Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor — Uredniški odbor časopisa: Anton Miklavčič — predsednik, inž. Franc Indihar — namestnik, člani: Marija Lam-bergar, Tine Rojina, Rina Lupša, Darinka Fajdiga, Anica Rozman, Meri Kadoič, Peter Gunčar, Ivan Mauser, Miloš Štempihar in Jože Javornik. — Telefon številka 2881 do 2884. Tisk: ČP Gorenjski tisk v Kranju LETO VII. A 29. IV 1964 • ŠT. 4 tekstilec Iz vsebine — Problemi so, vendar ne taki, ki jih z vestni min načrtnim delom ter pravilno organizacijo ne bi mogli uspešno in pravočasno rešiti — Objava — o regresu in letovanju v domovih — 1. maj — izvršitev osnovnega plana v marcu po: količini, vrednosti, asortimentu in kvaliteti — Vprašanja, ki zahtevajo odgo- GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS Problemi so, vendar ne taki, ki jih z vestnim in načrtnim delom ter pravilno organizacijo ne bi mogli uspešno in pravočasno rešiti! INTERVJU S PREDSEDNIKOM UO, TOV. Z. ČERNETOM Da bi članom kolektiva posredovali objektivno sliko o delu tega samoupravnega organa in predvsem o načinu sodelovanja njegovih članov, smo naprosili predsednika za odgovore na naslednja vprašanja: 1. Kakšno je vaše mnenje o sestavu sedanjega UO? Ali so izbrani člani takšni, ki vam pomagajo, so disciplinirani in tudi dovolj razgledani za uspešno sodelovanje v tako pomembnem organu upravljanja? Sestav članov UO v letošnji mandatni dobi je v redu. Poudariti moram, 'da so vsi člani zelo di- vali, vendar menim, premalo konkretnih ustrezne strokovne službe, poroče- kar je naša slaba stran. Ker se valeč (član UO) se pa mora sedaj naša mandatna doiba bliža koncu, za sejo »malo bolj poglobiti in bi priporočil novemu UO, da uve-pripraviti«. To je bil tudi namen de pogostejše zadolžitve, ki mote novosti. Ne morem trditi, da rajo biti tudi konkretno formuli-smo s tem načinom dela že sedaj rane. O resnejših problemih, ki so dosegli bistvene uspehe, vendar se pojavljali, smo bili na sejah smatram, da postane vsako delo, sproti obveščeni, predvsem od brez novih oblik in idej, enolično tov. direktorja, in sicer smo to in dolgočasno. Mislim, da hi uvajanje različnih oblik dela tudi v da je bilo Na začetku vsake seje postavim zadolžitev, vprašanje, če ima kateri član UO (dalje na 2. strani) KRANJ — Kaj vse gradimo ——— Uspela mladinska prireditev v Kranju — Kaj je sanfarizadja in mont-forizacija — Proizvajalci sprašujejo — Predstavljamo vam šoferje — Kam v soboto in nedeljo — Novi cenik za prispevke — Razpis prostih učnih mest za vajence v letu 1964 — Občni zbor gasilcev — Prvenstvo v Štihu — Smučarsko prvenstvo podjetja na Pokljuki — itd. k 1. MAJ proizvodnih problemih, kjer je bi-drugih organih znatno popestrilo la običajno nakazana tudi rešitev. in poživilo delo. 3. Ali upošteva UO predloge svo- enot? Ali izvršujejo postavljene naloge? Ali vas obveščajo tekoče ... ... o resnih problemih, ki se pojav- sciplinirani, saj neopravičenih nzo- , ctn.niVnv ni Viiilin •* ** Stankov praktično ni bilo. Celo nočna izmena ni bila ovira za po-sečanje sej. Prisotnost na sejah je družbeno političnih organizacij so Zopet praznujemo 1. maj — praznik dela. Pomen praznika dela ___ _ _________ __ _____ ____ se ne spreminja, to je praznik solidarnosti vseh delovnih ljudi, praz- obravnavali pod točko o tekočih nik osveščanja proletariata. Spreminja pa se obeležje dobe v kateri - - ..................praznujemo. Pred vojno smo ga praznovali v znamenju boja za elementarne pravice delavca, v vojni smo ga praznovali v znamenju boja za nacionalno neodvisnost in v znamenju socialistične revolucije, po vojni v znamenju naporov za obnovo porušene domovine in izgradnje osnovne materialne baze našega socialističnega družbenega razvoja in v novejšem obdobju v znamenju pospešene demokratizacije pro-. . izvodilih in ^ družbenih odnosov na osnovi delavskega in družbenega fcretni in koristni. Navajam, tako samoupravljanja. iznesen predlog, ki se je nanašal Vsako od teh obdobij ima svojo težo in svojo veličino, vsa pa sku-Vodje sektorjev in predsedniki na vprašanje pokvarjenega blaga Pen cilj in smoter — zagotoviti: človeku ustvarjalcu materialno sigur- 2. Kakšen odnos imajo do UO jih članov, če so pozitivni in ko-vodje sektorjev in ekonomskih ristnl? UO je predloge svojih članov redno upošteval, če so bili kon- V pleanenitilnici I. Konkretna zabila dostikrat polnoštevilna, v ne- vabljeni na vse iseje, katerih se tu- đolžitev obrata in tehničnega sek kaj primerih pa je manjkal eden di redno udeležujejo. Vodje eko-ali kvečjemu dva člana. Enkrat nomiških enot so vabljeni na seje UO samo v primerih, ko ohravna- torja je rodila ustrezen uspeh. 4. Ali posredujejo člani UO zevamo konkretne zadeve določene- Ije, zahteve ali predloge proizva- da postavljenih nalog niso izvrše- seji Upravnega odbora? sicer seja ni bila sklepčna, vendar to v času epidemije gripe. Gle- _ . de aktivnosti posameznih članov ga obrata. Ne moram se pritožiti, jalcev^iz področja, kjer^delajo, na moram povedati, da je vsakdo prispeval po svojih močeh. Seveda ne moremo zahtevati, da smo člani UO eksperti za vsa področja, vendar menim, da so bile pripombe in sploh razprava o posameznih problemih dovolj logična in resna in enako tudi sprejeti sklepi. Večina članov ima že precej izkušenj o delu v samoupravnih organih; zato smo letos uvedli nov - o regresu in letovanju v domovih sistem poročanja, kjer so poroče- obvešča vse člane kolektiva, da vaici na sejah člani UO. Seveda bomo pričeli sprejemati prijave poročila še vedno pripravijo no m duševno bogato življenje. Naš skupni cilj je izgradnja socializma. Prc*^c™i hi ovire, ki jih danes srečujemo na poti do tega cilja, so različni, mnogi so objektivne narave, mnogi pa subjektivne narave, vsi pa so na dosegu naših rok, da jih rešimo in odstranimo. Tega se moramo dobro zavedati, ker socializem je dosegljiv, ne bo pa prišel sam, ampak ga gradimo in ga bomo morali zgraditi sami. Gradnja socializma je postopen proces, to je proces preobrazbe družbe, v kateri živimo. V tem procesu smo opravili že mnogo, mnogo dela in prizadevanj pa nas še čaka. Temeljni kamen smo položili z uspešno izvedeno socialistično revolucijo v času narodnoosvobodilne borbe un povojnem razvoju, ki nas je pripeljal doi uvedbe delavskega m družbenega samoupravljanja. V ustavi, ki smo jo sprejeli lansko leto, se zrcalijo vsi ti dosežki, v njej pa je nakazana tudi pot našega nadaljnjega razvoja. V tem razvoju ima odločilno vlogo nadaljnje poglabljanje in razširjanje delavskega in družbenega samoupravljanja oziroma njegovo dejansko uveljavljanje kot najmočnejše sredstvo naše družbe za doseganje večjih uspehov v krepitvi njene materialne osnove in njenih moralno — družbenih kvalitet. - - - - , , ., , Uveljavljanje dejanskega samoupravljanja, kot sredstva za us- poslovalnicah na- gradu bo predvidoma pričel po- pešnejše gospodarjenje je področje, ki mu bo moral posvetiti več siovati 1. junija 1964. Kolikor se pozornosti tudi naš kolektiv. Spremeniti bo treba sistem, ki je pri nas uveljavljen, po katerem je samoupravljanje zlasti v ekonomskih enotah politični faktor mobilizacije notranjih sil, toda brez ustrezne maj, bo pred prvim junijem od- materialne podlage. Izpopolniti bo treba sistem, ki sedaj ločuje prta 'tista poslovalnica, ki bo sredstva za osebne dohodke od ostalih sredstev, ki jih ekonomske imela več prijav. enote ustvarjajo in od sredstev, s katerimi jih ustvarjajo. Premagati Poslovalnice v Fiesi, Novigradu bo treba bojazen, da bi približanje samoupravljanja neposrednim in Bohinju bodo odprte do konca na materialni osnovi ogrozilo interese podjetja kot celote. Nobenega meseca septembra, če bo ^za ta dvoma namreč ne more biti, da dejansko neposredno samo-čas prijavljeno zadostno število upravljanje daje najboljše gospodarske rezultate (prav na tej članov kolektiva. V nasprotnem predpostavki je bilo v naši družbi sploh osvojeno načelo samouprav-primeru bo odprta dalij časa^ tasta jjanja) in če bodo dobro gospodarile posamezne ekonomske enote, .poslovalnica, ki bo imela več pri- bodo prav gotovo dobri' tudi gospodarski rezultati podjetja kot celote, javljenih gostov. _ Letošnji prvi maj pada v čas pred VIII. kongresom Zveze ko- Dom v Bohinju bo predvidoma munistov Jugoslavije ira v predkongresni aktivnosti bo prilika, da odprt od 28. junija 1964 dalje, vsi, ne samo komunisti, pregledamo uspehe, ki smo jih dosegli na Kočo na Krvavcu lahko člani ko- dosedanji poti našega razvoja in da se spoprimemo s problemi, ki lektiiva in njihovi svojci koristijo nas ovirajo na tej poti. Nadaljnja demokratizacija našega družbenega Upravni odbor Počitniškega do-šega počitniškega doma. V ta nama podjetja »Tekstilindus« Kranj men objavljamo naslednji razpis: k Otvoritev sezone Počitniški dom v Fiesi in Novi- za letovanje junija bodo člani kolektiva prijavili v zadostnem številu tudi za mesec ne glede na sezono. 2. Prijave za letovanje v pošlo valnicah našega počitniškega do- živi jenj a iln njena najvidnejša oblika, delavsko in družbeno samoupravljanje, je gotovo vredna naše posebne pozornosti. Velike spremembe doživlja tudi naš splošni družbeni sistem. V tkalnici v obratu II. Žena na sliki dela na previjalnem stroju. ma se sprejemajo od 20. aprila Uveljavlja in krepi se družbeno upravljanje v okviru komune in do 9. maja 1964, in sicer: • prav sedaj so v teku -razprave in pripravljajo se ukrepi, da se pove- v obratu I: 20., 22., 24., 27. in čani-m pristojnostim in razširjenim nalogam komune zagotovi tudi 29. ajprila ter 5., 7. in 9. maja od ustrezna materialna osnova. Tudi na tem področju se uveljavlja in 9. do 13. ure v pisarni počitniške- zmaguje prepričanje, da demokratizacija upravljanja mi možna brez ga doma podjetja (nad delavsko ustreznih sprememb na področju delitve materialnih dobrin. Ker je l.maj mednarodni praznik dela je prav, da se ta dan spomnimo tudi delavskih množic širom po svetu, tako tistih, 3d enako kot mi vlagajo vse svoje sile za izgradnjo socializma, kot tudi tistih, ki se še vedno borijo za svoje elementarne delavske Ln človeške pravice. Armada delavstva je ogromna in zavest, da pripadamo tej veliki armadi, naj nas krepi v naših naporih za »stvaritev socializma, ki ni samo naš cilj, ampak cilj svetovnega proletariata. Kaj boste brali prihodnjič... — Sestavek o delu in življenju konfekcije Triglav. Verjetno bo to za mnoge zanimivo, saj doslej o tem podjetju še nismo nič objavili — Odgovore na vprašanja, ki ste jeh postavili v rubriki: PROIZVAJALCI SPRAŠUJEJO. Prepričani smo, da v tej številki ne bodo izostali! — Sestavek o delu in uspehih Izobraževalnega centra — O nalogah in težavah mladinske organizacije — O prvih uspehih akcije za izboljšanje kvalitete restavracijo). v obratu II: 21., 23., 25., 28. in 30. aprila ter 4., 6. in 8. maja od 9. do 13. ure v pisarni' varnostnega tehnika tov. Aliča. Ostale dneve se prijave za letovanje ne sprejemajo. Prijave se sprejemajo samo osebno in ne telefonično. Prednost pri vpisu za letovanje v našem počitniškem domu imajo člani kolektiva, ki imajo kolektivni dopust in člani s šoloobveznimi otroki.. Te prosimo, da se za dopust prijavijb v prvih štirih dnevih vpisovanja. člani kolektiva, ki so zdravstveno in socialno ogroženi, bodo brezplačno letovali v Fiesi, izkoristijo pa za to svoj redni dopust. Po sklepu tovarniškega odbora (dalje na 3. strani) Problemi so, vendar ne taki, ki jih... (nadaljevanje s 1. strani) pripombo na delo samoupravnih organov, na delo operativnega vodstva ali kak drug problem, ki ni zajet v dnevnem redu seje. V začetku je bilo teh vprašanj več, vendar v zadnjem času opažam, da se člani UO tega vedno manj poslužujejo. Tu ne bi krivil samo člane, ker se za probleme svoje okolice premalo zanimajo, temveč tudi ostale proizvajalce, ki: bi morali svoje člane bolj pogosto opozarjati na pereče probleme, o katerih bi UO potem razpravljal in jih rešil ali pa dal vsaj ustrezen odgovor. Mislilm, da je treba to obliko še bolj razvijati, ker je to ena izmed oblik povezovanja UO s proizvajalci, razen tega pa se tako prisili člane UO, da bolj vestno ita smiselno obravnavajo različne probleme. Imeli bi od tega vsekakor samo korist. 5. Smatrate, da je sedanje delo (smer) našega podjetja v vseh pogledih pozitivno in perspektivno? Mislim v proizvodnem, finančnem in kadrovskem pogledu. Kakšni so naši letošnji izgledi? Na to vprašanje je težko odgovoriti, posebno v nekaj stavkih. Naš gospodarski sistem se s svojimi instrumenti prehitro menja, da bi ugodno deloval na stabilizacijo v posameznih industrijskih vejah. Pred leti smo imeli dovolj skladov ter ni nihče postavljal vprašanje perspektivnosti, vendar je v razmeroma 'kratkem času celotna tekstilna industrija v državi prišla v težak položaj, vendar ni, v celoti sama kriva. Pri tem seveda tudi naše podjetje ni dosti na boljšem. To so spoznali -tudi zvezni organi, pa so- zato na vidiku s-preimemibe, ki, bodo položaj že letos izboljšale. Nesmiselno bi pa bilo trditi, da je tu-di sama tekstilna industrija storila vse, da se stanje izboljša. Kot ena izmed najetarejlših industrij v državi smo še vedno- pre-močino obremenjeni z razdrobljenostjo v proizvodnji, z obrtniškim načinom, kjer vsakdo hoče vse proizvajati. Po-sledica so nizka produktivnost, draga p-roizvo-dnia in slaba kvaliteta izdelkov. Simpllifilkaciija t. j. poenostavljenje proizvodnje bo torej ena naših prvih nalog, ki se je bo mo-rala lotiti industrija kot celota in tu-di naše pod-jetje. Subjektivni vplivi pa so pri tem tako močmi, -da bo treba težke ro-ke, ki bi to s-tamje uredila. Kljub temu je to nujno-, ker bo ekonomika zahtevala 'korenite spremembe v tej smeri. Kar se tiče perspektivnosti- našega podietia mislita, da smo na pravi poti. V proitavodnem pogledu se bomo predvsem usmerili na re-ntabilinejše im boljše artikle, kar poskuša uveljaviti- tu-di letošnji Oisnovni plan. V tam p-o-gladu bo letošnje lato neka preTo-mm-ca, ko moramo pričeti -z zamenjavo naših cenejših klasičnih artiklov z bolj- šimi. Rezultati se delno že kažejo v tem, da je povprečna cena za 1 meter tkanin v letošnjem letu porasla za točno 20 din -nasproti -lanskoletnemu povprečju (brez zvišanja cen), kar je že uspeh, če računamo, da na prehodu ne morejo rezultati posebno hitro porasti, če bomo torej izdelovali te boljše tkanine še v ustrezni kvaliteti, tudi finančni uspeh ne bo -izostal. Na -poslovanje podjetja brez dvoma tudi močno vpliva pravilna notranja organizacija, katere bi- se z nekaj besedami dotaknil. Z združitvijo prejšnjih podjetij smo po-stali veliko tekstilno podjetje, ki bi mo-ralo tu-di no-tranjo organizacijo ustrezno prilagoditi. To pa dosedaj še -nismo v celoti uspeli narediti. Prav zaradi tega smo predvidevali, da bi moral UO objektivno razpravljati o težavah, uspehih in slabostih posameznih sektorjev. Pri tem bi se moralo vsaj delno i-zluišči-ti sledeče: 1. Zadeve, ki so -dobro narejene je treba uzakoniti, 2. zadeve, ki so slabe ali nepravilne ter -so zato ovi-ra za hitro in us-pešmo poslovanje je treba proučiti, ji-h izboljšati ali- pa -izvreči, 3. dvoumno t. j. nedoločeno rešenim zadevam bi bito t-reba dati jasna in nedvoumna določila, 4. izdelati -bi morali poslovnik, ki bo urejeval notranje administrativne odnose — kompetence. Ne delam si nikakih utvar, da bomo že s tem odpravili minoge naše organizacijske slabosti. To seveda ne bomo- uspeli rešiti -kar čez noč, vendar če do-sežemo samo nekaj, izboljšav, je bolje, -kot vse skupaj pustiti pri starem. Morda v tem s-mislu ne bi bilo slabo, če bi se po-služili kasneje zunanjega strokovnjaka, ki- bi bol-j neprizadeto -dal koristne nasvete za izboljšanje -n-aše notranje organizacije. Glede naše perspektive menim, da je že se-daj dovolj jasna. Opremiti se moramo predvsem za proizvodnjo visoko plemeniteoi-b tkanin, poseben poudarek pa moramo dati sintetičnim tkaninam. Tkalnice bodo v -k-ratkem -sodobno opremljene, zato bo -treba investicije v prihodnjih Ieti-h usmeriti predvsem v ureditev plemenitilnic in energetskih naprav v obratu I. 6. Kaj menite o povečani fluk-tuaciji zaposlenih? Če upoštevamo avtomatizacijo tkalnic, ki m-ora znižati- število zaposlenih, je v določeni meri fhilk-tuacija celo pozitivna, ker bi drugače imeli probleme z odvečno de lovno sito. 'Mal-o- bolj je pa zaskrbljujoče, da zapuščajo podjetje tudi strokovni delavci iz vzdrževalnega o-br. Sicer je prav v zadnjem mesecu CDS z us-treznim ukrepom stanje -nekoliko izboljšal, vendar je ta Ukrep le začasna rešitev. Kljub trenutnim težavam pa -sem prepričan, da ne delajo prav tisti, ki odhajajo, ker bomo že v bližnji prihodnosti dosegli boljše uspehe in pogoje v proizvodnji in tako imeli možnost izboljšati tudi osebne dohodke. Mo-rda bi omenjeni člani pomislili tudi na mnoge primere, ko so nekateri odšli, pa so se kasneje želeli vrniti. 7. Ali je pravilno, da forsiramo avtomatizacijo tkalnic, čeprav nimamo dovolj v to smer izvežba-nega kadra od tkalke do mojstra? Ali ne bi bilo bolje, če bi iz obstoječega strojnega parka izvlekli kar največji izkoristek? Če hi se naše podjetje nahajalo v nekem nerazvitem področju, -kjer je dovolj -delov, sile in so zahteve po življenjskem -standardu nižje, bi tudi sam dvomil, če je pravilno, da smo tako velikopotezno pristopili k avtomatizaciji tkalnic. Tako pa smatram, da je edino pravilno, da avtomatizacijo tudi ko-mip-letoo in hitro izvedemo. Naša komuna je indust-rijlslk-o zelo razvita ter vse kaže, da se bo to še -stopnjevalo. Spričo tega je izredno važno, -da produktivnost narašča, ker bo delovne sile še bolj p-rimanijikovalo, razen tega pa zaposleni terjajo -tudi višji življenjski stan-dard, kar je tu-di razumljivo. Zato meni-m, da je bil skrajni čas. da simo začeli s hitro avtomatizacijo tudi pri nas. Odpiranje novih obratov v Kranju bo zato šele pokazalo, -kako pravilna je bila odločitev glede avtomatizacije. Seveda pa so se nam pri tem pojavili problemi, ki jih tudi nihče ne zanika. Razumljivo je, da je tako velik poseg v normalno proizvodnjo povzročil določene težave. Menjava strojev, priučevanje tkalk, mojstrov in sploh preusmeritev ostalega strokovnega kadra na nov način proizvodnje, so povzročili delne izpade, poslabšanje kvalitete in konično tudi manjši dohodek, kot bi ga dosegli o-b normalnih pogojih. Vendar je takšno stanje le prehodnega značaja. Prepričan sem, da je najhujše že za nami, ker srno že v -preteklem mesecu dosegli boljše proizvodne rezultate. Ne zanikam pa dejstva, da bi -bile težave lahko nekoliko manjše, če bi s priučeva-njem na novih -strojih pričeli -nekoliko preje. 15. Kvaliteta izdelkov im polizdelkov je naš največji problem. Kako mislite o tej zadevi? Kvaliteto sem že med prejšnjimi vprašanji večkrat omenil, ker je to faktor, od katerega v glavnem zavisi naš celoten uspeh. Rekel sem, da je to tudi naša največja notranja rezerva. To ni fraza, ki jo radi uporabljamo, temveč resničen problem, kateremu Gradnja prizidka plemenitiinice I hitro napreduje moramo visi do zadnjega proizvajalca posvetiti vso pozornost. Ne gre itu-kaij samo zato, da s slabo kvaliteto naših izdelkov zapravljamo naš renome pri potrošniških, pač pa s takim delom zapravljamo tudi naše dohodke. Skoraj ni seje UO, na kateri ne bi govorili o problemu kvalitete. Načrtno pa simo se akci-je za izboljšanje kvalitete lotili pred ikrat-kim, in -sicer je bila postavljena posebna strokovna komisija, ki je ( primer v o-br. II) ugotovila napake, nalkar je sledila razprava in sprejem določenih zadolžitev, katerih izvedba mora roditi izboljšanje. Proble-m kvalitete je tudi v plemeni-tiindci I, -kjer že sam cbrat skuša to popraviti s primernim nagrajevanjem po kvaliteti dela. Posebna strokovna komisija poskuša- t-udi tu najti vzroke, na po-dlagi katerih bomo izvedli potrebne rikrepe. Ni- pa potrebno poudarjati, da avtomatizacija zahteva odlično kvaliteto tudi polizdelkov v vsaki posamezni predhodni fazi, zato morajo predvsem proizvajalci v predilnicah in pripravljalnicah res skrbno in dobro opraviti vsako delovno operacijo. Res je, -da ravno iz t-kalnice izvirajo mnoge napake, vendar tkalci le niso vedno edini -krivci, -pač pa v dobršni meri tudi slaba organizacija in slabo izvedena prejšnja delovna faza. 9. Trenutno je naše podjetje po osebnih dohodkih na predzad-snjem mestu vse industrije v komuni, čeprav smo še pred tremi leti bili drugi, takoj za tovarno »Savo«. Kakšne izglede imamo, da to razmerje popravimo? če se konkretno primerjamo s »Savo«, menim, da je prav, da so ošabni dohodki tam višji ko-t -pri nas, ker je tudi njihovo delo težje. Delni vzrok za višje OD v ostali industriji v Kranju je -tu-di konjunktura na tržišču, večje notranje rezerve, ki jih sedaj tudi bolj izkoriščajo ter prosto postavljene cene večini i-zdel-kov. S primernimi ukrepi, ki sam jih že omenil, se bo tudi pri nas stanje -nekoliko omililo, predvsem pa zavisi od nas samih, kako hitro- bomo uspeli aktivirati vložene investicije. Višanje produktivnosti na novih strojih, izdelava rentabilnejših izdelkov in pravega asortimenta in predvsem poboljšanje kvalitete so trenutno naše največje notranje rezerve, ki nam dohodek lah-ko bistveno povečajo. Primerjava z b-oljšimi nam mora zato biti le vzpodbuda, da bolj zavzeto razmišljamo o lastnem napredku. Ker i-mamo v tem smislu vse pogoje, bi se naši -proizvajalci morali več pogovarjati tudi o teh zadevah, ki so tako za podjetje, kot za vse zaposlene življenjskega pomena. 10. Naše podjetje je član Poslovnega združenja. Ali nam lahko poveste, kakšne prednosti in koristi imamo od tega združenja? Ustanovitev poslovnega združenja ni bila direktivna za-deva, pač pa -so potrebe prisilile podje-tja, da so Združenje ustanovila. Mnenja sem celo, d-a bi imeli že sedaj mnogo manj- težav, če bi t-o Združenje ustanovili že prej. Pri- tem predvsem mislim na uvoz surovin in izvoz gotovih izdelkov, kjer so zunanja trgovska po-djetja pobrala tisto, kar bi sicer lah-ko o-stalo proizvajalcem v tekstilnih podjetjih. Vsled tega je tudi takšen odpor od -strani uvozno — izvo-znih podjetij do Poslovnega združenja. Eno leto aktivnega obstoja PZ je že dalo določene rezultate predvsem v pogledu organizacije direktnega izvoza. Sicer pa je to prekratko obdobje, da bi lahko beležili u-spehe v polnem obsegu. Ne smerno pozabi-ti, da je že formiranje ustanove zahtevalo precej truda in časa. Dosedanje delo pa kaže, da je PZ popolnoma upravi čilo svoj obstoji. Po-lqg komercialnih nalog j< združenje -dalo no-budo tudi za ne katere skupne akcije (n. pr. program plemenitilnic v Slo-veniji analiza splošnega stanja tekstilni industrije in podobno), ki so bile aktualne. Priipom-nil bi, da j( nek organ, ki koordinira vse pe reče za-deve med podjetji nujne potreben. Samorastniški razvoj posameznih podjetij je da' es nemogoč, ker škoduje -družbi, in tudi samim kolektivom. Na koncu bi pripomnil, da je naše podjetje tudi član PZ proizvajalcev tekstila — konfekcije, ki preko prodajnega servisa »MODNA HIŠA« predvsem plasira proizvode svojih članov na domača tržišča — direktno potrošnikom. Oba PZ imata, torej v -komercialnem pogledu pozitivne naloge, ker izključujeta razne nepotrebne posrednike pri nabavi i-n prodaji. 12. Naš kolektiv ima svoje glasilo. Kaj menite o njem? Ali izpolnjuje vse postavljene naloge? Kakšne predloge imate za njegovo izboljšanje? Lasten čas-o-pis v -tako velikem kolektivu kot je naš, je nedvomno nujno potreben. Mnenja sem, da se vsi, ki vodijo izdajanje tega časopiisa zato trudijo, da bi bil časopis dober, vendar vem, da imajo pri tem težave, namreč, ne moremo zamikati, da so članki omejeni na -preozek ikrog sodelavcev, in če smo še bolj odkriti, mora mnogo napisati predvsem urednik sam. Osnovna naloiga uredniškega odbora je torej, da si še naprej prizadeva ta kro-g razširiti na neposredne proizvajalce. Pozivanje na sodelovanje po časopi-su gotovo ni- dovolj, da bi to do-segli. Vem, da. pridobivanje so-delavcev, predvsem dobrih, ni lahka stvar, vendar je to edina pot, da bo časopis še bolj pester. V tem smislu ni slabo, če doti-čnemu, od katerega želimo sodelovanje, -damo idejo o čem naj piše. Predvsem pa bi bilo po-trabno, da bi uredniški odbor izdelal vsaj za neko določeno obdobje -nekak okvirni načrt, po katerem b-i se obravnavala aktualna tematika. V časopi-s-u .mi pa niso všeč razna vprašanja, ki terjajo odgovor ter članki, v ikaterih se išče razne krivce. Tu ne miisilikn, da se o nepravilnostih n-e bi smelo pisati, pač -pa, če se vprašanja že postavljajo, mora -uredniški odbor poskrbeti, da je objektivni odgovor že v i-s-ti številki. Vprašanja brez takojšnjih odgovo-rov pa povzročajo v kolektivu le nezadovoljstvo, malodušnost in nezaupanje. 13. Mi lahko poveste, zakaj ga UO pušča neizkoriščenega, čeprav bi člani UO v njem morali upoštevati izredno pomembno sredstvo za obveščanje, zbližanje in za obrazložitve razno raznih zadev? Ne samo UO, pač pa tu-di drugi organi in posamezniki v podjetju smo časopis premalo koristili -kot sredstvo objektivnega obveščanja, poja-snjevam-j-a in podobno. Na drugi strani smo se pa kaj radi pritoževali, da časopis ne daje vse to, kar simo od njega pričakovali. Vsi srno nekoliko kiri-vi, pri tem pa tudi uredniški- odbor, ki ni poiskal poti -do ljudi, ki bi ta-kšne članke lahiko napisali in ker ni vztrajal, da bi jih napisali. Pri tem bi marsikdo dejal češ: »Pa saj bi odgovorni posamezniki sami mo-rali vedeti, da je njihova dolžnost, da obveščajo člane kolektiva o raznih problemih in uspehih!« Vsi srno le ljudje in spričo vsakodnevnega dela le težko še kaj dodatnega napravimo. Če nais pa kdo malo vzpodbudi, se pa že naj-de čas tudi za pisanje. 14. Katere bistvene naloge ima UO še v programu do kraja mandata? Ker nam bo mandat kmalu potekel, verjetno ne bo -mogoče izvesti celotnega programa. Na prvi se-ji bomo obravnavali plan investicij in delitev sklada skupne porabe, ki je bil ostvarjen v letu 1963. Je pa predvidenih še več poročil, -ki; pa jih verjetno sedanji UO ne bo več mogel vseh obravnavati. Černe Zvone Glede takojšnjih odgovorov ima tov. ČERNE prav, vendar dobimo vprašanja največkrat tako pozno, da za odgovore ni več časa. Izvršitev osnovnega plana v marcu po: količini vrednosti, asortimentu in kvaliteti PREDILNICI Predilnica I je dosegla v ef kg 100,2%, v baznih pa 106,4; v ef torej isti uspeh kot februarja, v baznih pa za 4 % večjega. Predilnica II je v ef ikg izvršila plan s 103,7%, kar je za 11,7% bolje kot v februarju, v baznih pa je dosegla 106,0 %, 'kar je tudi bolje za 2%. Predilnici skupaj sta marca izvršili plan v ef kg s 101,4% in v baznih s 106,3 %. Uspeh je še večji zato, ker sta obe predli višjo številko preje -kot je bila planirana. Predilnici sta za prvo tromesečje v baznih kilogramih nad planom, v efektivnih pa 0,9% pod planom, in sicer zato, ker predilnica II prede že vse mesece višje številke koit je zanjo bilo planirano. Na kvaliteto preje je tudi v marcu vplivala nezadostna količina surovin tako po količini kot tudi po kvaliteti in asortimentu. Zaradi tega so bile potrebne večkratne menjave, ki so, kot rečeno, vplivale na kvaliteto preje. Zastojev pa ni bilo. TKALNICI Tkalnica I je dosegla v trn 104,7 %, v votikih pa 106,4 %. Rezultata sta nekoliko slabša od februarskih. Tkalnica II pa je v tm dosegla 93,0% in v votkih 95,9 %, kar je tudi slabše od rezultatov v februarju. Zopet je v tkalnici II vplivalo na neizpolnitev pomanjkanje preje in delna montaža statev. Skupaj sta tkalnici dosegli v tm 100,9 %, v votikih pa 102,8 %, medtem ko znaša njun tromeseč-ni uspeh v tm 100,1 % in v votikih 100,6%. Še vedno je problematična oskrba s česano prejo, čeprav nastopajo tudi težave z mikano, in to pri višjih številkah (Nm50 in 60). Manjkajoče količine še nismo uspeli zajamčiti iz tujih predilnic. PLEMENITILNICI Plemenitilnica I je naredila v tm samo 95,9 %, v kvadratnih pa 97,1%. Rezultata sta dokaj manjša od februarskih. Komulatiivno pa ima plemeni tilnica I v tm 100,9%, v kvadratnih pa 99,6%. Plemenitilnica II je v tm naredila 97,2 % in v kvadratnih 96.0 %. Kumulativno pa ima v tm 96,6% in v kvadratnih 95,6%. Plemenitilnici skupaj imata v marcu v tm 96,3 %, v kvadratnih pa 96,7 %. Kumulativno je njun uspeh v tm 99,5 % in v m2 98,3 %. Plemenitilnici torej v marcu nista izvršili plana niti v tm niti v m2. Razumljivo je, da je neizvrši-tev v marcu vplivala na kumulati-vo, ki je sedaj tako v tm kot v m2 pod planom. Vzroki za neiizvršiitev so predvsem zahtevnejše dispozicije za tiskarno. Le-te so zahtevnejše tako po količinah kot tudi po vzorcih. Delno je vplival tudi zastoj v filmski tiskarni. Plemenitilnica II pa zopet ni izvršila plana zaradi pomanjkanja surovih tkanin za plemenitenje. V prihodnje bo treba plemenitilnici II dati na razpolago blago tudi iz tkalnice I, če bo tkalnica II še dalje pod planom. Plemenitilnica II je v marcu naredila tudi uslug za 134 tiisoč metrov, kumulativno pa že 703 tisoč metrov. ASORTIMENT V predilnicah je.skupni % asortimenta sicer večji kat v februarju, vendar je to zasluga predilnice II, ki ga je dvignila od 66,6 v februarju na 84,9 v marcu. Predilnica I pa je dosegla v marou le 80.1 %, medtem ko je imela februarja 88,1 %. Skupni uspeh pa znaša v marou 86,8 %, kumulativno pa 84,3 %, Isto, kot za predilnici, velja tudi za tkalnici. Medtem ko je tkalnica I padla s 83,7 v februarju na 79,2% v marcu, je tkalnica II uspela izboljšati odstotek od 59,2 na 70,7 v marcu. Marca sta imeli tkalnici skupaj 76,5 %, kumulativno pa 76,6 %. V plemenitilniicah je padel % kar v obeh, in sicer v plemenitilnici I od 82,4 na 69,6 (februar — marec), v plemenitilnici II pa od 65.0 na 56,3. Na slabo izvrševanje je vplivala neizvršitev osnovnega plana in zahteve tržišča. VREDNOSTNO (Po cenikih za osebne dohodke) Predilnica I 105,5 v marcu in 103,3 kumulativno. Predilnica II 107,5 v marcu in 102 kumulativno. Skupaj predilnici 106,3 v marcu in 102,8 kumulativno (vse v %!). Tkalnica I 110,1 % v marcu in kumulativno 110,5%. Tkalnica II 90,4 % v marcu in 86,7 % kumulativno. Tkalnici skupaj 101,1 % v marcu in 99,6 % kumulativno. Plemenitilnica I 86,1 % v marcu in 91,2% kumulativno. Plemenitilnica II pa 96,7 % v marcu in 96.1 % kumulativno. Skupni uspeh plemenkilnie je 88.7 % v marcu in 92,5 % kumulativno. KVALITETA Tkalnica I je marca dosegla 77.8 % izdelkov prve kvalitete. Kumulativno pa znaša njen uspeh tudi 77,8%. Tkalnica II pa se je marca že popravila od 50,2 (februarja) na 57,2% izdelkov prve kvalitete. Kumulativno ima sedaj 53,2%. Plemenitilnica I je nekoliko padla. Marca ima 89,6 % (februarja je imela 92,1 %), kumulativno pa ima sedaj 91,1 %. Plemenitilnica II pa se je popravila, in sicer od 29,1 % v februarju na 39,0% v marcu. Kumulativno ima 37 % izdelkov prve kvalitete. Skupni odstotek pleme-nitilnic v marcu je 73,6 %, kumulativno pa 74,6%. Kumulativno sta plemenitilnici torej tudi padli, in sicer za 0,6%. To1 so najvažnejši podatki marčnih uspehov, ki povedo, da se je stanje v predilnici II in v tkalnici II že izboljšalo, kar je že velik uspeh, čeprav še vedno — posebno glede % prve kvalitete izdelkov — ni zadovoljiv. IZPOLNITEV PLANA PO VRSTAH TKANIN V obratu I rezultati niso najboljši, saj je odstotek izdelanih tkanin iz česane preje kumulativno saimo 70,3 %, medtem ko smo kretonov izdelali že 141,5%. Sta-ničnih ozikih tkanin samo 77,2% in širokih le 59,2 %. (Vse kumulativno!) še slabši je uspeh filmske tiskarne, kjer imajo kumulativno le 32%. Vzrok za filmsko tiskamo je seveda okvara na stroju. V obratu II je stanje naslednje: Tkanin iz česane preje je izdelanih 110,5%. Izdelkov iz mikane preje pa skupaj 96,6 %, vendar so nekatere prekoračene za precejšnje % (cefirji — 689,8;), druge pa znatno pod planom (flanela saimo 5 % izvršitev, velveton samo 19,9% izvršitev). Stari jiggri v plemenitilnici II Objava — o regresu in letovanju v domovih VPRAŠANJA ki zahtevajo ODGOVORE Tovariš Janez žontar, mojster iz tkalnice I, ki je bil nedavno upokojen, želi odgovor na tole vprašanje: ALI MI OBRATOVODJA LAHKO ODVZAME PREMIJO ZA 1 MESEC, NE DA BI MI PREJ POVEDAL, ZAKAJ SEM BIL SPLOH KAZNOVAN? Pred 6 meseci sem bil namreč ob premijo, vendar mi še do danes ni nihče povedal, zakaj sem bil kaznovan. Mislim, da tak način le ni pravilen! POJASNILO Za urejanje zadev okrog nagrajevanja obstoja redna pot preko obratnega delavskega sveta. Vsak obratni delavski svet ima namreč svojo komisijo za osebne odhodke, ki obravnava vse probleme s tega področja in mu jih posreduje. To velja predvsem za dosledno in pravilno izvajanje pravilnika o nagrajevanju. Zato mislimo, da v spornih zadevah s tega področja ni treba čakati šest mesecev in se nato obftniti na časopis, ampak bi se prizadeti moral poslužiti organov v svoji enoti, ki so za to pristojni. Uredništvo Kaj vse gradimo Gradbena dejavnost se v podjetju izvaja po predvidenem programu razvoja podjetja. Sem spadajo večje rekonstrukcije in popravila posameznih proizvodnih obratov in pomožnih oziroma vzporednih gradbenih objektov. Glavna gradbena dejavnost je osredotočena sedaj na staro predilnico v obratu I, katero je treba tako rekonstruirati, da bo v njej možno ustrezno povečati proizvodnjo. Zgradba bo imela moderno opremljene itn urejene prostore. Vsem naim je znano, da stara zgradba, ki je imela shedovo strešno konstrukcijo, ni bila dobra, da je bilo delo v njej nevarno, saj je bila ta strešna konstrukcija že zelo slaba. Leseni nosilci so bili že nagniti in prepereli, pa je obstojala nevarnost, da se streha zruši že pod manjšo obremenitvijo snega. Zato je bila strešna konstrukcija podprta in je še danes v predpredihiici. Tudi ta del predilniške zgradbe bo obnovljen oziroma rekonstruiran takoj, čim bodo mikaJniki in raz-tezalke p'reseljene v oddelek, ki je sedaj v gradnji. Preselitev strojev bo predvidoma zaključena avgusta ali septembra prihodnje leto. Dokončna rekonstrukcija predilniških obratov bo zaključena novembra 1967. leta. Tako bo potem možno povečati število vreten v predilnici I, do take količine, ki bo odgovarjala planiranim potrebam proizvodnje. V bodoče mora namreč ta predilnica pokriti vse potrebe tkalnice. Plemenitilnica I Objekt naše plemenitilnice je pri sedanji visoki proizvodnji postal pretesen. Objekt je bil svoje čase zgrajen in projektiran za tedanje razmere, pa je zaradi tega za sedanje potrebe nepravilne oblike, ki, močno ovira smotrno- postavljanje proizvodnih strojev in pravilen tehnološki potek proizvodnje. Objekt je bil takrat zgrajen na razne načine, ki danes povzročajo težave pri postavljanju modemih proizvodnih strojev. Z zgraditvijo zavarovalnega obrežnega zidu se je situacija glede razpoložljivega prostora močno pozitivno spremenila. Tako imamo sedaj možnost, da ta objekt plemeaiitilnice postopoma urejujemo po naprej predvidenem planu in programu povečanja proizvodnje gotovih tkanin. V zvezi s tem bomo 'kot prvo peruredili vzhodni vogal 'objekta, ki je že v gradnji, Na ta način bomo izboljšali situacijo v oddelku kosma-tilnica, kjer bomo pridobili prostor za brusilni stroj in za postavitev dveh modernih »finiš« ka-landrov. S prestavitvijo ’glavnih železniških tirov ob našem podjetju na Gorenji Savi, se bo situacija še bolj spremenila v korist podjetja. {dalje na 8. strani) (dalje s 1. strani) sindikata ti člani plačajo samo turistično talkiso. Člani kolektiva in njihovi svojci, ki bi želeli, da dopust prežive v počitniškem domu kake druge gospodarske organizacije ali ustanove in imajo pravico do regresa, se morajo ravno tako prijaviti, vendar po 9. maju. Interesente prosimo, naj se za posamezno hišico ali sobo prijavljajo po predhodnih medsebojnih dogovorih, tako da bodo vsa ležišča lahko zasedena. S tem bodo odpadla kasnejša negodovanja zaradi neprimernih razmestitev. Če se bo- nekdo prijavil za letovanje v času, ko ima planiran letini dopust in v počitniškem domu ne bo več prostora, se bo tak primer reševal sporazumno s prizadeto osebo in obratovod-stvoim. Proste kapacitete po končanem vpisu boido- dane na razpolago tujim gostom. 3. Plačilo akontacije: Pri vpisu se plača 1000 din akontacije na osebo za 8 dni letovanja, za 15 dni letovanja pa 2000 din. Za otroka, ki vzame polovični obrok, se plača akontacija za 8 dni letovanja 500 din, za 15 dni letovanja pa 1000 din. Osebe, ki ob vpisu ne plačajo akontacije, so vpisane samo pogojno, če ne bo drugih interesentov. Akontacija bo vrnjena samo v primeru, če prijavlijenec ne more iti na dopust iz opravičljivih razlogov (smrt, težka bolezen, služba). V takih primerih mora to dokazati s pismenim potrdilom obratne ambulante ali obrato-vodstva. Za Bohinj in Krvavec se vplača vse nočnine odnosno odškodnina vnaprej. 4. Cene: polna cena oskrbnega dne ža člana kolektiva in svojce, ki jih član (kolektiva vzdržuje, kar mora dokazati z zdravniško izkaznico, je v poslovalnicah Fiesa in Novigrad 1000 din. Cena oskrbnega dne za tuje goste je 1300 din. Cena oskrbnega dne za inozemske goste je 1700 din. V Bohinju je dnevna odškodnina za člana kolektiva in svojce, ki jih vzdržuje 200 din, za tuje goste pa 400 din. Na Krvavcu je dnevna odškodnina za člana kolektiva in svojce, ki jih vzdržuje 100 din, za tuje goste pa 200 din. Polna cena oskrbnega dne za otroke, ki vzamejo polovični obrok in svoje ležišče, če jih član kolektiva vzdržuje, je 600 din, če jih ne vzdržuje pa 800 din. Upokojenci podjetja letujejo v naših poslovalnicah pod istimi pogoji kot člani kolektiva. 5. Regresiranje: člani kolektiva in svojci, ki jih član kolektiva vzdržuje (kar mora dokazati z zdravniško izkaznico) imajo pravico do regresa v višini 500 din dnevno v primeru, da dopust koristijo v počitniškem domu našega podjetja, v počitniškem domu druge gospodarske organizacije, ustanove ali zavoda, v domovih počitniške Skupnosti in v planinskih postojankah. Otrokom do dopolnjenega desetega leta starosti (tudi tistim, ki v letu 1964 dopolnijo 10 let) pripada^ regres v višini 250 din dnevno, če dopust koristijo izven našega počitniškega doma v domovih, ki so navedeni v prejšnjem odstavku. Tstim, ki dopust preživijo' v hotelu, carnipu, domovih raznih zadrug, državnih in privatnih gostilnah ali drugod, regres ne pripada. Regres dobijo upravičenci le v primeru, če koristijo dopust neprekinjeno najmanj 5 dni, vendar pa največ za li5 dni v letu. Regres ise v nobenem primeru ne izplača v gotovini. Zato prosimo vse člane kolektiva, ki nameravajo preživeti svoj dopust v drugih počitniških domovih, da pred odhodom na dopust sporočijo v oddelek varnostno socialne službe (tov. Kavčič Mariji) naslov doma, ikjer nameravajo letovati in številko žiro računa. Po končanem dopustu morajo dostaviti potrudilo, da so res preživeli svoj dopust v domu in v času, ki so ga pred odhodom navedli. V kolikor ne dostavijo potrdila, se jim izplačani regres odračuna pri prvem izplačilu njihovega osebnega dohodka. Člani (kolektiva in svojci, ter upokojenci, ki jim pripada regres in koristijo dopust v našem počitniškem domu, plačajo dnevno 500 din, otroci, 'ki koristijo polovični obrok in svoje ležišče pa 350 din. Člani kolektiva in svojci ter upokojenci, :ki bodo letovali v Bohinju in na Krvavcu, plačajo odškodnino ipri vpisu. Člani fcoldktiva in njihovi svojci, ki pridejo v počitniški dom brez napotnice, plačajo polno ceno oskrbnega dne, to je 1300 din. 6. Prevozi: v Fiesi in Novigradu se lahko letuje 8 ali 15 dni, v Bohinju in‘na Krvavcu pa 8 dni; le če je prostor, lahiko 15 dni. Izmena v Bohinju bo ob torkih, na Krvavcu ob sobotah. Avtobus bo vozil v Fieso vsako sredo in petek, v Novigrad pa vsak torek in četrtek. Odhod avtobusa bo ob 6. uri zjutraj izpred vratärne v obratu I. V Bohinj v letošnjem letu ne bo vozil tovarniški avtobus. Prevoz bo z redno progo podjetja Transturist. Počitniški dom pa bo za naše goste rezerviral sedeže. Cena prevoza z našim avtobusom v obe smeri je za Fieso 800 din in za Novigrad 900 din. na osebo. člani kolektiva in njihovi svojci lahko' uporabijo za prevoz na letovanje v počitniški dom Fiesa in Novigrad obrazec K-I5'. V tem primeru plačajo vožnjo za obe smeri v Fieso 350 din, v Novigrad pa 400 din. Za otroke plačajo prevoz v polovičnem znesku, če se zanje ne zahteva sedež. Za otroke do 4 let je prevoz brezplačen, če se zanje ne zahteva sedež. V oskrbnem dnevu ni vračunana turistična taksa; to plača vsak. gost poslovalnice sam. Vse ostale informacije se dobijo ob vpisu. Upravni odbor Počitniškega domai Proizvajalci sprašujejo 1 ' ** 'i àgg. w Wm*r «#tel m Mladi udeleženci iz raznih aktivov Uspela mladinska prireditev v Kranju Rekreacija oziroma razvedrilo je zelo pomembno za našega delovnega človeka. Zato je 'komisija za oddih pri TK 2MS, ob podpori vseh članov komiteja organizirala zelo uspelo 'kulturno-zabavno prireditev v Delavskem domu v Kranju. Prireditev ni bila samo za mladino našega kolektiva, saj so bili vabljeni in navzoči tudi mnogi mladinci in mladinke iz ostalih kranjskih podjetij. Namen te prireditve je namreč bil, da Zbliža mladino v kranjski občini. To pobudo je treba zato samo pohvaliti, saj je bila dosedanja rezerviranost mladine po kolektivih že kar žalostna. Na prireditvi je bila mladina zelo razpoložena. za 'kar gre zahvala predvsem JNA, pevskemu sekstetu iz osemletke Lucijana Seljaka in članom Prešernovega gledališča, ki so s svojim programom k poživitvi prireditve veliko pripomogli. Sredstva, ki so bila za prireditev porabljena, so bila zelo nizka, zato tudi v prihodnje ne bo težko izvesti te prireditve večkrat. Pozitivna stran te in vseh bodočih prireditev pa bo predvsem ta, da se mladina ne bo zatekala v razne nočne lokale, temveč se bo zbirala na teh prireditvah, kier se bo bolje razživela, med seboj spoznala in marsikaj koristnega naučila. (Prisostvovali so tudi člani italijanske sind, delegacije). Tale rubrika je na začetku kar precej obljubljala, saj so mnogi člani dobili odgovor na postavljena vprašanja, ki so bila deloma splošnega značaja. Na žalost pa sedaj odgovori izostajajo, in to prav važnejši in takšni, ki se tičejo večine, kot so: vprašanje kolektivnega dopusta, vprašanje pravilne stimulacije za izdelke prve kvalitete in podobno. Lahko nam verjamete, da je tudi nam v uredništvu nerodno, ker vam ne moremo ustreči kot bi morali. Dejstvo je, da tisti ljudje v našem podjetju, ki bi lahko in bi tudi morali napisati te odgovore, nimajo niti časa niti razumevanja za ta način obveščanja in pojasnjevanja, včasih pa jim verjetno tudi manjka korajže. Naj bo tako ali talko, prej ali slej bodo morali ugrizniti tudi v to jabolko, pa če je še tako kislo. Ni moč iti mimo nalog, ki jih naša družba nalaga slehernemu članu! Ena izmed takih nalog je tudi sodelovanje strokovnih ljudi, ki s pravilnimi odgovori na postavljena vprašanja lahko bistveno spremene razmere v kolektivu, od elementov proizvodnje pa vse do dobrih odnosov, razumevanja, sodelovanja. Zaito prosimo še nadalje vse tiste, ki imajo že pripravljeno vprašanje, naj ga mimo pošljejo uredništvu, ker smo prepričani, da tudi odgovori v prihodnje ne bodo več izostali. Uredništvo Tokrat smo dobili naslednja vprašanja: na morju in kako naj dopust sploh planiram, če pa še danes ne vem, kako bo? Že v uvodu smo povedali, da nam je neugodno, ker vam nismo uspeli pravočasno objaviti pravih podatkov glede kolektivnega dopusta. Sedaj verjetno že vsi veste, da bo v določenih enotah kolektivni dopust in kako boste svoj dopust sploh lahiko koristi. Če nekateri tega ne veste, potem se Obrnite na svojega mojstra ali na obratovodjo. V prihodnje pa vam obljubljamo, da bomo odgovore na vaša vprašanja priskrbeli pravočasno. Uredništvo Janez Žontar, upokojeni mojster ilz tkalnice I, sprašuje naslednje: »Zanima me, zakaj sindikalna podružnica tkalnice I ne obdari članov, ki gredo v pokoj, čeprav to delajo vse ostale ekonomske enote? Mar smo člani iz te enote manj vredni? Saj ne mislim, da bi morala to biti draga darila, temveč gre predvsem za to, da vsak član, ki gre v pokoj, zasluži vsaj nekaj besed v pohvalo in zahvalo za svoje vestno in dolgoletno delo. V naši enoti pa greš ven kot tujec, kar ni niti prav niti lepo.« V nekaterih kranjskih podjetjih so tistim članom, ki imajo osebne dohodke pod 25.000 dinarjev, zvišali le- ki je podjetju Upravni odbor našega gasilskega društva Kaj vse gradimo Rezultati: VELESLALOM: 1. Tinček Bernik (vzdrž. obrat) 38,0 sek., 2. Maks Košir (spl. uprava) 38,4, 3. Drago Žvokelj (vzdrž. obrat) 50,7, 4. Marjan Mesec (plemenit. I) 56,9, 5. Niko Srabočan (tkalnica I) 67,1 sek. itd. SKOKI: L Marjan Mesec (plemenitil. I) 221,2 točk, 2. Kuhar Franc (tkalnica I) 185,4, 3. Jože Javornik (plemenitil. I) 172,7, 4. Viktor Hafner (tkalnica I) 158,3, 5. Franc Zoran (plemenitil. I) 136,2 točke ditd. J. J. Občni zbor gasilcev toviti, kaj bo naredil s takim ne- nujno potreb de želJim£ dJa Jse sramnezem prizadet! lastnik av- podjetje postopoma razvije, mo-tomoDua. dernizira in izpopolni. S prido- Nikar se preveč ne jezite, ker bitvijo te zazidalne površine, bo so šle gor tudi cene v naših po- možno izvesti rekonstrukcije počitniških domovih. Razumeti pač trebnih obratov, ki to zahtevajo, morate, da jih je bilo treba dvig- česar pa brez teh površin ne bi Ko,t vsalko leto so imeli svoj jim je Občinska gasilska zveza dvajsetletno sodelovanje, niti že zato, ker so to edine v na- mogli izvesti. občni zbor gasilci tudi letos. Na dala poisebne diplome (posamez- Na slikah vidite udeležence na sam podjetju, ki smo jih smeli Prestavitev in elektrifikacija že- njem so bile prikazane izvršene n’'m članom!) za desetletno in občnem zboru, dvigniti, vse ostale pa so zace- lezniške proge pa nujno zahteva naloge v preteklem obdobju, mantirane. Ce se tisti, ki imate tudi ureditev ceste in prehoda sledila na ie živahna disfkiisiia —,__ . _ velike družine, bojite, da ne boste preko železniških tirov na Gorenji P J ™ diskusija. TJT^ * • prišli z denarjem skoz, si lahko Savi. Z elektrificiranjem železni- Udeleženci so dali poudarek Jd&dJ J“ pomagate tato, da že sedaj začne- ce namreč hitrost vlakov močno predvsem še nadaljnjemu vklju- J J te pripravljati svoj želodec na naraste in bi bil zato današnji čevanju novih članov, predvsem _ ?rehoa G„orenj'Ì Sav? n«axen Pa še .popotoejši izvežbanosti se- Ul mOIiXOZlZcICl j 3. njegovo (dalje s 4. strani) drugi polstasti kalander imamo apr et urni fculard, tako da apre- transportni trak, na katerem leži ka nasiti, če je seveda dovolj in trasiranje spodnjega dela ustro- _Na zboru so sprejeli tudi sklep, nen^°Tkanin™ 0be" tka?ipa brez napenjanja. ča celo man kot lan , etovali in zamuden Zato ie nuino da se ■ “v“u‘mua\L1,se boste na še hoti i«nn ir, tudi to- ,„^■ 7'. ? j J ?' da datljih, saj je od tega odvisna Doste pa se bolj lepo in tudi ko zgradi cestni podvoz, po katerem varnost modietia nstilo vam bo. V skrajnem pri- bo lahko nemoteno potekal ves ! poujetja metni pa tudi morska voda člove- cestni promet. Izgradnja podvoza Je' popije. -j.a ,?e Že .kar i^hko vidite da se bodo povezali z mladinsko nega valja v odlagalno' napravo, relaksacijsko skrčenje Čeprav smo po osebnih dohod- tudi sami Tudl izkop ki ga delajo organizacijo, od koder pričata- kjer ne deluje na tkanimi noben To operacho taafamo za nai kih bolj na spodnjem koncu te pred vratarnico, je že v zvezi s a^aJLL „ . vlek 'Nete ■ r. v 1JU ovajamo za naj- lestvice v komuni, sem vendar cestnim podvozom. Tu bodo po- ; J . e zlroma n,<>ve elane • , . Z1 fuiejse volnene tkanine, tudi še prepričan, da je pretežna večina loženi kanali za odvod vode. Pred- 'n clanice- • ,. _Lf- okre p'° dekatiranju. S to operacijo ne članov kolektiva kar zadovoljna vidoma bo ta gradnja zaključena Nadaljnji sklep je, da bodo v tkanine Potem vodimo ’toni™ p^®Pr^cimo „le končnega skrčeva-s trenutnimi razmerami v našem jeseni leta 1965. obratu I in II oreanizirab' tekmo =ki nor, l »•, \r + nJa’ temveč damo tkanim tudi podjetju. To potrjuje obravnava- Ostalih pomembnejših gradenj vaine desetine^ rkanfi» S“S f' V tem SU" pr^lsano težo- nje osnutka statuta, na katerega v podjetju ni, je pa nujno, da se lahiVn tpVmm/J P - e popolnoma ne po- Pri pariini metodi vodimo tka- je bilo samo kakih 35 pripomb, v te gradnje vloži vse sile, da bi al*°/®kmoval.eunaDra™ih gasil- su mo Visoka temperatura v nino skozi napenjalno napravo, Ta številka mnogo dokazuje in bile čimprej izvršene. klk tekmovanjih. Posebej bodo . povzroča zelo močno na- preko vUdilnega valja, na parilni ustanovili tudi žeesfco desetino, hreknjenje materiala. Iz Dangler boben in nato na perforirano V svoje društvo bodo v prihodnje su^lc? vodimo- tkanino na trans- mizo. Pod mizo imamo vantila- pritegnili tudi čim več strokov- ?a katerem leži tka- tor, ki piha vlažen zrak skozi n jakov. ,a,m brez sirmskega m dolžinske- mizo na tkanin.. Iz mize vodimo napenjanja preko palmerje- tkanino na perforiran boben, ki Enoglasno so sklenili da bodo veSa razsirjevalca •» . »Relaxation shrinkage« mnogo dokazuje in potrjuje. Morda bi v ilustracijo povedal, da so imeli v Železarni Jesenice člani kar 400 pripomb, ki so se nanašale na 100 členov osnutka. Kar predstavljajte si, koliko dela je imela komisija, pradno je vse ponovno vskladila. Sicer pa to še ni vse! Ko so te pripombe dobro proučili in jih Reš Prispevaj tudi ti v tvoj list! , ___ --------------- . ,_ , . ? lghčastim je evakuiran in hladi tkanino. tudi v letu 1964 vestno izpolnili ™.s, prehitevanjem na prvi Tkanina se nato zlaga na voziček vse naloge. f ? kal1an1der,m nato na d™- ki ga premika eksefnter VoCà Lepa pohvala za društvo je, da tkanine Iz enega polst^isteg^na skrčijo 8%. ^ ^ P°St<>PkU