 20. stoletja. V arhitekturnem oblikovanju se odraža socialno-posestni položaj velikega kmeta v tem času. Varstveni režim: Domačijo varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti s poudarkom na stanovanjski hiši, ki je potrebna obnove. Način uporabe: Gospodarska in bivalna namembnost domačije sta v skladu z njenim značajem. E 5 - CEZANJEVCI št. 35 (po E-hiš 36) Opis: Pritlična zidana hiša, ki stoji z bočno stranjo pravokotno na cesto in tvori z gospodarskimi poslopji dom v ključu, ima pomemben ambien-talni značaj v strnjenem obcestnem naselju. Stanovanjska hiša s poudarjenim, za tri stopnice dvignjenim vhodom v glavni osi, je podolžnega tlorisa, krita s strmo opečno dvokapnico in ima bogato fasadno dekoracijo. Okna so predeljena, dvokrilna, opremljena s kovinskimi mrežami in polkni. Gospodarska poslopja so mlajšega nastanka. Ovrednotenje: Kompleks domačije je dobro ohranjen primer panonskega ljudskega stavbarstva; daje naselju značilen ambientalni poudarek in priča o načinu kmečkega življenja in gospodarjenja v prejšnjem .stoletju. Varstveni režim: Domačijo varujemo v celoti. Način uporabe: Stanovanjska in gospodarska uporaba sta v skladu z značajem domačije. E 10 - JERUZALEM št. 7 Opis: V pobočje grajena pritlična, zidana stavba je nekdanja »šafarska« - hiša oskrbnika viničarjev. Stoji pod cerkvijo v naselju. Fasada je gladka, ob vhodu manjka lesena vhodna lopa. Streha je strma opečna dvokapnica s konkavnim podstrešni vencem. Tlorisna razdelitev je pravokotnik z dolgo vežo, banjasto obokano kuhinjo, sobami in štibel-com. Dohod v obokane, velike vinske kleti je iz veže, prav tako dohod na podstrešje. Ovrednotenje: Objekt je zaradi ohranjene tlorisne zasnove pomemben spomenik ljudske arhitekture, ki odraža bivalne razmere in način življenja oskrbnikov vinogradniških veleposestnikov do II. svetovne vojne. Varstveni režim: Stavbo varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njeno ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stanovanjska namembnost je v skladu z značajem spomenika. E 6 - CEZANJEVCI št. 40 Opis: Pritlična, delno podkletena, 7 x 3-osna, zidana hiša z vzporedno stoječim gospodarskim poslopjem stoji v središču strnjenega naselja. Vhod v srednji osi poudarja na dveh stebrih sloneč nadstrešek, zaključen s trikotnim čelom. Stavba je pokrita z dvokapno opečno streho, vogali so poudarjeni, podstrešni venec je profiliran in okrašen s točkastim nizom. Okna so predeljena, dvokrilna, opremljena z mrežami in polkni. Ovrednotenje: Poleg arhitekturnih kvalitet, ki jih ima stnovanjska hiša, nastala ob koncu 19. stoletja, je stavba pomembna tudi zaradi svoje nekdanje funkcije - gostilna. Varstveni režim: Spomenik varujemo v vseh spomeniških elementih. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških vrednot. Način uporabe: Stanovanjska in gospodarska uporaba sta sicer v skladu z značajem domačije, vendar bi veljajo razmisliti o ponovni oživitvi gostilniške namembnosti. E 8 - GODEMARCI Št. 40 Opis: Domačija, ki jo sestavljajo stanovanjska hiša in gospodarski objekti, leži v dolini razloženega naselja in je oblikovana v ključ. Stanovanjska hiša je zidana v podolžnem tlorisu, krita je z opečno dvokapnico in ima bogato fasadno dekoracijo. V zatrepu pod slemenom je med oknoma ohranjena niša in nad njo podstrešna lina. Hiša je delno podkletena. Glavni vhod je v osrednji osi in ima lesena profilirana dvokrilna vrata, zadnji vhod pa je pod podaljšanim strešnim napuščem na dvoriščni strani. Ovrednotenje: Kompleks stanovanjske hiše s stanovanjskimi objekti je dobro ohranjena in značilna panonska domačija trdnega kmeta iz konca 19. stoleta. Varstveni režim: Domačijo varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njeno ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stanovanjska in gospodarska namembnost je v skladu z značajem spomenika. Mnoge od teh hiš ne bodo več dolgo. V njih je shranjena modrost ekološke gradnje. ' ebruarja 1994 stran 31 E 11 - KOKORIČI št. 9 Opis: Domačija, ki jo sestavljajo stanovanjska hiša in gospodarski objekti, leži ob cesti v razloženem naselju. Glavni vhod v delno podkleteno, 5 x 3 - osno hišo vodi po stopnicah skozi banjasto obokano vhodno lopo, slonečo na dveh okroglih kamnitih stebrih. Na portalu so iniciale in letnica 1863. Temelji stavbe so oblikovani s kamni pravilnih pravokotnih oblik. Dvoriščna stran je nekoliko predelana. Tlorisna zasnova je tradicionalna, s podolžno vežo in obokano kuhinjo. Gospodarsko poslopje je zidano, stoji ločeno od hiše, vendar pravokotno nanjo. Ima podaljšan strešni napušč, ki ga podpirajo značilni leseni stebri, v zgornjem delu s tremi nosilnimi kraki. K domačiji spada tudi lesen koruznjak in vodnjak na dvorišču. Ovrednotenje: Sklop objektov je značilna domačija iz druge polovice 19. stoletja, ki odraža takratni družbeno-socialni položaj ravninskega velikega kmeta. Varstveni režim: Domačijo varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njeno ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stanovanjska in gospodarska uporaba sta v skladu z značajem domačije. E 14 - MORAVCI V SLOVENSKIH GORICAH, klečaja pri hiši št. 21 E 12 - KRAPJE št. 5 Opis: Nizka, pritilična, zidana stoji v križišču cest strnjenega naselja. Krita je s čokato opeči» streho z enostranskim čope* Obe cestni fasadi sta 3ekwa' tivno poslikani okoli oken inv®' trepu z rdečimi obrobami. so velika, pokončna in p®8 Ijena, opremljena s kovinski®1 mrežami. Ohranjena tlorisi shema kaže zglede v trških * gostilniških hišah z dvema k# njama: prednjo in zadnjo. Gospodarska poslopja, _ P°' stavljena v L-krak, so mlajšega nastanka. Skedenj in zrnska stojita samostojno, prav tal® svinjski hlevi. Pod strešnim n® puščem je ohranjen vodnjak. Ovrednotenje: Kompleks je ob svojem Stanku predstavljal ambiciozni» in kvalitetnost oblikovanj kmečke arhitekture, kar pa je ® danes ohranila le stanovanj»® hiša v notranji in zunanji obliki. Varstveni režim: Varujemo celotno domač1!, s poudarkom na avtentični pij valnosti stanovanjske hiše. voljeni so posegi za njeno nitev in valorizacijo spomeniški vrednot. Način uporabe: Stanovanjska in gospodars» namembnost je v skladu z zn® čajem spomenika. E 16 - MORAVCI V SLOVENSKIH GORICAH, vodnjak pri hiši št. 116/a Opis: Vaški studenec stoji ob cesti sredi slemenskega naselja. Sestoji iz lesenega ohišja pravokotne oblike, dvokapne opečne strešice in velikega lesenega kolesa. Od mehanizma manjka del kamnitega oboda - lijaka. Ovrednotenje: Studenec »na vedrice« je eden redkih ohranjenih nekdaj zelo tipičnih objektov na področju slemen, kjer je talna voda globoko pod zemljo. Zaradi regionalne tipičnosti ima pomemben poudarek v krajini in ga je potrebno ohraniti. Varstveni režim: Studenec, ki je v zelo slabem stanju, varujemo v celoti. Nujno potrebno je popravilo strešice in obnova mehanizma. Način uporabe: Objekt ni več v uporabi. E 17 - MORAVCI V SLOVENSKIH GORICAH, kajžarski dom pri št. 127/a Opis: Lesen, v kladni konstrukciji grajen, ometan in še delno pobeljen kajžarski dom, stoji na slemenu v razloženem naselju z zadnjo stranjo vzporedno s cesto. Delno je podkleten, z zidanim vhodom s cestne strani. Stavba je krita z opeko, ima majhna kvadratna okna s polkni in lesenimi profiliranimi okenskimi okviri ter železnimi križi. Konci strešnih tramov so volutasto oblikovani z ohranjeno rdečo barvo v zobčastih zarezah. Veža - kuhinja, velika hiša (iža) in zgornja klet predstavljajo tradicionalno talno shemo. Ovrednotenje: Stavba je značilen skromen kajžarski dom iz konca 19. stoletja in ima skupaj z dvema vinskima kletema v bližini izreden ambientalen značaj. Varstveni režim: Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stavba je zapuščena in v slabem stanju. Zato so nujni posegi za njeno ohranitev in rekonstrukcijo nekaterih detajlov ter nujna določitev primerne funkcije, ki bo zagotavljala njen obstoj. Opis: Lesena in ometana, v kladni konstrukciji grajena klet pravokotnega tlorisa, stoji vzdolž kolovoza v naselju. Ostrešje je spremenjeno in pokrito z opečno dvokapnico. Stavba ima dva prostora in ni podkletena. Vhod vanjo je iz bočne strani skozi dvoje vrat, notranja in zunanja mrežasta. V zgornjem delu je nad dekorativno oblikovanim vratnim okovjem vrezana letnica nastanka 176?. Ovrednotenje: Stavba je tipični gospodarski objekt - vinska klet. Varstveni režim: Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti. Način uporabe: Gospodarski namen je v skladu z značajem spomenika. »Dokler se človek enači z množicami, se počuti nesposobnega, da bi lahko storil kaj odločnega za ogroženo življenje. Zdi se, da ekološke težave in polomi koreninijo zgolj v politično-ekonomski sferi, na katero nimajo skoraj nobenega vpliva. Tak nazor vodi k obupanju in pasi-vizaciji. Zamisel o pomenu osebne ekologije pa temu nasprotno odpira perspektive človekove ustvarjalnosti in inventivnosti pri obvladovanju življenjske krize in planeta...« Marko Pogačnik: Za zdravljenje Zemlje E 18 - MORAVCI V SLOVENSKIH GORICAH, klečaja pri hiši št. 127/a Opis: Enocelična, nepodkletena, lesena in ometana stavba s spremenjenim ostrešjem in opečno kritino stoji v sredini sklopa treh lesenih objektov v razvlečenem slemenskem naselju. Ima kvadraten tloris in vhod iz sprednje strani. Grajena je v kladni konstrukciji. Konci strešnih tramov se volutasto profilirano zaključujejo. Ovrednotenje: Stavba je tipičen gospodarski objekt, značilen za to območje, in pomembna sestavina v ambientu. Varstveni režim: Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Gospodarska namembnost je v skladu z značajem spomenika. E 19 - MORAVCI V SLOVENSKIH GORICAH, klečaja pri hiši št. 127/a Opis: Vinska klet - klečaja je enocelična stavba, kvadratnega tlorisa. Je nepodkletena in stoji na začetku razpotegnjenega slemenskega naselja. Grajena je v kladni konstrukciji in ometana z ilovico. Ima vhod iz bočne strani. Portal je lesen, pravokoten, vrata iz vodoravno zbitih desk. Ostrešje je predelano in krito s salonitnimi ploščami. Ovrednotenje: Stavba je značilen gospodarski objekt, namenjen shranjevanju vina. Varstveni režim: Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti. Salonitno strešno kritino je potrebno zamenjati. Način uporabe: Gospodarska namembnost je v skladu z značajem spomenika. E 15 - MORAVCI V SLOVENSKIH GORICAH št. 106 Opis: Delno zidan in delno lesen kmečki dom na vogel stoji z vho^ stranjo ob cesti v sredini razloženega naselja. Bivalnemu delu s cionalno talno zasnovo (veža, kuhinja, prednja in zadnja hiša ter sledi v vogal postavljen lesen gospodarski objekt. Čelna stran sta"’ vanjskega dela je trovhodna pa šestosna. Okna so majhna, dvokn|n ’ razdeljena na polja in opremljena s polkni. Stavba je opremF s tradicionalnim hišnim inventarjem. Na dvoriščni strani sodi k dom čiji vodnjak na kolo v leseni in z opeko kriti uti. Ovrednotenje: a Polkmečki dom na vogel iz sredine 19. stoletja z ohranjeno notici opremo odraža socialni položaj kmetov na tem območju. Varstveni režim: Domačijo varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljen1 posegi za njeno ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških lastno’1 Potrebna bi bila obnove. Način uporabe: Funkcija je samo še stanovanjska. E 20 - MOTA št. 30 Opis: V središču obcestnega naselja stoji podolžna, 3 x 10-osna, pri" ¿^ delno podkletena stavba. Krita je z opečno dvokapnico in l^^jjiji strešni okni v njenem osrednjem delu. Dohod v hišo je na strani z dveh strani po stopnišču z balustradno ograjo skoZ' -j. vhoda. Okna so velika, pokončna, dvokrilna, s kovinskimi mr®^ ^ Na dvorišču se stavba na eni strani zaključuje s plitvim L-krakto®1'0. drugi strani pa se v daljši krak nadaljuje gospodarsko poslopj® 5 'M kim napuščem. Med obema je kamnita terasa - nekdanje P Gospodarska poslopja sestavljajo nadstropna žitna (zrnska) Id® j, senim gankom, kleti, hlevi in preša. Posebej stojijo še sk® drvarnica in svinjski hlevi. Ovrednotenje: zj- Kompleks je ob arhitekturnih kvalitetah pomemben predvs®^^ radi svoje dolge in močne gostilniške tradicije, pri čemer vse arhitekturne sestavine odražajo nekdanji ekonomski status ¡aS ob prelomu iz 19. v 20. stoletje. Varstveni režim: Domačijo varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovolj® 5,i. posegi za njeno ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških laS Način uporabe: 0je Kompleks nima več prvotne funkcije. V delu stanovanjske ^»¿gH' urejena trgovina, drugi del in gospodarska poslopja pa so zap®5 Celoti bi bilo potrebno poiskati stanovanjsko-gospodarsko na111 nost oz. ji vrniti prvotno funkcijo. stran 32 vestnik, 3. februafl3 Opis" N0RèlNCI PRI LJUTOMERU št. 14 cesti2«3' P?-'?na stavba izrazito podolžnega tlorisa stoji vzdolž ob stosna Sr^ ISČLI naseÜa- Krita je z opečno dvokapno streho. Dvanaj-z mre? v . na ^sada ima pokončna, predeljena okna, opremljena z po,kni in kamnitimi karnisami. Vogali stavbe so poudarjeni 'usiiKainimi robovi. v obnk^ur a-Ska P°s,0Pia so mlajšega nastanka in so vezana na hišo Ovrednoten^ S kater'm °^’kujejo dvorišče - nekoč gostilniški vrt. in S s*avknimi elementi kaže na nastanek v začetku 20. stoletja odsev^^61^ reP.rezentančne gostilniške arhitekture tega časa ter Vastve^irež™8^ 'n soc'a,n’h razmer gostilničarjev. Poudark^0 varuj?mo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti s posebnim za niAn^HkH3 ^?731008!' stanovanjske hiše. Dovoljeni so posegi Način uporab™^ 'n va*or’zac'j° spomeniških lastnosti. trad^io l'$ka 'n stanovanjska uporaba je sicer v skladu z značajem in obnn2^KOrnp'eksa’ vendar bi veljalo razmisliti o razširitvi in predvsem bogatitvi gostilniške dejavnosti. Op*V Radomerščak št. 19 "^Voaaf'^0^61303 in beliena> kritasshmnStf^ena domačija. njo Ob F StAJI 2 vhodno stra-dvoie maChS-L ^elna stran ima ,esen kvadratnih oken in risna 7 3 rep P°d čopom. Tlo-Bivaln^ ¡e tradicionalna, ^i delu sledi gospodar- ^dnotenje: P^o^ska^hH3,70961 i® tiP^na sredine nr2-dska arb'tektura iz VasW ?-9)e9a stoletja. Do Jrez,m: neokrniAnJ? *^^ v celot’, feni so n St’,n izvimosti. Dovo-tev ¡n vai°Se^ za nieno ohrani-S?1 njenih spome’ Wporabe: narnern°hnr^ in gospodarska Sp°menikaS ustrezata značaju ^^i? * « L ‘y”» »'?'^^^ °PiS: STR°^JA VAS št- 44 s^^odars^3,2idana- podkletena, 7x3- osna stanovanjska hiša vJar|jo ob P°s'°Pjem v L-kraku in skednjem je locirana z vhodno oo a s kaset1 V ?trnjenem obcestnem naselju. Dostop do glavnega Okna Jranimi vratnicami je po enojnem stopnišču s kamnito ’ Mrežam'0 P°končna. dvokrilna, predeljena, opremljena s kovin-astrj. Streha -n lesenimi polkni. Fasado členijo okenske obrobe in O^strezni^ le,°Pečna dvokapnica, na dvoriščni strani podaljšana D^^^je 83 °n*tn'm P°da^kom nad kletnim vhodom. dr!!?7® obraTj^3 domačija velikega ravninskega kmečkega gospo-V*r Prim \2ore trških arhitektur iz začetka 20. stoletja in je vaške gradnje. fc^' ^njen^T110 V ce'ot’’ neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so n uPorabe- ranitGV 'n val°r'zacijo njenih spomeniških lastnosti. ^ sPon^nFka 'n 9°sP°darska namembnost sta v skladu z znača- E 22 - NORŠINCI PRI LJUTOMERU št. 39 Opis: Lesena, ometana in pobeljena stavba podolžnega tlorisa stoji ob koncu naselja. Vhodna in čelna fasada sta 7 x 2-osni in imata večja predeljena okna s kovinskimi mrežami in polkni. Vratnice glavnega portala so bogato profilirane. Gospodarska poslopja so postavljena na L-krak. Na hlevskem tramu je ohranjena letnica nastanka hiše (1802), ki pa nima več tradicionalne prvotne talne zasnove. Ovrednotenje: Stavba je na zunaj ohranila vse značilnosti panonskega ljudskega stavbarstva in je iz začetka 19. stoletja. Današnja oblika razkriva razvoj in spremembe bivalnega okolja kmečkega prebivalstva na tem področju skozi čas. Varstveni režim: Domačijo varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njeno ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stanovanjsko-gospodarska namembnost je v skladu z značajem spomenika. Zidne barve so la-, hko iz naravnih sestavin, kot je apno. Vse notranje lesene površine je mogoče obdelati z naravnim voskom. Hiša bo potem v celoti naravna - del narave, ne njeno nasprotje. Če bomo živeli v taki hiši, hiša ne bo zastrupljala niti nas niti prihodnjih stanovalcev. Seymour-Girardet: Načrt zeleni planet, -Naravna arhitektura E 27 - VOGRIČEVCI št. 13 Opis: Domačijo sestavljajo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja. Zidana hiša stoji z značilno panonsko arkadno vhodno lopo in dvo-ramnim stopniščem vzdolž ob cesti razložene vasi. 7x3- osna stavba je delno podkletena, pokrita s strmo opečno dvokapnico in ima bogato fasadno dekoracijo. Gospodarsko poslopje z dekorativnimi opečnimi mrežami stoji v zamiku pravokotno na hišo in ustvarja značilen L-krak. Ostala poslopja stojijo samostojno v okviru domačije. Ovrednotenje: Obnovljena in vzdrževana domačija predstavlja ambiciozno in po trških vzorih grajeno vaško arhitekturo, ki odraža premožnejše kmečko gospodarstvo prve polovice 20. stoletja. Varstveni režim: j Domačijo varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njeno ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stanovanjska in gospodarska uporaba sta v skladu z značajem spomenika. E 23 - NUNSKA GRABA št. 15 (Kodalitscheva zidanica) Opis: Sredi razloženega naselja stoji nadstropna, podkletena večja zidanica v tlorisni obliki črke T. Krita je s strmo opečno dvokapnico. Zatrepi so obloženi z lesenimi opaži, prostori pod slemeni pa izpolnjeni z leseno dekoracijo. Okna v nadstropju so dvokrilna, predeljena in opremljena s polkni. Obokani so veža, kuhinja in kleti. Stavbi je v L-kraku priključen gospodarski objekt s prešo, kletmi in hlevi. Ovrednotenje: Kodalitscheva zidanica je ena redkih gosposkih vinogradniških zidanic na tem območju in predstavlja pomemben gospodarski in arhitekturni spomenik. Varstveni režim: Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stanovanjska in gospodarska uporaba sta sicer v skladu z značajem spomenika, vendar bi celotni domačiji morali vrniti enotno gospodarsko funkcijo z enim gospodarjem. E 25 - STARA CESTA št. 8 Opis: Manjša domačija leži v razloženem naselju s hrbtno fasado gospodarskega dela vzdolž ceste. Oblikovana je na vogel. Grajena je iz lesa, ometana in beljena, talni pas na bivalnem delu je sive barve. Krita je s slamnato streho in čopi. Stavba ima tradicionalno tlorisno zasnovo s posebnim vhodom v stanovanjski del - veža (priklet), kuhinja (kue-nja), hiša (iža) in klet (pivnica) - ter vhodi v gospodarske prostore, ki so postavljeni v L. Okna so majhna in kvadratno oblikovana. Ovrednotenje: Stavba je značilna lesena panonska domačija iz konca prejšnjega stoletja. Varstveni režim: Domačijo varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njeno ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških lastnosti. Dotrajano slamnato kritino bi bilo potrebno zamenjati. Način uporabe: Stanovanjska in gospodarska namembnost sta v skladu z značajem domačije. E 28 - ZGORNJI KAMENŠČAK št. 26 Opis: Domačija leži na vzpetini nad cesto v razloženem naselju. Ohranjen stanovanjski del, je grajen, na opečnih temeljih, stene so iz ilovice (butane) ih beljene, talni les je sive barve. Streha je slamnata dvokap- ' niča z enostranskim polnim čopom. Okna so majhna, kvadratna, nekatera oblikovana v baročni tradiciji z volutastimi zaključki okenskih okvirov. Prostorska zasnova je tradicionalna: veža, obokana črna kuhinja, hiša in štibelc. V veži so tla ilovnata, v ostalih prostorih lesena. Ohranjen je tradicionalen hišni inventar. Ovrednotenje: Objekt je značilna panonska ljudska arhitektura iz 2. polovice 19. stoletja, oblikovana v poznobaročni stavbni tradiciji. Varstveni režim: Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti z vsemi detajli zunanjščine in notranjščine. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev in valorizacijo spomeniških vrednot. Način uporabe: Stanovanjska namembnost je v skladu z značajem spomenika. ruarja 1994 stran 33 E 29 - ŽELEZNE DVERI št. 11 Opis: Zidanica stoji sredi vinorodnega razloženega slemenskega naselja ob vinski cesti Ljutomersko-ormoških goric. Pritlično zidano poslopje, krito z opečno štirikapnico sestavljajo bivalni prostori (veža, ohranjena črna kuhinja, hiša in izba) in gospodarski del, prostor z odprtim ostrešjem, ki je služil prešanju. Preša ni ohranjena. Pod bivalnim delom stavbe je večja banjasto obokana klet. Vhod vanjo je iz čelne, cestne strani stavbe. Vhod v stanovanjski del zidanice pa vodi skozi segmentno zaključen portal v osrednji osi stavbe. Okna na zidanici so dvojna, dvokrilna ter deljena na polja. Poleti zunanja okna zamenjajo s polkni. Ovrednotenje: Stavba je tipična zidanica z originalno ohranjeno notranjščino. Varstveni režim: Zidanico varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njeno ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških lastnosti. Pred leti smo zidanico skupaj z lastnikom obnovili v originalni zunanjščini in notranjščini. Način uporabe: Stavba služi vinogradniškemu in kletarskemu namenu. Bivalni del stavbe, ki je obnovljen v stari tradiciji z originalno črno kuhinjo, bo lastnik uporabil za namene vinotoča. »Ker prinašajo sintetični materiali v naše hiše s seboj toliko problemov, je gotovo pravi čas, da se spet vrnemo k naravi. Nesmiselno je, da se zastrupljamo in polnimo svet s plastiko, če nam narava daje mnogo boljše surovine.« Seymour-Girardet: Načrt zeleni planet Po Bachelardu pomeni hiša notranje bitje; nadstropja, klet in podstrešje simbolizirajo razna duševna stanja, razpoloženja. Klet ustreza podzavesti, podstrešje pa duhovni pridvignjenosti. Hiša je tudi ženski simbol s pomenom zavetja, matere, zaščite, materinskih prsi. Chevalier-Gheerbrant, Slovar simbolov E 31 - LOGAROVCI št. 39/b, p. d. Androšovi Opis: Majhna, nizka, lesena domačija, grajena »na vogel«, stoji v razloženem naselju. Delno je še krita s slamo. Stanovanjski del ima tradicionalno talno zasnovo (hiša, štiblc, kuhinja, priklet in klet). Nanj je pravokotno vezan gospodarski del z novejšim prizidkom. Podkleten in obokan je del pod štibelcom. Na glavnem tramu v hiši je ohranjena letnica nastanka 1793, hišni inventar pa je iz leta 1926. V vseh prostorih so lesena tla in stropi. Ovrednotenje: Hiša, nastala v letu 1793, je ena najstarejših ohranjenih stavb, značilnih za to področje. Domačija skupno z zunanjo arhitekturno obliko in izvirno notranjo ureditvijo in inventarjem predstavlja vse značilnosti panonskega stavbarstva in način življenja manjšega kmečkega gospodarstva iz začetka 20. stoletja. Varstveni režim: Domačijo varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njeno ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stanovanjsko gospodarska namembnost je v skladu z značajem domačije. E 30 - GODEMARCI št. 42 Opis: Domačijo, ki leži v dolini razloženega naselja, sestavljajo zidana stanovanjska hiša s stebriščno vhodno lopo, gospodarska poslopja na L, svinjaki na dvoriščni strani, vinska zidana klet, drvarnica in velik skedenj. Hiša je delno podkletena in viso-kopritlična, krita z opečno dvokapnico. V zatrepu pod slemenom je med oknoma ohranjena -slikarija sv. Florjana. Ovrednotenje: Kompleks domačije enovitega nastanka iz začetka dvajsetega stoletja je izreden primer ohranjene arhitekture brez večjih kasnejših sprememb in odraža bivalne razmere, način življenja in gospodarjenja ter socialno posestni položaj ravninskega velikega kmeta iz omenjenega obdobja. Varstveni režim: Ker na domačiji ni mlajših naslednikov, obstaja nevarnost njenega počasnega propadanja Zaradi njene izjemne vrednost1 in kompleksne ohranjenosti 1° moramo varovati v celoti, neokr; njenosti in izvirnosti. Dovoljeni so le posegi za valorizacijo £ ohranitev njenih spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stanovanjska in gospodarska namembnost je v skladu z njenim značajem. E 32 - PRECETINCI, klečaja pri hiši št. 32 Opis: • Lesena in ometana, v kladni konstrukciji grajena klet pravokotne!)3 tlorisa, stoji vzdolž kolovoza v naselju. Ostrešje je pokrito z opečno dvokapnico. Stavba ima dva prostof» in je podkletena. Vhod vanjo je iz čelne strani, na vratnicah je letnic» 1724. Ovrednotenje: Stavba je tipični gospodarski objekt - vinska klet. Varstveni režim: i 11 Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovolj^' so posegi za njegovo ohranitev in valorizacijo njegovih spomeniški" lastnosti. Način uporabe: Gospodarski namen je v skladu z značajem spomenika. GORNJA RADGONA E 1/a - ČREŠNJEVCI št. 9, Eggenwald oz. Koratov grad Opis: Na griču nad dolino stoji iz kamna in opeke grajena 5x3- osna, nadstropna, podkletena stavba, krita z opečno strmo, dvokapno, čopasto streho. Na čelni strani stavbe sta dva baročna portala. Vhodni, zgodnjebaročni je kamnit, pravokoten in zaključen s profiliranim lomljenim trikotnim čelom in školjko na sredini. Drugi portal, kamnit, polkrožno zaključen in opremljen z značilniriii, kovanimi mrežastimi vrati, vodi v obokano vinsko klet. Vežo pokriva banja s križajočimi se sosvodnicami. V nadstropju stavbe je prostor nekdanje hišne kapele, ki je križno obokan. Pred stavbo stoji kamnit baročni studenec. Ovrednotenje: Kolikor je znano, so bili prvotni lastniki Eggenwalda Ivniški in Koenigsfelderji. Sledil jim je Andrej pl. Pichler, ki je stavbo 1618 prodal baronu pl. Stadlu. 1651 je kupil posest Andrej Goepleis, trgovec iz Radgone. Njegovi dediči so bili povzdignjeni v plemiški stan s predikatom pl. Eggenwald. Pogosto je menjal lastnika. Leta 1905 ga je kupil Karel Korat. Od njegovih potomcev ga je podedoval sedanji lastnik Ivan Borko. Varstveni režim: Stavbo varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njeno ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti. Stavba ni vzdrževana. Objekt je tudi v slabem gradbenem stanju, zato je potebna temeljita sanacija in obnova stavbe v čimbolj originalnem stanju. Način uporabe: Stavba je že več let nenaseljena in brez funkcije. Najti ji je treba primerno namembnost in jo ustrezno obnoviti. E 1 - BREZJE št. 1 Opis: Cimprana, s slamo krita stavba, v osnovi tip stegnjenega doma, leži vzdolž ceste, bivalnemu delu, ki ima prizidek v obliki črke T, sledijo gospodarski prostori v isti vrsti. Obe čeli stavbe sta dvo-osni. Okna so dvokrilna in razdeljena na polja ter opremljena z železnimi mrežami in polkni. Portal je lesen, pravokoten. Vratnice so kasetirane. Talna zasnova objekta je tradicionalna. Ovrednotenje: Stavba je lep primer vaške panonske arhitekture iz sredine 19. stoletja. Varstveni režim: Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stanovanjsko-gospodarska namembnost je v skladu z značajem objekta. E 2 - ČREŠNJEVCI št. 170 (»Koroščeva vila«) Opis: Nadstropna gosposka hiša, ki ima v podaljšanem pritličnem gospodarskem delu prostor za prešo. Izstopajoč rizalitni del hiše služi kot vhod v bivalni del. Portal je polkrožno zaključen. Zraven njega je vhod v klet skozi potlačeno polkrožno zaključen kamnit portal. Hiša ima v dvoosni čelni fasadi rezljano leseno, nadstropno verando. Fasado členijo okenske obrobe s profilirano karniso, podstrešni venec, venčni zidec ter šivani robovi. Klet je obokana. Pravokotno na stavbo stoji viničarija. Ovrednotenje: Stavba je bila zgrajena leta 1889. Kompleks je lep primer veleposestniškega gospodarstva. Varstveni režim: Objekt varujemo v celoti. Dejavnost v okviru spomenika mora biti v skladu s spomeniškim značajem le-tega. Za vsak poseg je potrebno dovoljenje spomeniške službe. Način uporabe: Objekt je v lasti Kmetijskega kombinata Gornja Radgona. Stavba je prazna in je že začela propadati. Nujno ji je treba najti primerno funkcijo in jo ustrezno sanirati. i. stran 34 vestnik, 3. februarja K < Opi^^ONOŠ št. 60 E3-ČREŠNJEVCI št. 128 Opis: Večja nadstropna zidanica s pritličnim podaljškom za prešo je postavljena nekoliko odmaknjeno od ceste sredi vinogradov. Objekt pokriva opečna čopasta dvokapnica. V nadstropju vodi okrog hiše lesen gank. V čelni strani je vhod v obokano klet. Ovrednotenje: Stavba je lep primer bogatejše vinogradniške zidanice. Varstveni režim: Stavbo varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških lastnosti. Za vsak poseg m P°trebno soglasje pristojne spomeniške službe. Način uporabe: . Objekt je v lasti Kmetijskega kombinata Gornja Radgona. Obstoječa uporaba je stanovanjska. Smiselna pa bi bila tudi gospodarska (izraba prostora s prešo in kleti) 2 °P6čnr>aH 5 y 2'0sna, zidana, delno podkletena stavba, krita 2 dvoriščnavokapnic°, st°ji vzdolž ceste. V bivalni del hiše je vhod P°'krožno 6 u!ran'' v Prešo vodi vhod s cestne strani skozi kamnit, in izjemno i ^9? bar°čni portal, ki je v prvi vrsti. Vratnice so lesene odprto P° oblikovane. Prostor za prešo (preša ni ohranjena) ima FaSMo& obokana ra*9’bano p10 pilastri, profiliran podstrešni venec in baročno Pr®Ši ie 6 s Profiliranim okvirom nad portalom, ki vodi v prešo. “»"' eno še eno okno z baročno mrežo. ^rstveni^ '?P Prim®r bogatejše zidanice iz 18. stoletja. Spom ■ m: >°kviru sen varuiemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dejavnost vsak poa01^9 nai bo v skladu s spomeniškim značajem le-tega. Način uporabj6 potrebno S09lasje spomeniške službe. s,anovan?ob uP°raba je stanovanjska, vendar bi bila primernejša ,sk°-gospodarska. Opis? LOkAVCI št. 1 6'°sna st^čij0 je dobro ohranjena, zidana, podkletena, pritlična, /■kna So dv v • krita z oPešno strmo dvokapnico. Stoji vzdolž ceste. Jožami. na’ razdeljena na polja in opremljena z železnimi nPhice . i® polkrožno zaključen. Do njega vodijo kamnite Sa' je^ij^ i° sestavljajo stanovanjska hiša in gospodarska po- 'ektura , en ansambel v krajini. Stanovanjska, hiša je značilna va^rijščine i?ruiem° v celoti, posebej stanovanjsko hišo z detajli k, rizaciin notrajščine. Dovoljeni so le posegi za ohranitev hiše in a$n Uporabe.1*1 spornen'$kib lastnosti. 0 Sospodarski namen je v skladu z značajem domačije. ®g rja 1994 E6-GRABONOŠ št. 10 Opis: Zidana, pritlična, v čelu triosna stavba, krita z opečno dvokapnico, stoji s petosno fasado vzdolž ceste. V srednji vhodni lopi z dvokapno strešico je niša s kipom Kristusa s fresko v atiki. Gospodarski del leži pravokotno na stanovanjsko hišo. Gladko fasado členijo okenske obrobe, profiliran venčni zidec, plitvi pilastrski motivi in šivani robovi. Portal je pravokotno oblikovan, vratnice so kasetirane. Okna so dvokrilna, opremljena z železnimi mrežami in polkni. Ovrednotenje: Domačija je dobro ohranjena in je primer ambiciozne vaške arhitekture iz prejšnjega stoletja. Varstveni režim: Domačijo varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških lastnosti. Način uporaba: Stanovanjsko-gospodarska uporaba je v skladu z značajem domačije. Dva zaščitena etnografska spomenika na tem področju so medtem že porušili. Ni več zidane nadstropne stavbe v Grabonošu št. 12 z oznako E5 in lesene s slamo krite hiše na Ženiku št. 38 z oznako E28. E 10 - KAPELSKI VRH št. 104 Opis: Nadstropna, podkletena, večja zidanica, krita s čopasto strmo dvokapnico, stoji vzdolž ceste med vinogradi. Po dolžini objekta poteka v nadstropju dvoriščne strani leseni gank. Čelna stran ob ekta je podaljšana z leseno izrezljano nadstropno verando Okna so dvokrilna (posamezna krila so deljena na polja), opremljena z želez nimi mrežami in polkni. Klet je obokana. Podaljšek objekta ¡e pritlična stavba - preša. Ovrednotenje: Objekt je po arhitekturi značilna bogatejša zidanica tega področia Zaradi neustrezne salonitne kritine je zmanjšana njegova pričeval' nost. Zato bi bilo treba kritino čimprej zamenjati z ooečnn Varstveni režim: Objekt varujemo v celoti. Dovoljeni so le posegi za njegovo ohranitev in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stavba služi stanovanjskemu namenu. Potrebno pa ji bi bilo treba dati tudi primerno gospodarsko funkcijo. E 4 - DRAGOTINCI št. 21 Opis: Vzdolž ceste stoji na vogal postavljena cimprana, s slamo krita panonska hiša. Bivalnemu delu sledi pravokotno postavljen gospodarski del. Streha hiše je čopasta. Čelna stran ima dve osi in lesen zatrep. Ovrednotenje: Značilna panonska domačija iz prejšnjega stoletja. Varstveni režim: Objekt varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev. Dejavnost v okviru spomenika mora biti v skladu s spomeniškim značajem stavbe. Način uporabe: Obstoječa uporaba kot počitniška hišica je v skladu z značajem stavbe. E8-JANŽEV VRH št. 52 Opis: Sredi naselja stoji večja gosposka zidanica s prav tako velikim zidanim gospodarskim poslopjem. Zidanica je pritlična, podkletena, 8 x 3-osna stavba, ki jo pokriva opečna štirikapnica. Stoji nekoliko v pobočju nad vinogradi. Okna so zaščitena z železnimi mrežami in polkni. Portal je pravokoten, klasicistično oblikovan. V notranjščini je ohranjena preša. Klet je obokana. Ovrednotenje: Objekt je tip bogatejše, dobro ohranjene zidanice iz srede prejšnjega stoletja. Varstveni režim: Zidanico z gospodarskim poslopjem varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njuno ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stavba služi gostinskemu namenu, kar je v skladu z njenim značajem. E 9 - KAPELSKI VRH št. 100 Opis: Nastropna, podkletena zidanica, krita z opečno čopasto dvokapnico, stoji sredi naselja nad vinogradi. Nadstropje obdaja lesen izrezljan gank. Okna so pokončna, dvokrilna, opremljena z železnimi mrežami in polkni. Klet je obokana. Podaljšek stavbe je pritlična zgradba - prostor za prešo. Ovrednotenje: Objekt je primer bogatejše zidanice. Varstveni režim: Stavbo varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških lastnosti. Način uporabe: Objekt je last Kmetijskega kombinata Gornja Radgona. Najti bi mu bilo treba primerno namembnost, kajti stavba je le delno naseljena. stran 35 E12-LOKAVCI št. 13 Opis: Lesena, z ilovico ometana in pobeljena stavba - nekdanja viničarija - je krita s čopasto, slamnato dvokapnico. Čelna stran je dvoosna. Okna so majhna, kvadratna, opremljena z železnimi križi. Portal je lesen, segmentno zaključen. Vratnice so kasetirane. Bivalni del sestavljajo veža, ohranjena črna kuhinja, hiša in izba. V podaljšku bivalnega dela je prostor za prešanje z ohranjeno staro prešo. Ovrednotenje: Stavba je dobro ohranjena viničarija z letnico 1844 na tramu hiše. Izjemna je že redko ohranjena črna kuhinja. Varstveni režim: Objekt varujemo v avtentični pričevainosti njegove zunanjščine in notranjščine. Za vsak poseg je potrebno soglasje spomeniške službe. Način uporabe: Stavba ima bivalno-gospodarski namen, kar je v skladu z njenim značajem. E 16-POLICE št. 108 Opis: Nadstropna, večja zidanica, krita z opečno strmo dvokapnico, leži ob cesti sredi vinogradov. Po dolžini hiše v nadstropju poteka leseni gank pod širokim napuščem. Na čelni strani stavbe je lesena, nadstropna veranda z izrezljano ograjo. Pod njo je vhod v obokano klet. Podaljšek stavbe je pritlični gospodarski del - preša. Ovrednotednje: Stavba je značilna večja zidanica, vinogradniškega področja v radgonski občini. Varstveni režim: Objekt varujemo v celoti zunanjščine in notranjščine. Za vsak poseg je potrebno soglasje spomeniške službe. Način uporabe: Stanovanjsko-gospodarska namembnost je v skladu z značajem objekta. Lastnijk je radgonski kmetijski kombinat. E - 18 - RADENSKI VRH št. 32 Opis: Nadstropna, podkletena, večja zidanica, krita s strmo opečno dvokapnico. V nadstropju teče po dolžini stavbe in v čelu lesen izrezljan gank. Okna so dvokrilna, razdeljena na polja in zaščitena z železnimi mrežami. Klet je obokana. Podaljšek stavbe je pritlično gospodarsko poslopje - preša. Ovrednotednje: Objekt je tipična bogatejša vinogradniška stavba. Varstveni režim: Objekt varujemo v celoti. Za vsak poseg na stavbi je potrebno soglasje spomeniške službe. Način uporabe: V stavbi so delno stanovanja, vendar bi se morala najti primernejša funkcija, ki bi dala objektu poleg bivalnega tudi gospodarski značaj. E 15- POLICE št. 53 E 14 - POLICE št. 57, po domače «Pri Fajfari« Opis: Nadstropna, v hrib postavljena zidanica stoji ob cesti pod vinogradi. Pokriva jo opečna štirikapnica. Nadstropje obkroža na dveh straneh leseni gank. Okna v nadstropju so dvokrilna, opremljena z železnimi križi. V klet vodi polkrožno zaključen portal. V sklepniku je letnica 1656. V podaljšku stavbe je gospodarski objekt s prešo. Ovrednotednje: Stavba je dobro ohranjena gosposka vinogradniška zidanica. Varstveni režim: Objekt varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za valorizacijo njenih spomeniških lastnosti. Način uporabe: Objekt služi vinogradniškemu namenu in je v skladu z značajem spomenika. E 17- RAČKI VRH št. 20 Opis: Večja, nadstropna, podkletena, 6 x 2-osna zidanica je krita s strmo čopasto dvokapnico. V nadstropju poteka okoli stavbe leseni gank. Klet je obokana. Podaljšek stavbe je gospodarsko poslopje - preša. Poleg stavbe je ohranjen s slamnato strešico pokrit vodnjak. Ovrednotednje: Stavba je značilna večja, bogatejša zidanica, tipični vodnjak pa eden še redko ohranjenih. Varstveni režim: Zidanico z vodnjakom varujemo v celoti in izvirnosti. V doglednem času je potrebno neustrezno svetlo eternitno kritino zamenjati za opečno. Neustrezni prizidek - silos - pa je treba odstraniti takoj. Način uporabe: Stanovanjsko-gospodarska uporaba je v skladu z značjem spome- nika. E 20 - SOVJAK, klet nasproti hiše št. 54 Opis: Lesen, v kladni konstrukciji grajen, ometan in pobeljen enocelični objekt je prekrit s slamnato čopasto streho. Zapirajo ga dvojna lesena vrata, notranja polna in zunanja, izdelana kot mreža. Ovrednotenje: Tipična klet »klečaja« izvira s konca prejšnjega stoletja. Varstveni režim: Objekt varujemo v njegovi avtentični pričevainosti. Dovoljeni so le posegi za njegovo ohranitev. Način uporabe: Klet trenutno še služi svojemu namenu in je v skladu z njenim značajem. E 13-POLICE št. 23 Opis: Nadstropna, zidana, podkle-tena, gosposka zidanica stoji ob cesti nad vinogradi. Pokrivaj» opečna čopasta streha. Fasado členijo konkavni podstrešni ve; nec, venčni zidec, šivani robovi ter gladke okenske obrobe. čelni strani med okni je baročno razgibano polje s profiliranim * virom. Vhod v bivalni del vodi skozi polkrožno zaključen porta1 v prvi osi čelne strani. Okna v nadstropju so opremljena z železnimi mrežami. Klet je obokana. Podaljšek stavbe je pri®' čen gospodarski objekt - prost»' za prešo (preša ni ohranjena). Ovrednotenje: 1 Stavba je izjemna arhitektur» 18. stoletja in je primer bogatel»8 gosposke zidanice. Varstveni režim: Spomenik varujemo v avtentični pričevainosti zunanjščine» notranjščine. Način uporabe: Objekt služi bivalnemu himenu sezonskih delavcev. J last Kmetijskega kombinata Gonja Radgona. V doglednem š0S bi mu bilo potrebno najti primernejšo bivalno-gospodarsko fun* cijo. Opis: Visokopritlična, podkletena, mogočna zidanica stoji sredi vinogm dov. Pokriva jo opečna mensardna streha. Na slemenu strehe ! lesen zvonik, pokrit s pločevinasto, primitivno oblikovano Okna so dvokrilna, razdeljena na polja in opremljena z železh' mrežami in polnimi lesenimi polkni. Na severni strani stavbe sta e kamnita, polkrožno zaključena portala, ki vodita v bivalni del in W0in prostore. Mogočna klet je obokana. V nadstropju je ohranjena št^ tura. V pritličnem gospodarskem prizidku je bila nekoč preša. Ovrednotednje: Stavba izvira iz 18. stoletja, v 19. stoletju so jo nekoliko prede® Varstveni režim: J Stavbo varujemo v avtentični pričevainosti zunajščine in notranJ. čine. Dovoljeni so posegi za njeno ohranitev in valorizacijo spot10 ških lastnosti. Način uporabe: I Stavba je le delno naseljena, zato bi bilo potrebno najti ustreZh namembnost. Lastnik je Kmetijski kombinat Gornja Radgona. E 19 - SOVJAK št. 26, »klečaja« 0pi8: «vli0'1 Enocelični objekt je posta’ m nekoliko v pobočje. Kletni 'g zidan iz kamna, zgornji de^ služi kot shramba, pa je sp18.,, iz šibja. Streha je slamn® 0 Kletni del zapirajo dvojna l»s j vrata: notranja'polna in zund mrežasta. Vhod v zgornji pr° je z nasprotne čelne strani- Ovrednotednje: Zanimiva in redko še 0 njena tipična klet. Varstveni režim: . pri- Klet varujemo v avtentic^ čevalnosti. Dovoljeni so P° za njeno ohranitev. Način uporabe: t j« Gospodarska namembno .gp. v skladu z značajem spom0 stran 36 vestnik, 3. februa^ F.?1 , SOVJAK, klet nasproti hiše št. 69 Opis: Lesena, v kladni konstrukciji grajena stavba, krita s strmo opečno dvokapnico, leži vzdolž ceste sredi vasi. Na lesenih stenah so še vidni ostanki ilovnatega ometa in beleža. Notranjš-„aaJma tri Prost°re - osrednji ?°stor ®luži prešanju, desno je .,shrarht>a, levo pa vinska k ^ vinsko klet vodi zunanji vhod ima dvojna lesena vrata v in 2ur|anja, mrežasta, nroio ' je še °hranjena stara Ovrednotenje: j0 ’'Pičen gospodarski dn nn viPorodnega področja iz Juge polovice 19. stol Varstveni režim: orič^i’ varui0mo v avtentični s^aln?s,L Dovoljeni so le po-inXJ3 n)e9°v° ohranitev in va-mXCi1° sP°m0niških lastnosti. uporabe: vsS°darski namen je du z značajem spomenika. E 23 - SOVJAK št. 99 Opis: Vzdolž ceste sredi naselja stoji večja, visokoprit-lična, 5 x 2 - osna stavba, krita z opečno čopasto streho. Stavba je grajena iz opeke, vidni so še sledovi ometa, podstrešnega venca in okenskih obrob. Okna so dvokrilna, razdeljena na polja. Ohranjeno je še nekaj polken. Vhod v klet je s cestne strani skozi kamnit, polkrožno zaključen portal, ki ima v sklepniku letnico 1796. Klet je obokana. Ovrednotenje: Stavba je kvalitetna arhitektura iz konca 18. stoletja. Varstveni režim: Stavbo varujemo v avtentični pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za njeno ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških lastnosti. Za vsak poseg je potrebno soglasje spomeniške službe. Način uporabe: Stavba je prazna. Potrebno ji je najti primerno funkcijo. E 22 - SOVJAK št. 73 Opis: Cimprana, ometana in pobeljena panonska stavba, nekoč viniča-rija, oblikovana na L, leži vzdolž ceste v naselju. Krita je s slamnato čopasto streho. Čelna stran je dvoosna. Razporeditev notranjščine je tradicionalna. Bivalnemu delu sledijo gospodarski prostori pod isto streho. Ovrednotenje: Stavba je značilna viničarija. Varstveni režim: Stavbo varujemo v celoti njene zunanjščine in notranjščine. Dovoljeni so posegi za njeno ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stavba služi vinogradniškemu namenu, kar je v skladu z njenim značajem. ClrnPran, omar011 v nase|iu- Stanovanjski, 2x4- osni del stavbe je °p®čna strma h 'n Piljen- Kletje zidana iz kamna. Stavbo pokriva । Premijena Q .kapnica. Okna so dvokrilna, razdeljena na polja in n^^mi. VhoH°kni' listna okna so zaščitena z železnimi križi in i“°kana. p. , v klet J0 s podolžne cestne strani objekta. Klet je zr^otenje° °tno na hišo stoji gospodarsko poslopje. '^stvenard£^diia vinogradniškega področja. m '?l*izOT!!aruienno v celoti. Dovoljeni so posegi za njeno ohranitev N^upo^ °hjekta. anisk°-gospodarska namembnost je v skladu z značajem E 27- To °Pis; RBeGOVCI št. 5 3a^o po^J^' sredi nase|ja. Sestavljajo jo dom na ključ ter gospo-a u sledijo a 6 ~ preša. Dom je koncipiran tradicionalno, bivalnemu P®čna dvoka °darski Prostori v L pod isto streho. Pokriva ga strma ganjen tra^nica- Objekt je lesen, ometan in pobeljen. V hiši je 0Pr®Sa petnico 1751. oh 6tana z ilo d9ln° Podkletena, je grajena iz lesenega prepleta ter nani9na et?VlC0' Pokrita je s slamnato čopasto streho. V njej je '$cilna d krv'’ s®daj DOrnač'ia' oblikovana na ključ. V osnovi je iz srede 18. itin0 Pa je že nekoliko predelana z večjimi okni in opečno h ^crizari^3^0010 v celoti. Dovoljeni so posegi za njeno ohranitev uPorabePOmenišk'h las,nosti Skerhu name? i^0 vzdrževana in služi stanovanjsko-gospodar-u, kar je v skladu z njenim značajem. E 26 - SPODNJI IVANJCI št. 7 Opis: . . . Stanovanjska hiša stoji vzdolž ceste v naselju. Stavba je zidana, 3x7-osna, pritlična, podkletena, krita z opečno strmo dvokapnico. Gladko fasado členijo podstrešni venec, šivani robovi in kvadratna členitev med okni. Portal je kamnit, pravokotno oblikovan, profiliran in dekorativno okrašen. Datiran je z letnico 1893. Vratnice so kasetirane ter okrašene z rastlinskimi in živalskimi motivi. Okna so pravokotna, deljena na polja in opremljena s polkni. Ovrednotenje: ... .... Dobro ohranjena vaška arhitektura s konca prejšnjega stoletja. Varstveni režim: „ .____ Stavbo varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za njeno ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških lastnosti. Za vsak poseg na objektu je potrebno soglasje spomeniške službe. Način uporabe: . , Stavba je delno naseljena. Potrebna je prenova hiše z ustrezno stanovanjsko namembnostjo. Mnoge od teh hiš ne bodo več dolgo. V njih je shranjena modrost ekološke gradnje. E 25 - SPODNJI IVANJCI št. 6 Opis: Večja domačija je locirana sredi vasi. Sestavljajo jo stanovanjska hiša in večje gospodarsko poslopje. Stanovanjska hiša je zidana, 7 x 3-osna, pritlična, podkletena stavba, krita z opečno strmo dvokapnico. Vhod v hišo je v srednji osi trios-nega izstopajočega rizalita, poudarjenega s trikotnim čelom. Portal je pravokotno oblikovan, vratnice kasetirane. Okna so dvokrilna, opremljena z železnimi mrežami in polkni. Fasado členijo močno poudarjene okenske obrobe, podstrešni venec, venčni zidec in šivani robovi. Na temeniku portala je letnica 19.A.T.10. Ovrednotenje: Dobro ohranjena arhitektura iz začetka tega stoletja. Varstveni režim: Domačijo, stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev domačije in valorizacijo spomeniških lastnosti. Način uporabe: Stanovanjsko-gospodarska namembnost je v skladu z značajem domačije. E 29 - ŽEPOVCI št. 26 Opis: Zidana, pritlična, delno podkletena, 5 x 3-osna stavba leži vzdolž ceste v naselju. Pokriva jo opečna strma dvokapnica. Fasado členijo okenske obrobe s karnisami, profiliran venčni zidec, šivani robovi in pilastrski motivi med okenskimi osmi. Okna so dvokrilna, opremljena s polkni. Portal je lesen, pravokotno oblikovan. Vratnice so dekorativno kasetirane. Ovrednotenje: Stanovanjska stavba iz 2. polovice prejšnjega stoletja ima lepo oblikovano bidermajersko fasado in je ostanek bogatejše domačije. Varstveni režim: Stavbo varujemo v avtentični pričevalnosti njenih prostorskih in arhitekturnih vrednosti. Za vsak poseg je potrebno soglasje spomeniške službe. Način uporabe: Stavba je zapuščena. Potrebno ji je najti ustrezno stanovanjsko namembnost. Možna bi bila tudi gostinska izraba. stran 37 -----------------MURSKA SOBOTA E 1 - BELTINCI, Mladinska ul. 3 E 1?-FILOVCI št. 131 Opis: Panonsko domačijo sestavljajo zidana stanovanjska hiša, ki leži vzdolž ceste, ter na L postavljeno leseno gospodarsko poslopje. Stanovanjska hiša je zidana pritlična stavba z izstopajočim dvoosnim cestnim rizali-tom. Na dvoriščni strani poslopja poteka po dolžini stavbe lesen gank. Fasada je bogato členjena. V čelu ima letnico 1926. Ovrednotenje: Domačija je značilni panonski dom na ključ. Varstveni režim: Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Način uporabe: Namembnost je v skladu z značajem domačije. «2i E 2 - BELTINCI, Panonska ul. 55 Domačija leži ob glavni cesti sredi vasi. Zidana stanovanjska hiša)6 podkletena (obokane kleti) visokopritlična stavba z značilnim pano skim lesenim gankom na dvoriščni strani. Vzporedno s hišo lezi I leseno gospodarsko poslopje. Ovrednotenje: Stanovanjska hiša grajena v 30. letih je kvalitetna bogatejša arhitektura. Gospodarsko poslopje je značilna panonska stavba. Varstveni režim: m Stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje varujemo v ceiov avtentični pričevalnosti. Način uporabe: Stanovanjska domačije. in gospodarska uporaba je v skladu z značaj ^^ ^5^' E 5 - DOLIČ št. 53 Opis: Domačija leži ob cesti v razloženem naselju. Njen bivalni del in gospodarski prostori so oblikovani na ključ pod isto čopasto slamnato streho. Stene objekta so lesene, ometane z ilovico in belo pobarvane. Posamezni vhodi v bivalni del objekta in gospodarske prostore se vrstijo pod širokim napuščem. Ovrednotenje: Stavba je značilna cimprana panonska domačija. Varstveni režim: Domačijo varujemo v celoti in izvirnosti. Način uporabe: Namembnost je v skladu z značajem domačije. E 6 - HODOŠ št. 66 Opis: Večjo domačijo sredi razpotegnjenega naselja sestavljajo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja. Na dvorišču je ohranjen vodnjak. Zidana stanovanjska hiša.je podolžno oblikovan objekt, krit z opečno strmo dvokapnico. Fasado členijo podstrešni venec, šivani robovi in okenske obrobe. Vhod v hišo skozi poudarjeno arkadno vhodno lopo na dvoriščni strani. Ovrednotenje: Kompleks je značilna bogatejša panonska domačija. Varstveni režim: Domačijo varujemo v celoti in izvirnosti. Način uporabe: Stanovanjska in gospodarska namembnost je v skladu z domačijo. E 3 - BELTINCI, Pot ob Črncu št. 15 Opis: Cimprana s slamo krita stavba leži sredi naselja ob potoku. S čelno dvoosno fasado je obrnjena na cesto. Domačija je oblikovana na ključ. Tloris stavbe je tradicionalen. Bivalnemu delu slede gospodarski prostori pod isto streho. Ovrednotenje: Objekt je značilna panonska domačija s konca prejšnjega stoletja. Varstveni režim: Domačijo varujemo v celoti z vsemi detajli. Neustrezna nova okna je potrebno zamenjati z novimi, razdeljenimi na polja. Način uporabe: Stanovanjsko-gospodarska namembnost je v skladu z značajem domačije. E 8 - FILOVCI št. 43 Opis: Domačijo sestavljajo stanovanjska hiša in gospodarski prostori, oblikovani na ključ. Leži ob cesti sredi vasi. Stanovanjska hiša je zidana, 4x2- osna stavba, krita s strmo opečno dvokapnico. Členjeno fasado bogate okenske obrobe. Na dvoriščni strani ima lesen izrezljan gank pod podaljšanim strešnim napuščem. Ovrednotenje: Domačija je značilna panonska arhitektura. Varstveni režim: Domačijo varujemo v celoti in izvirnosti. V doglednem času je potrebno neustrezno salonitno kritino na delu gospodarskega poslopja zamenjati za opečno. Način uporabe: Namembnost domačije je v skladu z njenim značajem. E 9 - FILOVCI št. 80 Opis: Domačija leži na robu gručastega naselja. Je lesena, ometana in pobeljena stavba, krita s čopasto, slamnato streho. Čelo stavbe ima dvoje oken in dekorativno izrezljan lesen zatrep. Notranjščina je tradicionalna. Bivalnemu delu sledijo gospodarski prostori, postavljeni v L pod isto streho. Ovrednotenje: Značilna panonska domačija, oblikovana na ključ. Varstveni režim: Stavbo varujemo v celoti in izvirnosti Način uporabe: Namembnost je v skladu z značajem domačije. E 10 - FILOVCI št. 87 Opis: Domačija leži sredi gručaste vasi. Postavljena je pravokotno na cesto. Lesena, ometana ter pobeljena dolga in ozka stavba je krita s čopasto slamnato streho. Njena cestna čelna stran ima dve osi. Razporeditev notranjščine je tradicionalna. Ovrednotenje: »Stegnjeni dom« je značilna panonska ljudska arhitektura. Varstveni režim: Spomenik varujemo z vsemi detajli zunanjščine in notranjščine. Način uporabe: Stanovanjska in gospodarska namembnost je primerna. E 11 - FILOVCI št. 102 Opis: Domačija leži vzdolž ceste sredi naselja. Lesena, ometana pobeljena stavba je krita s čopasto slamnato streho. Čelna stran ima in E 4 - DOLENCI št. 12 (z naslovnice) Opis: . ¡p Domačija, ki jo sestavljajo stanovanjska hiš3 gospodrska poslopja, leži v dolini razloženega n selja. Stanovanjska hiša je zidana, 3x4- °Sj0 stavba, krita s strmo opečno dvokapnico. Fa®3 členijo venčni zidec, šivani robovi in bogate o K® . ske obrobe. Okna so opremljena s polkni. v stavbo vodi skozi značilno panonsko arka®^ lopo s stebri in poudarjenim trikotnim čelom- n čelni strani hiše je letnica 1894. Ovrednotenje: Kompleks je bogatejša značilna panonska dom čija s konca 19. stoletja. Varstveni režim: Varujemo celotno domačijo s poudarkom na tentični pričevalnosti stanovanjske hiše. Način uporabe: a Stanovanjska in gospodarska namembno®’ v skladu z značajem domačije. dvoje osi. Poslopje ima tradicionalno talno zasnovo s pose®3 vhodom v stanovanjski del ter posebnimi vhodi v gospodarske P store pod širokim napuščem. Ovrednotenje: 9 Stavba je značilna panonska cimprana domačija, oblikovan3 -ključ. Varstveni režim: Stavbo varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Način uporabe: Stanovanjsko-gospodarska namembnost je v skladu z značaj domačije. Opis: ježi Lesena, ometana, dolga stavba, krita z opečno dvokapnic^ .^ sredi gručastega naselja. Postavljena je pravokotno na cesto- “ J fasada ima dvoje oken in lesen izrezljan zatrep. Na podolžni 6 stavbe so pod širokim napuščem vhodi v posamezne prostore- ~ poreditev notranjščine je tradicionalna. Bivalnemu delu slede darski prostori v ravni vrsti pod isto streho. Na tramu v »hiši« je16 1923. Ovrednotenje: Domačija »stegnjeni dom« je značilna panonska ljudska srh' tura. Varstveni režim: Stavbo varujemo v celoti in izvirnosti. Način uporabe: Stanovanjsko-gospodarska namembnost je v skladu z zn* domačije. E 13 - FILOVCI št. 123 Opis: .. Domačija leži pravokotno na cesto sredi naselja. Oblikovan3 J 5t® L. Grajena je iz lesa, ometana in pobeljena. Pokriva jo slamnata streha. Čelo stavbe je dvoosno. Zatrep je lesen, dekom ^iii izrezljan. Razporeditev notranjščine je tradicionalna, bivalnem” slede gospodarski prostori. Ovrednotenje: Cimprana stavba je značilna panonska ljudska arhitektura. 5 varujemo v njeni avtentični pričevalnosti. Varstveni režim: Stavbo varujemo v njeni avtentični pričevalnosti. Način uporabe: Namembnost je v skladu z značajem domačije. stran 38 vestnik, 3. februaO3 E 14-KRAŠČI št. 54 Opis: Manjša domačija leži ob cesti ni,./060 ra2l°zenega naselja. Oblikovana je na L. Stavba je grajena iz lesa, ometana in pobeljena. Krita je s slamnato čo-?reh0, Okna so majhna, kvadratno oblikovana. Razpore-prostor°v je tradicionalna, ski nner?U delu s,ede gospodarski prostori pod isto streho. Ovrednotenje: domač£ ZnaČilna Pan°nSka Varstveni režim: niemT^''? xV®rujemo v ce,oti in E„ ntlčni Pričevalnosti. Način uporabe: zzn^™^ I® v skladu značajem domačije. E 15 - DOMANJŠEVCI št. 70, lesen mlin Opis: Lesen, delno zidan kmečki potočni mlin, pokrit z opečno čopasto dvokapnico, leži ob potoku v sklopu domačije. V notrnjščini ima ohranjen mlinski kamen in ostale lesene naprave, ki so služile pri.mletju. Ohranjeno je tudi vodno kolo. Ovrednotenje: Mlini, ki so v preteklosti predstavljali pomembno gospodarsko dejavnost, so danes med najbolj ogroženimi objekti kmečke arhitekture. Dobro ohranjen Žlebičev mlin predstavlja izjemen primer etnološkega spomenika. Varstveni režim: Spomenik varujemo v celoti z vsemi detajli v njegovi avtentični pričevalnosti. Način uporabe: Namen je v skladu z značajem spomenika. Opil' D0MaNJŠEVCI št. 141, mlin ^^CCki x • v nizu z ’ poTocni ^n je delno lesen, delno zidan objekt, grajen kolo, rake^0^0^8.^111 poslopjem. Ima še delno ohranjeno vodno ^¿dnot©1 ¡2^rn’C0’ Lesen mehanizem je bil leta 1921 obnovljen, ^^bukov । izjemen । [n. Predstavlja zaradi svoje redkosti in ohranjenosti V^eni režim! spomenik gospodarske dejavnosti. Ya^ v celoti z vsemi detajli v notranjščini in vnjegovi Mn im pneevalnosti. Upor POrabe: raba je v skladu z značajem spomenika. E 17- DOLINA, zvonik Opis: Lesen zvonik stoji na pokopališču. Grajen je v tradicionalni leseni skeletni konstrukciji ter v celoti opažen z deskami. Spodnji del je širši in pokrit z opečno štirikapnico. Zgornji se zoži v kvadratno zvonico s piramidasto pločevinasto strešico. Zvo-nica ima line s polkni. Ovrednotenje: Zvonik je tipičen primer lesene vaške arhitekture in predstavlja pomemben etnološki spomenik. Varstveni režim: Spomenik varujemo v avtentični pričevalnosti. Način uporabe: Namembnostjo v skladu z značajem spomenika. E 20 - RATKOVCI, rekonstrukcija vaškega zvonika Opis: Vaški zvonik je rekonstrukcija nekdanjega dotrajanega zvonika. Objekt je lesena konstrukcija, opažena z deskami. V spodnjem delu je prekrit z opečnim bobrovcem, zvonico z linama pa prekriva koničasta lesena streha. Ovrednotenje: Vaški zvonik predstavlja etnološki spomenik. Varstveni režim: Spomenik varujemo v celoti. Način uporabe: Namembnost je v skladu z značajem spomenika. E 18 - DOMANJŠEVCI, vaški zvonik pri hiši št. 27 Opis: Sredi naselja stoji visok lesen vaški zvonik, izdelan v enostavni leseni konstrukciji iz tesanih brun. Zvon na vrhu varuje majhna dvokapna pločevinasta strešica. Ovrednotenje: Zvonik, ki priča o življenju na vasi v preteklosti, predstavlja pomemben etnološki spomenik. Varstveni režim: Spomenik varujemo v avtentični pričevalnosti. Način uporabe: Namembnost je v skladu z značajem spomenika. E19-OCINJE, zvonik Opis: . ’. Na vzpetini sredi pokopališča stoji značilen leseni zvonik. Objekt je preprosta leseha konstrukcija kvadratnega tlorisa, ki jo pokriva opečna štirikapnica. V zgornjem delu prehaja v trup ožjega zvonika s pločevinasto strešico, pod katero je nameščen zvon. Ovrednotenje: Zvonik je značilna ljudska arhitekturna tvorba in predstavlja pomemben etnološki spomenik. Varstveni režim: * Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Način uporabe: Namembnost je v skladu z značajem spomenika. ^februarja 1994 stran 39 ... in tako varujemo Kaj naj naposled rečemo? Imamo lepe hiše, bogato kulturno dediščino, v nas je globoko vcepljen občutek za lepoto, iz narave smo jemali in s posluhom postavljali vanjo? Naj rečemo tako? Možno je namreč govoriti tudi nasprotno. Z enako resničnostjo. Vse nam propada, fasade lepih hiš so načete, kokoši in deževje, nemarnost in pozaba, odročnost in zavrženost so jih načele in jih grizejo in ne bodo nehale prej, dokler se ne preglodajo do ognjišč. Naj takole rečemo? * Povejmo raje z zgodbami. »Nič ne slikajte, to je bilo že tolikokrat poslikano, hiša je stara in jaz sem stara! Eh, kaj lepa, stara je, kaj boste, kar pustite naju!« Gospodarica je sloka, zagrenjena in sama. V odgovor je začela kar kričati. Če je bilo to v resnici kričanje, če ni bilo jadikovanje. Pod brajdami je malo pred tem, ko smo se začeli pogovarjati, ko še ni vedela, da smo namenjeni k njej, nekaj pobredla pod predpasnikom, kot da bi v žep na tistem predpasniku spodaj vtikala skorjico kruha. Tako starejše ženske to nosijo, en predpasnik spodaj, ta je bolj čist, drugega, takega za opravilo, pa povrhu. V njej je kričalo že prej, preden je zagledala nekoga s fotografskim aparatom. Kričalo ji je užaloščeno srce, od samote in grenkobe. Ali naj zares ne fotografiramo? Saj tega ni mogoče jemati zares. Zakaj pa je potem podstenje hiše tako urejeno, zakaj so okna pomita in videti je, da je nekdo prav pred kratkim šel s krpo čez majhne ljubke naoknice. Kot da bi hotel nežno osvežiti sramežljive veke prebujajoče se ženske. Ne, ženska gotovo ne misli tako kot na glas negoduje! Obnaša se kot užaloščena ljubica, ki je težko čakala svojega občudovalca, ko pa je ta prišel, gaje, od same komaj prebolele nestrpnosti, oštela. Če zdaj ne bomo fotografirali, bo gospodarica globoko prizadeta. Ponižana bo in užaljena. Sicer pa moramo fotografirati. Že pri veliko takih hišah smo bili, gospa! Nikjer nam tega niso odrekli. Kaj, naj zares ne fotografiramo, gospa? »Haaa!« je zahlepelo iz nje. Jasno seje slišalo veselje v tem čudnem vzkliku. Veselje in olajšanje. Torej ima še vedno nekaj, zaradi česar jo ljudje hodijo spraševat in prosit. Haaa, je rekla. »Kdo pa vam lahko to prepreči,« se je naredila vzvišeno in nemočno ", obenem. »Kar dajte, kaj mi mar « Zvečer tega dne je šla ostarela gospodarica hiše spat s prvim mrakom. Prav tako sama, kot je sama večino dni, ko hodi po hiši in dvorišču in godrnja. Nataknjena pa ta večer ni bila več. V vonju starine se je je skozi zgodnji mrak tega dne dotikalo nekaj blagega. Nekaj jo je veselilo. Še vedno ima nekaj, kar priteguje! Čeprav je stara! Hiša pa je še starejša. Toda hiša jih še vedno zanima. In ta hiša je njena! - Ne, stara gospodarica v tem ni videla dvojne utehe. Ene v tem, daje sicer stara, da pa je privlačnost tudi v starosti, zakaj hiša je še starejša. Druge v tem, daje hiša njena. Kje pa, ta dvojnost pri njej ni štela. Kajti ona in hiša, to nikakor ni več dvoje. Ona in njena hiša sta eno. Kako dobro je, da ima vsaj to hišo! * Druga zgodba. Prvi mrak se je trgal od senc zidov, iz mračnih kotov v zadnjih delih dvorišč, izpod drevja v sadovnjaku. Lezel je iz shramb, iz kleti, izpod podstrešja je padal na gumna, se pobiral in skušal preteči kmečka dvorišča. Skušal je povleči svoje mrzlikave sive ponjave tja čez na sončno stran in pregnati kure na sedala. Na drugi strani dvorišč se je v vrhove skladovnic drv, v gornje dele vrat in še višje v zatrepe in dimnike še zaletavalo rumeno sonce poznega zimskega popoldneva. Tam višje se sence še niso imele kje prilepiti. Bilo je na nežino. Kot nalašč, kot po dogovoru je gospodinja, starejša ženska, ta dan opravila še zadnji obhod od kurjega gnezda do gnezda. Našla je jajc kot že nekaj časa ne. Odkar je mrzlo, gnezda še niso bila tako polna. Seveda, ko pa je danes Neža! »Na dan svete Neže se kuram rit odveže. Viš, kako sem pozabila, pa še zjutraj sem si mislila, ko sem pogledala na koledar, da moram danes na to biti pozorna. Morda pa je kaj na tem! Pa menda res je, kaj?« Vi to gotovo bolje veste kot mi, gospa! Seveda je nekaj na tem! Vse je na tem, le kaj bi še bilo poleg tega! To ni nikakršno naključje! Na dolgi rok imajo vedno prav pregovori. Naključje je, če kdaj nimajo. Četudi kdaj minejo leta, ko spoznanja iz pregovorov ne obveljajo, to ni še nič. Zaradi tega še ne moremo reči, da pregovori ne veljajo. Vprašamo jo, če lahko fotografiramo hišo. Hiša je etnografski spomenik, zaščitena je, saj to ve, mar ne? »Seveda vemo, zato pa še stoji, drugače bi jo že podrli.« Potem se je ustrašila misli na to, da bi jo morda resda celo že podrli, če ne bi bila zaščitena. Skoraj zbegana nas je pogledala. »Pa bi je bilo škoda, kajneda? O, saj je ne bi, čeprav je tam že nova.« Na drugem koncu dvorišča je stala nova hiša. Še višja in daljša od te zaščitene, ki tudi ni bila majhna. Pač pa že kar trden kmečki dom, tak gruntovski. Nova hiša je imela nemo in veliko senčno stran, njena okna so gledala na sever, v njih se je ogledoval zgodnji mrak. Čisto napak torej. Stari graditelji hiše nikoli ne bi takole postavili. Ob taki postavitvi se porabi mnogo več kurjave, okna ne lovijo poznega sonca, niti zgodnjega in opoldanskega ne. Gotovo so jo tako nerodno postavili zaradi stare, ki je niso hoteli podreti. Ne podreti, pa tudi dovolj vzdrževati ne. Tako je, da. Naposled bo pa le res, da stari pregovori obveljajo. »Hiša je kot ženska, negovati jo je treba.« * V tejle tretji zgodbi je ženska prišla z gumna. Tudi tokrat je ženska tista, ki hodi okrog hiše in kakor dajo sprašuje, kaj ji manjka. Potem bo že še veljalo tudi to, da ženska podpira pri hiši tri ogle. »Kar slikajte jo. Stara je, zato vam je zanimiva. Ne, lepa ni, stara je. Popraviti bi jo bilo potrebno. Šest otrok sva imela, vsi so odšli. Pa kakšno dvorišče, vse tja do tistega jarka sega, tam do tistih rumenih vrb, »pantovec« jim pravimo. Naš jih je porezalwza košare. On sam jih plete, saj ima čas. Stopite notri! Ne greste?« Potem meje ženica pogledala s tistim uvitim pogledom, tako izpod čela, s sramežljivim pogledom, bi se lahko reklo. Pogled je bil jasen, z jasnim sporočilom. Govoril je: če že ne greš noter, se vsaj še malo pogovarjajva. Pogovarjala sva se hlastno. Govorila sva tako rekoč z okrajšavami, samo da bi si v kratkem času čim več povedala. Vedela je, da se mi mudi in od prvega stavka je čakala, kdaj bom rekel, zdaj moram pa zares naprej. Ko sem to rekel, je rekla.- »Vem, mudi se vam, mladi ste še.« Mudi se vam, mladi ste še!? Starim hišam se ne mudi več. Najčešče propadajo čisto počasi. ŠTEFAN SMEJ To prilogo izdaja Ves nik ob slovenske^ prazniku kulture. . Vestnik je član ske hiše Podjetje Z informiranje. Direkt rica in glavna ute niča vseh Vestnike* izdaj je Irma ' odgovorni urednik J Janko Votek. . Prilogo je tehniki uredila Ksenija 5 men. Fotografije s posnela Nataša Ju-nov in Štefan Srd predvsem Nataša-Prilogo je uredil fan Smej.