H A J A OB PONEDELJKIH, 'REDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO »#-78. *AJNlSTVO IN OPRAVA Jtt-90 * TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU '7-70-l-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA W DIN, POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO xrv KRANJ, SOBOTA, 6. MAJA mi m A ST. 51 IZHAJA OD OKTOBRA IM7 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Več poznavanja Odborniki ljudskih odborov so Pooblaščeni, da v imenu volivcev s*'epajo in odločajo o zadevah, ki s.°r)im na kakršenkoli način pred-loienc na dnevni red zasedapj. S tt7n pa brez dvoma nosijo pred ''"'pnostjo tudi veliko odgovornost. Nemalokrat pa se zgodi, da so odborniki o zadevi, o kateri bodo korali sklepati, le pomanjkljivo ^veščeni. Poročevalec na seji pre-cj*a le formalni del — odločbo. Razumljivo je, da ob takem pozna problema ne more priti do ujpesne razprave, ker odborniki dtjansko ne morejo razpravljati o r^cem, s čemer niso spoznani. Zato *f prično drobnjakarske diskusije, Katere se preusmerijo na popolno-*** druge zadeve, kanor pa je bil Prvotni namen. Po taki daljši, vendar ne uspešni in plodni razpravi, odborniki glasujejo m izglasujejo Predlog; pri tem pa sami poudarjalo, da je neupravičeno glasovati za spoznano stvar. Zakaj sem navedel to? Opozoriti hotel na nekatere pomanjklji-ki se pogosto dogajajo pred-Vse*n na sejah občinskih ljudski odborov. Upravni organi ObLO dostavijo odbornikom material, ki Ž" povsem razumljivo ne more od-ornikom obrazložiti zadeve tako, **kor bi jo morali ti poznati, da ■* lahko res -z odgovornostjo glaso-^oli. Še pogostejši primeri pa so v da se da odbornikom na vpo-?W U osnutek odločbe, ki vsebuje santo najosnovnejše postavke, ni-*kr pa ne najdejo odborniki polnila, kako bo predlagana zadeva vplivala na nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj komune. Poštovani so v nemočen položaj. Glasovi za nekaj, o čemer niso sezna-n)eni, je tvegano in skupnosti več ah manj škodljivo, načenjati na $e)i ljudskega odbora vso proble-r^itiko od začetka pa nima smisla, *«• ta zahteva daljšo razpravo in temcljitejše proučevanje. Nihče ne trdi ali misli, da predloženi materi za seje ljudskih odborov še ni fadel še skozi nobeno rešeto, s*j K znano, da vsako zadevo predhodno obravnava pristojni tvet. Toda vse te priprave imajo v glav-' tem namen, da se prouči smotrnost * potreba, da o tem razpravljajo odborniki ljudskega odbora. Zato >e upravičena zahteva teh, da morajo biti s predloženim dnevnim tedom bolje seznanjeni. Kadar pride seja ljudskega odbora v tak položaj, se kaj rade poja-vih določene nezdrave tendence ^katerih prisotnih. Ni umestno, da Se odbornike zadovolji z odgovorim, češ glasupno za ustanovitev tfta ali onega zavoda, če pa se bo Pokazalo, da ta ni potreben, ga ^°mo pa spet ukinili. Tako mišlje-nle ni pravilno, ker so vsi tovrstni Postopki zvezani s stroški, obenem Pa tako postopanje kaže, da še v'dn0 ne sklepamo s popolno odpornostjo. Mislim, da je treba pri takih Primerih nekaj ukreniti, ker z do-Sedanjo prakso ne gre več. Razbijati bi bilo treba o tem, da bi ,e odbornikom predhodno na nenadnih posvetih tolmačila problematika, ki bo predložena na dnev-ni red prihodnje seje ljudskega odbora. Tako bi ti imeli čas, da bi st*ar prediskutirali in trezno pre-"tislili. Nepravilno je namreč to, da odbornike po nekaj besedah pojavimo pred dejstvo, naj glasujejo *a aH proti. Upoštevati morama, d* ti za svoj glas le nosijo tudi družbeno odgovornost. "P Beležke iz razprave nt okrajni konferenci SZDL Socialistična zveza ie pobudnik in organizator družbenoekonomskega razvoja V petek, 28. aprila, je bila v sejnih dvoranah Okrajnega ljudskega odbora Kranj V. okrajna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. Konference sta se razen številnih delegatov udeležila tudi podpredsednik GO SZDL Slovenije tovariš Franc Kimovec-Ziga in sekretar OKZKS tovariš Janko Rudolf. Konferenca je bila izredno uspešna, saj je obravnavala naš gospodarski razvoj, poglabljanje in rast družbenih odnosov, krepitev delavskega in družbenega samoupravljanja ter podobno. Uvodni referat, ki smo ga delno in v skrajšani obliki objavili že v prvomajski številki, je imel predsednik OO SZDL tovariš Jakob Žen. Po njegovem referatu je v razpravo poseglo še 22 delegatov in gostov, ki so svojimi razpravami prispevali k uspešnemu poteku konference. EKONOMIČNOST SILI K ZDRUŽEVANJU O dosedanjih izkušnjah in posameznih težavah z uvajanjem novih ukrepov v gospodarstvu je govorilo več delegatov. Med prvimi pa je o tem govorila tovarišica Zlata Humar iz kolektiva Tiska-nina v Kranju. Poudarila je, da je treba pustiti več pristojnosti ekonomskim enotam in jih s tem vpeljali v smotrnejše gospodarjenje in samostojnejše upravljanje v njihovih območjih. Današnji principi pa sami po sebi silijo kolektive k sodelovanju in združevanju. Prav to je razlog, kot je povedala, da je v Tiskanini in tudi v sorodni tovarni Inteks nastala težnja po določenem sodelovanju. Stvar je šele v pripravah in niti samoupravni organi še niso rekli svoje besede. Toda stvar ima ekonomsko osnovo. Po prvih približnih ocenah bi sodelovanje me i temi dvemi podjetji lahko dalo letno nad 200 milijonov dinarjev prihranka, kar je vsekakor v korist tem kolektivom. Naslednji govornik Anton Zupan je poudarjal potrebo po večj širini pri usmerjanju kmetij&ke dejavnosti, češ da se marsikje opažajo škodljive občinske meje. Zelo odločno je o nekaterih problemih gospodarstva govoril Sveto Kobal. Zlasti je govoril o politiki investicij in o perspektivnem ekonomskem razvoju našega okraja v prihodnjem obdobju. Pri vsej tej politiki je pri nas premalo smelosti, premalo odločnosti, da bi kot zavestna sila vnaprej ocenili določene neskladnosti in jih odpravljali. Ozkost posameznih organizacij, kolektivov in komunalnih skupnosti ima večkrat škodljive posledice za širši razvoj in tudi za povprečni življenjski standard posameznika. Delegaf Srečko Krč je govoril o udeležbi mladine pri današnjem družbenem razvoju. Nehote je med starejšimi ljudmi določen strah do mladine. Hkrati pa ima seveda današnja mladina vse drugačne zahteve, drugačne življenjske navade kot včasih. To je posledica i praznično vzdušje se je stopnjc- (Nadaljevanje na 3. str.) Povsod prvomajske parade Po vsej Jugoslaviji so letos kar sprevoda so hiteli na zbirališče, najbolj prisrčen proslavili Prvi | od koder so točno ob 9.20 odkorakali v središče mesta. V prvomajskem sprevodu je sodelovalo okoli 15.000 udeležencev in je trajal več kot dve uri. Na pločnikih in na oknih od Bavarskega dvorca pa do Trga revolucije je bilo nabito polno ljudi. Na glavni tribuni pa so bili predstavniki delovnih kolektivov in najvišji predstavniki javnega Htijenja, med njimi predsednik Ljudske skupščin« MIha Marinko, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek — Luka, organizacijski sekretar CK ZK8 Etno Maček, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher ta drugi predstavniki javnega ta pofftNne-ga življenja. Prav tako kot v Beogradu ta Ljubljani so bile velike prron ske parade tudi v Skopju, Si jevn, TMoTr.irln in 7?Trcbu, maj — praznik vseh naših delovnih ljudi. Najveličastnejša Je bila seveda prvomajska parada v Beogradu. Pred predsednikom republike, tovarišem Titom, okrog katerega so bili zbrani njegovi najožji sodelavci, pred diplomatskim zborom, najuglednejšimi javnimi delavci in 300.000 Beograjčani, se je 1. maja tri in pol ure pomikal praznični sprevod, ki se ga je udeležilo kakih 50.000 sodelujočih. Tudi v našem glavnem mestu, v Ljubljani, je bilo prvega maja pravo praznično razpoloženje. Ze zgodaj zjutraj so bile ulice polne ljudi, ki so prihajali v mesto z rdečimi nageljni v gumbnicah. Godbe so nenehno igrale in prvomajskega Prvi maj v Selški dolini Nov zdravstveni dom in mostova Preteklo nedeljo, 30. aprila, so v Železnikih slavnostno otvorili nov zdravstveni dom za Selško dolino. Otvoritev je bila združena s prvomajsko proslavo in so se je razen številnih domačinov udeležili tudi nekateri gostje, med njimi zvezni ljudski poslanec Boris Ziheri, zvezni poslanec Vladimir Logar, podpredsednik OLO Kranj 4van Bcrtoneelj -Johan, predsednik ObLO Skofja Loka Jože Nastran in drugi. Slavnostni govor na prvom a j siki proslavi v Železnikih jo imel tovariš Boris Ziheri. Predsednik gradbenega odbora zdravstvenega doma Flori j an Tavčar; pa je v kratkih besedah med drugim omenil, da je bilo za gradnjo in opremo zdravstvenega doma porabije- PRED OKRAJNO KONFERENCO ZVEZE BORCEV NOV Obračun po 3 letih VfeC SKRBI ZA ŽIVLJENJSKE RAZMERE PRE2IVELIH BORCEV V nedeljo, 7. maja, bo v Kranju okrajna konferenca organizacij Zveze borcev, na katero je povabljenih 120 delegatov in številni gostje. Zadnja okrajna konferenca je bila februarja 1958. leta. V letošnjem obračunu po treh letih dela hočejo zlasti pregledati kako organizacije ZB skrbijo za življenjske razmere preživelih borcev. Letošnja konferenca ima še posebno obeležje spričo 20-4etnice revolucije in priprav na kongres ZB Jugoslavije, ki bo letos konec junija. -I. c. nih 52 milijonov dinarjev. Precej pa so za gradnjo zdravstvenega doma dali tudi domaćini s prostovoljnimi prispevki. Nov zdravstveni dom v Železnikih je zelo pomemben za vso Selško dolino, saj je bila doslej edina zdravstvena postaja v Selški dolini v zasilnih prostorih v 2eleznikih. Preteklo sredo pa je bila v okviru prvomajskih prireditev v Selški dolina še svečana otvoritev dveh mostov, in sicer na Luši in v Dolenji vasi. Otvoritvi je razen številnih domačinov prisostvoval tudi sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Kranj tovariš Janko Rudolf. Z novima mostovoma ,ki jih je v dokaj kratkem času zgradilo gradbeno podjetje »Tehnik« iz Škofje Loke, bo nedvomno še bolj omogočen hitrejši gospodarski in turistični razvoj Selške doline. Mostova sta železobetonske konstrukcije. Preko njih bodo lahko prevažali tudi težji tovor, medtem ko so ga morali doslej vvoziti preko Petrovega brda na železniško postajo v Podbrdo. Delegati na Okrajni konferenci SZDL poslušajo referat Jakoba Zena V prvomajskih praznikih PROSLAVE IN IZLETI Prvomajske prireditve so bile združene tudi s proslavami ob obletnici ustanovitve t F Nekaj dni pred 1. majem in na sam Praznik dela so bile povsod po Gorenjski in širom po domovini večje in manjše slovesnosti. Ker so bile v vseh republiških središčih večje osrednje prireditve, ni bilo večjih okrajnih prireditev. Le-te ni bilo tudi v kranjskem okraju, zato pa so bile števflne prireditve skoraj v vseh večjih in manjših krajih. SKOPJA LOKA — Tu je bila 27. aprila v počastitev obletnice ustanovitve OF slavnostna akademija, medtem ko je bila 29. aprila v počastitev delavskega praznika na mestnem trgu baklada in miting, cez prvomajske praznike pa so se Skofjeločani udeležili številnih izletov, ki s* jih pripravili delovni kolektivi. TR2IC* — Tudi v tržiški občini so delovni kolektivi v prazničnih dneh organizirali več i/letov, razen tega pa je bila v Cankarjevem domu že v soboto, 29. aprila, slavnostna akademija. RADOVLJICA — Tako kot v ostalih občinah, tudi v radovljiški ni bilo večje osrednje prireditve, zato pa so bile številne lokalne proslave, in sicer na Bledu, v Radovljici, Mošnjah, Repnjah, Kropi, Bohinju, Bistrici, Srednji vasi, Gorjah in drugod. Razen tega so prebivalci radovljiške občine priredili pre- •j daljših izletov. Med njimi naj omenimo, da so prebivalci Boh. Bele šli na izlet na Turjak in v Postojno, Kro-puž pa je priredil izlet na Koroško. JESENICE — Tudi Jeseničani so se že 30. aprila zbrali v Čufarjevem gle dališču na slavnostni akademiji, na kateri so sodelovali komorni zbor, ansambel narodnih plesov in solisti Rina Brun, Andrej Kosem in Silva Gračner. — Na sam praznik ''ela pa so že v zgodnjih jutranjih urah odmevale budnice v mestu in okoliških krajih, medtem ko so Jeseničani že v jutranjih urah odhajali na Poljane, kjer so se razvedrili ob družabnih igrah in plesu. Razen tega je bila v prostorih Tehničnega muzeja na Jesenicah za prvomajske praznike odprta velika in zanimivi« razstava ob 40. obletnici predvojnega Turističnega društva Skala. Razstava bo v sklopu muzeja odprta vsak dan in bo v veliko korist zlasti mladim planincem in gornikom. KRANJ — Tudi v Kranju ni bilo večje osrednje prireditve v počastitev prvega maja, zato pa je bila na Pla- Samoupravljanje v Železarni JESENICE, 5. maja - Tovarniški komite Zveze komunistov v Železarni Jesenice je pripravil obširno poročilo o nekaterih aktualnih problemih v železarni in o organizacijskih oblikah dela komunistov. O teh in drugih problemih bodo razpravljali na letni konferenci ZK, ki bo v nedeljo, 7. maja. Mod otvoritvijo zdravstvenega doma v Železnikih Kot so pokazale priprave na konferenco, bodo komunisti ob tej priliki največ govorili o decentralizaciji de-: \skega samoupravljanja v tem veli-. :n podjetju, o utrjevanju ekonomskih .'■jt, o možnosti decentralizacije sred-stev na te ekonomske enote in podobno. i Organizacije ZK so v železarni zelo močne tako številčno kakor tudi organizacijsko in ideološko. Skupno je v kolektivu več kot 1.000 članov ZK, ki so včlanjeni v 21 osnovnih organizacij. Za letno konferenco so izvolili 114 delegatov. Povabljenih je tudi precej gostov iz občine, okraja in iz republike. -1. c. niči velika svečanost z odkritjem spominskega obeležja, ki jo je priredil ObO ZB Kranj. Prireditve se je udeležilo okoli 1.000 ljudi, med katerimi je bilo precej preživelih borcev in predstavnikov dru/.bcno-političnih organizacij: predsednik OO ZB Kranj Ivan Ber"-toncelj-Johan, tajnik OO ZB Kranj Franc Konoblcj-Slovenko, sekretar ObK ZK Kranj Štefan Kadoič, predsednik ObO SZDL Kranj Stane Božič in drugi. Slovesnost je otvoril predsednik ObO ZB Kranj Vinko Kepic, za njim pa je govoril ljudski poslanec in novi predsednik OO SZDL Martin Košir o borbah partizanskih enot na območju Planice. V eni izmed številnih borb, je tu padel narodni heroj Stane Žagar (27. marca 1942). Vsega pa je na tem območju padlo 32 borcev. Prav zaradi tega je postavil delovni kolektiv tovarne Tiska-ninc iz Kranja na Rov tu pri Planici spominsko obeležje. Slovesnost je bila združena tudi s kulturnim sporedom, ki so ga izvajali učenci osemletke »Luci jana Seljaka« iz Stražišča, godba na pihala kranjske Svobode in drugi. Razen omenjene, Sta bili večji prireditvi še v Stružcvem in na Okroglem. V Struževem je v počastitev 1. maja priredila svečanost krajevna organizacija ZB, in sicer pred praznikom NOB. Hkrati s tem pa so izročili svojemu namenu lepo urejen park, ki ga je uredila organizacija ZB. Na Okroglem je bila velika proslava že 30. aprila. Prireditve se je udeležilo nad 2.000 Kranjčanov in okoličanov. KAMNIK — Tu je bil za slovesno proslavo 1. maja sestavljen poseben odbor, ki je pripravil program proslav. Osrednja proslava je bila v soboto, 29. aprila, v veliki dvorani kulturnega doma, s sodelovanjem okteta in godbe na pihala, pevskega zbora in recitatorjev. Posebne proslave so prioravili tudi delovni kolektivi po svojih obratih. Na Praznik dela jc godba »Solidarnosti« obšla z budnico mesto in vse kraje od Tuhinjski- doline do Komende. Delovni kolektiv »Stola« pa je priredil skupinski izlet v Kamniško Bistrico, kjer Kamničani že od nekdaj praznujejo delavski praznik. STRAN notranja in zunanja politika SOBOTA, 6. MAJA TUDI NOVINARJI IN GRAFIČAR JI Dne 5. maja 1944 je bila t Metliki prva konferenca slovenskih partizanskih novinarjev in grafi-čarjcv. Ta konferenca je pomenila osnovo za vzgojo in oblikovanje novega lika novinarja in grafičnega delavca. Novinarstvo, ki se je razvilo ob stenčasih, iz brigadnih biltenov, »agit-prop« in tehnik, je postajalo v narodnoosvobodilnem gibanju vse močnejše orožje za odkrivanje resnice pred ljudstvom in nakazovanje izhodišča iz tiranije in okupacije z neizprosnim bojem za svobodo. PREDAJA V BEGUNJAH Na močan pritisk Kokrškega odreda in po večdnevnih .pogajanjih se je 4. maja 1945. predala celotna nemška SS komanda v Begunjah in izročila partizanom ključe tamkajšnjih kaznilnic, kjer je bilo 632 zapornikov. Partizani so zapornike oborožili za zadnji juriš na sovražnika ter odvedli celotno gestapovsko posadko, •i PRIPRAVE IN POSVETI Dne 5. maja 1936 je bila pod Vodi šk o planino na Jelovici konferenca članov KP iz kranjskega okrožja. Konference so se udeležiti tudi tovariši iz Tržiča in sicer: Peter Uzar, Stanko Legat, Jože Janežič in Ribnijcar. Na isti dan, štiri leta kasneje (1940) je bila partijska konferenca na pobočju Jelovice pod Jastre-Eoveem. Takrat so izvolili tudi okrožni komite KPS za Jesenice. KIIC BDflUJCU ferenei so prisostvovali tudi Boris Kraigher, Slavko Federle, Ivan Bertoncelj, Alojz Justin, Jože Až-man in drugi. Maja meseca 1943. je bil na Bistriški planini posvet političnih delavcev tržiškega območja. Razpravljali so o organizacijskih oblikah dela na terenu ter o mobilizaciji prostovoljcev v NOV. ENOTNOST DELAVEC - KMET Na iniciativo KP je postalo v letu 1935 vse močnejše gibanje za delavsko-kmečko sodelovanje. To je prišlo do izraza zlasti ob volitvah v Narodno skupščino 5. maja 1935. leta. S pridobljeno enotnostjo je takrat začelo eno izmed najbolj politično razgibanih obdobij za ustanovitev enotne antifašistične fronte. Ljudje in dogodki Američani in Alžirija Ne malo prahu je v svetovnem bi spustil v avanturo, če nc bi aparata In v vojski se še kar govori o tem, da v Alžiriji pH" g tisku dvignila novica, da je bila dobil namiga od ameriške obvc- nadaljujejo in prav zadnja no- pravljajo široko akcijo za od- g baje ameriška obveščevalna Ščevalne službe, češ naj izvrši vica ,ki Je prispela iz Alžirije stranitev skrajnih desničarjev. § služba vmešana pri nedavnem udar, hitro opravi s Parizom, po- generalskem puču v Alžiriji, tem pa bo dobil mednarodno Uradno sicer teh novic nihče ni priznanje in podporo s strani potrdil .nihče pa Jih tudi ni de- ZDA. Govore celo, da je gene- mantiral. ralski puč v Alžiriji tako hitro Začelo se je na kosilu, ki ga propadel samo zato, ker je v Je Združenje novinarjev prire- nasprotju z zgoraj navedenimi Obisk v Grčiji V četrtek dopoldne je podelilo novemu veleposlaniku ZDA obljubami, predsednik ZDA Ke- predsednik Zveznega izvršnega v Parizu. Tedaj so ga prisotni nedv izrazil svojo solidarnost z novinarji vse vprek spraševali generalom de Gauilom. »Ope- o tem, kakšno vlogo je ameriška harjenim« alžirskim generalom obveščevalna služba imela ob zato ni preostalo drugega kot alžirskem prevratu. Čeprav je vdaja. veleposlanik vsa nam i ga van ja o Vse to so seveda samo ugiba- •veta Aleksander Rankovič odpotoval na tridnevni uradni o- že močno razvili in utrdili. Z Grčijo že doslej na mnogih P°~ dročjih zelo plodno sodelujemo in imamo sklenjenih več spora- bisk v Grčijo. Podpredsednik zuraov, kakor tudi nekatere tem, da je ameriška obveščeval na služba podpirala uporniške razpoloženje med Francozi generale, trdovratno zanikava!, je vendar že novica o tem, da bi bilo kaj takega možno, pustila dokaj mučen vtis . Mnogi komentatorji gredo celo tako daleč, da trdijo, da se sicer Rankovič se bo z grškimi državniki pogovarjal o vprašanjih na-daljnega medsebojnega sodclo-nja ,ki pa vzbujajo dokaj slabo vanJ|l> kakor hlđ, 0 peregih med_ Niti general de GauII niti njegova vlada o iem doslej niso dali nobenih izjav. Vse pa kaže, da se je de Ganil končno le odločil, da bo do kraja počistil z ultra-kolonialisti tako v Alžiriji kot v narodnih problemih. Do obiska podpredsednika ZIS Aleksandra Ran kovica prihaja po vrsti stikov najvišjih predstavnikov obeh držav, ki so pripomogli ,da so se medsebojni telo oprezni general Challe ne Franciji sami. Čistke državnega odnosi na vseh področjih doslej skupne organe za urejanje medsebojnih odnosov. Zlasti v preteklem letu smo dosegli nadaljnji napredek na področju gospodarskega sodelovanja. Kulturo* izmenjava je čedalje bolj živahna. Vse to kaže, da so vsi P°" goji, da se bodo ti odnosi uspešno nadaljevali. K temu bo nedvomno prispeval svoj deJes tudi sedanji obisk podpredsednika Rankoviča. MflHtHffll S skupščine OZSZ podružnice Radovljica Število zavarovancev narasla V soboto, 29. aprila, Je bila v Radovljici v prostorih ObLO skupščina OZSZ podružnice Radovljica. Razpravljali so o poslovnem poročilu podružnice za leto 1960, predračunu podružnice za leto 1961, o pokojninski službi glede na reorganizacijo socialnega zavarovanja itd. V poročilu Je bilo poudarjeno, da so se Izdatki zdravstvenega zavarovanja povišali v primerjavi z letom 1950 za U odstotkov, odstotek dela nezmožnih zavarovancev je padel od 4,49 % na 4,06 %, število zavarovancev pa je nara-Za sekretarja je bila izvoljena I slo za 5,86 •/♦. Glavni vzroki za po-Marija 2umer iz Garij. Tej kon- met izdatkov so bili: novečano število zavarovancev — dražje zdravstvene storitve in zdravila ter povečano število primerov zdravljenja v bolnišnicah. Govorili so tudi o pripravah za reorganizacijo socialnega zavarovanja in ugotovili, da nov sistem finansiranja socialnega zavarovanja predvideva združene interese zavoda, komune in delovnih kolektivov in že v letošnjem letu postavlja pred ObLO nalogo, da , skupno s socialnim zavarovanjem j spremljajo njegovo gospodarsko in i finančno politiko. V primeru, da bi podružnica zaključila poslovno leto s primanjkljajem, bo občina nizacija. Preživeli internirani iz Straubinga na Dobravi Poxau - Sfraubing V nedeljo, 30. aprila, so se na Dobravi pri Kropi zbrali preživeli interniranci dveh taborišč za časa SVEČANOST NA DOVJEM IN V MOJSTRANI Letošnje praznovanje 27. aprila na Dovjem in v Mojstrani je bilo Še posebno slovesno. Krajevna organizacija ZB je do tega dne obnovila spomenik padlih borcev, ki Je bil postavljen že 1952. leta. Zgradili so nova stopnišča, uredili bogate cvetlične greefe, zasa-drli drevesca, postavili klopi in hkrati z obnavljanjem in razširitvijo spomeniškega prostora prekopali grobove padlih partizanov in jih prenesli pod spomenik sam. Člani ZB so opravili skupno 244 ur prostovoljnega dela. Popoldne je bila pred spomenikom žalna komemoracija. Razen recitatorjev je nastopil tudi pevski zbor tamkajšnjega prosvetnega društva. Slovestnost so zaključili s polaganjem vencev. Večerno proslavo v počastitev ustanovitve OF v dvorani Kulturnega doma so vaščani obiskali v velikem številu. Pester, izredno lepo naštudiran program, so dopolnili igralci Dramske skupine KUD »Jaka Rabič« s Klopčičevo igro »Mati«. SLAVNOSTNA SEJA Veiesovo — V četrtek, 27. aprila ob 20. uri, so imeli člani KO SZDL Veiesovo slavnostno sejo v počastitev 20-letnice ustanovitve OF. Po uvodnih besedah predsednika SZDL Franca Grilca je spregovoril častni član in zaslužni borec tov. Anton Sajevic. qi|||Mir'-ilinHIH|linilll!lilll!HIIIIII!llllll!IIIIIIIIIIHI1lllllt||llin ft V Železarni na Jesenicah Je bilo v preteklem letu organiziranih 64 različnih tečajev, ki jih Je obiskovalo 1216 delavcev. 30 delavcev je položilo izpit za vi-lokokvallficlrane delavce, 14 pa Z« kvalificiranega delavca. $ Podjetje Tehtnica v zgornjem koncu Železnikov, kjer izdelujejo analitske tehtnice, ima zaposlenih 44 delavcev in je doseglo v letu 1960 50 milijonov brutoprodukta. Proizvodni plan so presegli za približno 25 odstotkov. Podjetje se NOB, in sicer iz taborišča Poxau in Straubing. Na povabilo inter-nirancev iz Dobrave so prišli Iz raznih krajev Slovenije. Srečanje je bilo zelo ganljivo In prisrčno. Obujali so spomine na nekda.ije grozote ob skupnem trpljenju v taboriščih ter o današnjem povojnem življenju, ki je za vsakega polno novih doživetij in dogodkov. Vsi udeleženci so bili zslo hvaležni organizatorem tega srečanja in izrazili željo, da bi se še kdaj dobili, se pogovorili in po-kramljali o takratnem in sedanjem življenju. Domačini na Dobravi so povabljene goste lepo sprejeli ter jim pripravili prijeten dan. V imenu organizacije ZB iz Dobrave je na svečanosti govoril Alojz Vidic. Internirane! pa so bili najbolj ganjeni In presenečeni ob nastopu pionirjev, ki so lepo zapeli, recitirali in zaplesali. D. F. eeiezHfi dolžna poravnati primanjkljaj ne glede na morebitni presežek, ki bi se pokazal v zaključnem obračunu OZSZ Kranj. Glede na ustanovitev komu ruskega zavoda so ugotovili, da delovni prostori podružnice ne ustrezajo potrebam, zato naj bi že letos pričeli graditi nove primernejše prostore. Nadalje so sklenili priporočiti ObLO, naj o stanju varnostne službe v podjetjih razpravljata tudi občinska zbora. Pri ObLO pa je treba čimprej nastaviti delovnega inšpektorja. Podružnica bo tudi v prihodnje kritično pregledovala prijavljene nezgode. Le tako bo možno dosledno regresirati izdatke socialnega zavarovanja — seveda v tistih primerih, kjer bo ugotovljeno, da je za nezgodo pri delu odgovorna gospodarska orga- Fluorografska akcija v kranjski občini Končni izid se v tem mesecu Prve dni maja bo v kranjski občini vsak nad 19 let star občan roentgensko pregledan. Pregled bo pokazal predvsem stanje glede tuberkoloze, pljučnega raka in drugih bolezni na pljučih ter nekaterih srčnih bolezni. KDO NAJ PLACA? Dr. Tuma Vela Je na okrajni konferenci SZDL govorila o zanimivem pojavu v preventivni zdravstveni službi, ki je baje v sedanjem novem gospodarskem sistemu obvisela v zraku brez gospodarja. Potlej Jo o tem govoril tudi podpredsednik GO SZDL Franc Kimovec. Zdravstveni dom v Kranju sf Je skozi dolga leta in z nemalim trudom osposobil dokaj dobro preventivno službo. Ta nima le humani in družbeni pomen, marveč tudi ekonomski. Skrb za človekovo okolje, za njegove življenjske razmere In stanje 5e preden on zboli, preden ga je treba zdraviti In prevzeti v bolnišnice, to je vsekakor družbi koristno. Toda zdaj Je nastalo vprašanje, kdo naj to plača. Na občini, kjer so zadnja leta imeli poseben sklad za pre-. ventlvno službo, letos skomigajol Izredno pomembno je, da vse te bolezni odkrivamo v ranem stadiju, ko so mnogo laže oziroma nekatere sploh še ozdravljive. Ker v začetku navadno ne delajo posebnih težav, pridejo bolniki na zdravniški pregled, ko je bolezenski proces že precej napredoval in je teže ozdravljiv. Zaradi vseh teh razlogov zdravstvena služba po vsem svetu sama išče take bolnike s pomočjo fluorografije, da bi Jih rano odkrila in pozdravila. Kaj je pravzaprav fluorografi-ja? Znano je, da roentgenski žarki prodirajo skozi telesa. Na mestu, kjer ni gostejših snovi kot na primer čista pljuča, prodirajo roentgenski žarki skozi telo v veliki množini in osvetlijo poseben fluorescenčen zaslon. Na mestih, ps, kjer so gostejše snovi, na primer vnetne zgostitve, novotvorbe, izlivi itd., pa ostane zaslon temnejši, ker pač manjša množina roentgenski h žarkov uspe prodreti skozi te zgostitve in osvetliti zaslon. V takem primeru govorimo o »■sencah«, ki se pojavijo na zaslonu. Pri fluorografiranju fotografska kamera slika vse spremembe, ki s* pojavijo na zaslonu na 70-milimetrskem filmu. — Te filme zdravniki pregledajo in iz teh ob- uit*% rameni, češ da tega sklada n' več, na socialnem zavarovanju se otepajo teh izdatkov, v Zdravstvenem domu ni sredstev. Pri tem je zlasti omeniti patro-nažno službo. V zadnjih petih letih te Je število patronalnih sester dvignilo od 5 na 10, še 1 pa jih štipendirajo. Včasih so patro-nažne sestre obiskovale na domu samo dojenčke, danes negujejo na domu tudi odrasle: nosečnice, porodnice, starce, alkoholike, Šolske ali defektne otroke itd. S pomočjo patronažne službe se marsikateri bolnik lahko zdravi doma, kar je znatno eenejfie ln ker zmogljivosti v bolnišnicah sploh ne zadostujejo. Res pa Je, da koristnlki teh uslug ne plačujejo. Delno zato, ker nimajo dovolj sredstev, ker tega niso »naročili-« in podobno. Po besedah Franca Kiraovca Je to eden Izmed problemov, o katerem morajo razpravljati družbeni organi z dolgoročnejšega, širšega družbenega vidika In ne le s stališča trenutne rentabilnosti. K. M. lik ter gostote teh »senc« sklepajo o bolezenskem procesu. Osebe s takimi spremembami bodo poklicane v proti tuberkulozni dispanzer, kjer jih bodo natančno pregledali. Seveda pa poklic t dispanzer na natančnejšo preiskavo še ne pomeni, ia je določena oseba gotovo bolna. S pomočjo fluorografije same ni mogoče ugotoviti, ali gre za določeno bolezen ali ne. Velikokrat se zgodi, da gre za prirojene napake, stanja po poškodbah, prebolele procese itd., ki ne predstavljajo nobene nevarnosti. Kontrolni pregled sumljivih sprememb na fluorografiji je izredno pomemben, saj je od njega odvisen uspeh fluorografske ak cije. Zato naj vsakdo, ki bo dobil po končani fluorografski akciji poziv na kontrolni pregled, brez odlašanja in posebne zaskrbljenosti pride točno določenega dne v dispanzer. Tu bo dobil dokončen odgovor o svojem zdrav stvenem stanju. Ce se boste fluorografskega pregleda udeležili 100%, boste s tem pomagali sebi in sodržavljanom. Dr. Jože Sušteršič Te d ni po sueru Protestna stavka v Trstu V četrtek, 4. maja popoldne, je bila v Trstu enotna eno in urna splošna stavka, druga te vrste v razdobju enega meseca. Spi0** no stavko so sindikati organizirali v znamenje solidarnosti s stavo** jočimi uslužbenci podjetja Arrigoni in je bila hkrati izraz "** zadovoljstva z reševanjem tukajšnjih gospodarskih in sod«*8* problemov. Napad francoske bojne ladje na »Blato« Dne 3. maja opolnoči je francoska vojna ladja »F-787« prid** zaustavila z manevrskim strelom jugoslovansko trgovsko ladjo to«, ki je bila 15 morskih milj oddaljena od rta Trafalgar. Posad** francoske ladje je zadržala jugoslovansko ladjo kake pol ure i* " nasilno progledala ladijske dokumente o tovoru. Ricbmanovi zločini v Vzhodni Evropi Na četrtkovi obravnavi proti Adolfu Eichmannu so zasUso^j priče nacističnih zločinov v vzhodno evropskih državah. Priče navajale pretresljive podatke o varšavskem ghetu, zverinstvih Bjalistoku in zločinih v Latviji. Tožilec Hausner je predložil " nekaj dokumentov, ki prav tako zgovorno pričajo o nacističnih z***" stvih v tem delu Evrope. Ameriško — tunizijskl razgovori V Beli hiši so se v Četrtek, 4. maja, začeli emeriško-tumški govori med predsednikoma Kennedvjem in Burgibo ter njuni^j najbližjimi sodelavci. Predsednik Burgiba je v sredo prispel •* desetdnevni državniški obisk v ZDA. Predlog za sklic parlamenta Garjski predsednik Nkrumah je v sredo zvečer poslal generali*' mu sekretarju OZN Hammarskjoldu brzojavko, v kateri predlag* naj bi pod zaščito OZN sklicali kongoški parlament. V brzojavki} rečeno: »Vsaka rešitev kongoškega problema, ki bi jo sprejeli bf** soglasja parlamenta, bo verjetno povzročila samo politično nestab1 nost in zmedo.« Predsednik Nkrumah poudarja, da se mora Par' ment v Kongu sestati svobodno in brez vsakega vojaškega priti*1* v skladu z resolucijami OZN v Kongu. Konferenca zunanjih ministrov v Kairu ^ Zunanji ministri 6 afriških držav, ki že peti dan zasedajo Kairu, so dosegli popolno soglasje glede besedila protokola o ir? 1 javljanju ustanovne listine afriških narodov. Na konferenci sklenili, da bo sedež stalnega koordinacijskega sekretariata drz*' ki so podpisale ustanovno listino, Bamaco, glavno mesto Republj* Mali, prvi generalni sekretar pa bo predstavnik Maroka. Mar»đ generalnega sekretarja bo trajal tri leta. 25 pohvalienih V torek* 25. maja, so člani kolektiva Klavnice v K**0^ proslavili dva pomembna dogodka: 14-letnlco obstoja *e*{ podjetja ter 10-letnico, odkar so tam izvolili prvi dela*" svet. Hkrati so proslavili tudi 20-letnlco ljudske revolucij ' Predsednik sindikalne organiza- zali v svojem delu. Ob dolgeJfl* plavžu vseh navzočih pa so cije ter predsednik delavskega sveta sta v svojih poročilih prikazala praktično uresničevanje pridobitev revolucije v njihovem kolektivu skozi uveljavljanje delavskega upravljanja, nenehno rast podjetja in izboljšanje življenjskih razmer članov kolektiva. Na svečan način so izročili pohvale in nagrade 25 članom kolektiva, ki so v podjetju več kot 10 let in so se v tem času posebno izka- čili pohvalo in skromno direktorju podjetja tovarišu J»"V Urbancu ter poudarili, da je Pv^ jetje prav pod njegovim vodstv doseglo velik gospodarski naP dek- -riSfT Svečanosti kolektiva so P*^:3 stvovali tudi predstavniki ofc^ in kranjske občine ter drugi g0* Nova mostova, katerih otvoritev je bilo preteklo sredo, sta za promet v Selški dolini velika biser. pri**- GOSPODARSTVO Beležke iz razprave na okrajni konferenci SZDL Ekonomičnost sili k združevanju (Nadaljevanje s 1. strani) današnjih boljših pogojev, današnjega vsestranskega razvoja tehnike in napredka sploh. Zato je treba današnjo mladino ocenjevati 2 drugačnimi merili kot nekoč, ne Jih primerjati z mladino pred 50 leti. Gostinstvo se še zmeraj ni uveljavilo kot bi bilo to potrebno za °aš turistični kraj. Tako je dejal nied drugim Štefan Spil jak. Na Gorenjskem imamo skupno 252 ROstišč oziroma gostinskih obratov. Toda mnogo od teh je zasebnih, premajhnih, neprimernih *a današnje potrebe in zahteve iostov. Značilno je, da iz gostinstva vsako leto odide okrog polo-vice osebja. Taka fluktuacija hudo slabi kvaliteto uslug in zmanj-tuje delovni učinek te dejavnosti, skrajna gostinska zbornica je lani ustanovila šolski center gostinec stroke na Bledu. Toda iz na-okraja je zelo malo interesentov za to stroko. Se tisti, ki Pridejo v gostinstvo iz drugih krajev, se potlej zelo radi odločijo P| druge dejavnosti, kjer najdejo hiožnosti boljših zaslužkov. Kot je dejal, je treba gostinski stroki posvečati več pozornosti za pravilno zmerjanje, za osposabl janje kadra in za stimulativnejše nagrajevanje. Janko Brate iz Bohinja je posedal, da so tamkaj naredili posebno anketo med kolektivi o delavskem upravljanju, o odnosih itd. Pokazalo se je, da so pri tem zlasti zapostavljeni gozdni in kmetijski delavci. — V industrijskih podjetjih ta stvar dokaj bolje gre. Med gozdnimi delavci pa je obveščanje delavcev in zato tudi njihovo sodelovanje pri samoupravljanju dokaj slabo. DVA PROBLEMA Pred zaključkom razprave je govoril tudi Janko Rudolf, sekretar okrajnega komiteja ZK. On je omenil predvsem dva aktualna problema. V prvi vrsti je dejal, da se danes preveč govori o decentralizaciji samoupravljanja — ker je to »v modi« in se hkrati ne daje temu tudi ekonomsko osnovo. Vzporedno z razpravami in študioznimi načrti o obratnih delavskih svetih se namreč išče tudi možnost delitve dohodka v teh enotah. Povsod, kjer so možna neka merila o delovnem oziroma proizvodnem uspehu določene enote, bi bilo treba zagotoviti tem delavcem tudi možnost, da sami ukrepajo in delijo ta sredstva. — Toda preveč se zadržuje v vodstvih podjetij. Tudi razne principe in okvire, kaj in kako naj bi delali obratni delavski sveti, kakšni naj bi bili odnosi med obrati oziroma med ekonomskimi enotami, vse to bi sami delavci znali dokaj hitreje nakazati kot se to učeno pripravlja po birojih in upravah. Druga stvar je sprejemanje novih delavcev. Spričo prezaposlenosti v našem okraju so določena podjetja prisiljena iskati delavce v drugih krajih. To velja zlasti za gradbene delavce. Toda pri tem se dogajajo nedopustne stvari: — posamezni zastopniki hodijo po drugih republikah kot nabavljavci s spiskom, koliko delavcev, kakšne starosti in podobno, morajo dobiti. Kako se bodo ti delavci vživeli, kje bodo stanovali, kako se bodo vključili v celotni družbeni sistem in podobno, o tem pa je malo skrbi. Večino teh delavcev strpajo v barake na skupna ležišča in nihče si ne beli glave, kako oni živijo po končanem delu. Pre-nekateri se tako tu znajde v slabših življenjskih razmerah kot jih je imel prej. Še huje pa je, da je med temi delavci dosti mladih fantov, ki pridejo iz svojega kmečkega okolja izpod nadzorstva staršev naravnost med gostilniško družbo, kar ima lahko usodne posledice za njihov normalni razvoj v nastopajočem samostojnem življenju. O teh stvareh je bilo sicer že precej govora v zadnjem času, toda, kot je dejal tovariš Janko Rudolf, je sedaj treba energično zahtevati od določenih podjetij, da prekinejo s staro prakso. V razpravi je prav tako sodeloval podpredsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Ki-movec-Ziga ter delegati Dušan Horjak, Jože Vidic, Milan Cigler, Jože Mokorel, Anton Toman, Stana Kosta, Ivo Mi klavci č, Jaka Koleno, Andrej Verbič, Franc Arh, Fani Senica, Janez Ivnik in Janko Bidovec. -1. e. Po zaključka prvega spomladanskega Gorenjskega sejma UGODNI REZULTATI Podjetja so prodala za 96 milijonov dinarjev potrošniškega blaga Od 25. do 29, aprila je uprava Gorenjskega sejma letos prvič organizirala spomladanski del Gorenjskega sejma, ki Je bil izrazito potrošniškega značaja, saj so imeli obiskovalci možnost nakupiti različen potrošniški material po občutno nižjih cenah kot so normalno v trgovini. Na tej prireditvi so sodelovala naslednja podjetja: Planika iz Kranja, Tovarna čevljev iz Maribora, Jadran, tovarna čevljev iz Pirana, Sava Iz Kranja, Spfk iz Kranja, Almira lz Radovljice, Kraj Iz Škofje Loke, Gorenjska oblačil niča iz Kranja, Ideal iz Nove Gorice, Modna oblačila Iz LJubljane, Kokra iz Kranja, Moda iz Kranja in Unlversal z Jesenic Vsa ta podjetja so prodala blaga za 96 milijonov dinarjev,'obiskovalcev pa je bilo na sejmu okoli 36.000. Ljudje so se najbolj zanimali za razne konfekcijske izdelke in so Jih podjetja prodala za 20 milijonov dinarjev. Omeniti pa moramo ^Precejšnjo potrošnjo motornih koles, zlasti mopedov, teh je bHo prodanih 56, potem je bito prodanih 60 navadnih koles, 6 motornih koles NSU Prima, 15 televizorjev m preko 100 radijskih sprejemnikov. Precej pa je bilo povpraševanja po pleteninah in metražnem Ljubljane v zadnjih dveh dneh podvojilo promet. V zelo kratkem času je bil dosežen na sejmu sorazmerno velik promet in je organizator spomladanskega dela Gorenjskega sejma s prireditvijo zadovoljen. To zlasti potrjuje precejšnje zanimanje o-biskovalcev in v 5 dneh 96 milijonov dinarjev prometa. Prireditev pa ni uspela sama po sebi, marveč je bil v teh dneh ves Kranj razgiban. Precej prometa so imela tudi ostala trgovska podjetja, ki niso sodelovala na sejmu in so bila prisiljena tudi ona nekoliko znižati cene (Peko in Gorenjka). Precejšen promet so v teh dneh zabeležili tudi v gostinskih obratih, saj je Kranj obiskalo precej okoličanov pa tudi iz drugih krajev Gorenjske in celo ostalih delov Slovenije. Nedvomno je spomladanski Gorenjski sejem opravičil svoj obstoj in kaže tovrstne prireditve organizirati tudi v drugih prazničnih dneh. Uprava Gorenjskega sejma Je že poskrbela, da bo tudi ob novoletnih praznikih organizirala Izreden nakup potresnega blaga in so trgovska in druga podjetja že obljubila sodelovanje. M. Z. Martin Košir - novi predsednik okrajnega odbora SZDL Po končani okrajni konferenci SZDL, ki Je bila 28. aprila (kot smo že poročali), se je sestal ln konstituiral nov 47-člans4d Okrajni odbor SZDL, ki je bil izvoljen na konferenci. Za predsednika je bil izvoljen Martin Košir, doseda- MARTIN KOSIR nji predsednik Okrajne zadružne zveze. Hkrati je bil za podpredsednika Okrajnega odbora SZDL izvoljen Ivan Repinc, za sekretarja Milan Regovc in za blagajnika Ivo Miklavčič. Ostali člani Izvršnega odbora so: Roman Tržan, Stane Božič, Srečko Skrt, Tilka Mali, Slavko Beznik, Zdravko Krvrna, Ivo Maj-dič, Franc Dija.k, Ivan Cerkovnik, Marija Stare, Sveto Kobal, Ciril Jeiovšck in Stane Mešič. V Okrajni odbor SZDL so bili izvoljeni: Janko Burrrik, Vinko Koprivec, Franc Treven, Pavla Kodre, Lado Dolžan, Jože Murn, ing. Marija Vinčer, Božo Sotlcr, Smilja Gostlša, Irena Levičnik, (> Stane Mirt, Marjan Benedik, ing.} Ivan Semerl, Janko Prezelj, Jože Kavčič, Jakob Z en, Janko Rudolf, Igor Janhar, Miro Rozman, Mišo Kozinc, Alojz Logar, Zora Malcj, Janko Znidar, Francka Hribar, Peter Sitar, Ljubica Eoš-kovič, Boris Klemenčič, Janez Lombar, Tatjana Zrimec in Lovro Cerar. Za Člane nadzornega odbora pa so bili izvoljeni: Andrej Brovč, Franc Vidmar in Pavel Lužan. Za sodelovanje na sejmu moramo zlasti pohvaliti Modo, Spile in Planiko iz Kranja ,ki so prav lepo pripravila svoje prodajne Paviljone in hkrati oskrbela potrošnike z velikim asortimanom blaga. Omeniti moramo tudi tr- j Rovsko podjetje »Unlversal* z Je-, senic, ki Je imelo na zalogi precej tehničnega materiala in raznih gospodinjskih potrebščin. Moda iz Kranja si je trgovino organizirala tako, da je blago dobila direktno, h tovarn in ga prodajala po last- | nih cenah. Pri vsem pa moramo nekatera podjetja tudi grajati, ker »o to prireditev vzela zelo podce-njevalno in niso imela na zalogi ^ga tistega potrošnoga blaga, ki ga izdelujejo, med njimi »-Savo« iz Kranja in -Ideal« iz Nove Gorice. Potrošniki so prav ta podjetja Prisilili, da so v zadnjih dneh sejma pripeljala na trg tudi svoje najboljše izdelke, ker je bilo po hjih veliko povpraševanje. Tako Je podjetje »Modna oblačila« iz Na Gorenjskem sejmu Je bilo vse dni živahno. Po razpravi je konferenca na osnovi gradiva in sklepov občinskih konferenc SZDL, predkonferenčnih razgovorov po občinah in referata predsednika OO SZDL sprejela naslednje zaključke oziroma sklepe. DELO IN NALOGE ORGANIZACIJ SZDL Obdobje med obema konferencama označujejo nadaljnji uspehi na področju gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja, je rečeno v uvodnih stavkih zaključkov okrajne konference SZDL Kranj. V tem obdobju se je na vseh področjih utrdilo delavsko in družbeno samoupravljanje. Interesi državljanov za samoupravljanje in sodelovanje v političnih organizacijah so se močno razvili, hkrati s tem pa je naraslo zanimanje za naš notranji politični razvoj in zunanje politične dogodke. Spričo tega so se razvile nove, sodobne oblike obveščanja državljanov o vseh splošnih tn komunalnih problemih. Komuna se vse bolj oblikuje kot družbeno gospodarska skupnost delovnih ljudi in preko njihovega demokratičnega sistema državljani vse bolj neposredno odločajo o vseh vprašanjih svojega življenja. Delo organizacij SZDL se je zlasti po V. kongresu SZDL Jugoslavije in Slovenije močno razgibalo. Organizacije SZDL se vse bolj uveljavljajo kot politična tribuna ljudi in sestavni del delavskega in družbenega samoupravljanja. Vendar i ma spričo izredno pomembnih sprememb na področju gospodarstva, prosveie, zdravstva in drugih družbenih služb Socialistične zveze pri razvijanju ha poglabljanju našega družebenega sistema še velike naloge. ) O UVAJANJU NOVEGA SISTEMA DELITVE DOHODKA Zaključki okrajne konference se nanašajo tudi na novi sistem delitve dohodka, ki vnaša v naše gospodarsko in družbeno življenje Izredno pomembne novosti in predstavlja enega izmed temeljnih ukrepov v našem socialističnem razvoju. Socialistična zveza mora skrbeti, da pride pri uveljavljanju novega sistema do izraza predvsem njegovo družbeno revolucionarno bistvo. Pri uvajanju novega sistema ne gre le za tehnološke in organizacijske spremembe, mar' več v prvi vrsti za nadaljnje poglabljanje delavskega samoupravljanja. Zato celotnega sistema organizacije opdjetij ne smemo gledati in ocenjevati s stališča organizacijskih sprememb, marveč predvsem s stališča poglabljanja socialističnih družbenih odnosov v podjetju in s stališča povezovanja interesov podjetja z interesi komunalne skupnosti oziroma z interesi naše socialistične skupnosti spioh. Socialistična zveza delovnega ljudstva mora spričo dalekosežnih posledic, ki jih bo povzročil novi sistem delitve dohodka, dodobra spoznati čimširši krog članstva z osnovnimi značilnostmi sistema. Občinski odbori SZDL bodo morali organizirati o tem razprave, predvsem o konkretnem položaju v posamezni komuni. Posebno pozornost mora Socialistična zveza posvetiti razvijanju delitve dohodka, predvsem s poudarkom na pravilno povezavo interesov individualnega proizvajalca in skupnih interesov. Boriti se je treba proti še vedno nekaterim birokratskim tendencam, ki se v sedanjem obdobju kažejo predvsem v odtegovanju delavca od splošnih problemov proizvodnje in formiranja osebnega dohodka. Prav na osnovi nove delitve se rušijo zadnji ostanki starih mezdnih odnosov v gospodarskih organizacijah. SZDL se mora boriti za take proizvodne odnose in tak položaj neposrednih proizvajalcev, ki Izriva stare odnose ter osvobaja delavca-proizvajalca. Socialistična zveza se mora razen navedenega boriti tudi za dosledno delitev dohodka po delu, hkrati pa omogočiti slehernemu proizvajalcu, da si z izobraževanimi doseže večje znanje in s tem tudi ustrezni del osebnega dohodka. Zato je dolžnost SZDL, da še nadalje izpopolnjuje sistem izobraževanja in širi mrežo izobraževalnih ustanov. Po podjetjih naj se ustanovijo izobraževalni centri, kateri naj dobijo ustrezne programe, tako da ne bodo vzgajali samo delavcev-proizvajalcev, ampak tudi delavce upravljavce. Posebno skrb je treba posvetili tudi delavskim univerzam kot važnemu izobraževalnemu faktorju, ki se vse bolj uveljavlja. i ■ ..•,"•".<••.."*'••• .v• -'. , v1 UTRJEVANJE KOMUNALNIH SKUPNOSTI - ENA fBMED VAŽNIH NALOG SZDL Socialistična zveza mora posebej skrbeti za nadaljnje utrjevanje komunalne skupnosti. S tem v zvezi je treba krepiti materialno osnovo krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti. V tem okviru je treba sprostiti inciativo državljanov in preko vseh že uveljavljenih oblik demokratičnega odločanja pritegniti k neposrednemu odločanju čimveč državljanov. SZDL se mora v zvezi s tem še zlasti boriti za uveljavljanje enakih temeljnih načel delitve dohodka po delu v vseh družbenih službah v komuni. Navedene naloge ima organizacija SZDL predvsem v zdravstvu in šolstvu, tako glede novega finansiranja, kakor tudi glede novih sproščenih oblik delitve dohodka v teh ustanovah. Spričo krepitve materialne osnove komun, se pred nje vse bolj postavlja skrb za porast družbenega standarda prebivalcev. SZDL mora skrbeti, da se ne bo zmanjšal tempo stanovanjske izgradnje in da bodo s tem v zvezi izpolnjeni sklepi V. kongresa SZDL Jugoslavije. Boriti se je treba za uveljavljanje sodobnih principov pri ustanavljanju raznih uslužnostnih servisov in drugih komunalnih služb. Zaživeti morajo pravilni odnosi med podjetji in komunalno skupnostjo. ! SZDL - POLITIČNA TRIBUNA DRŽAVLJANOV SZDL kot najširša oblika družbene samouprave, se mora še bolj uveljaviti kot politična tribuna državljanov in zlasti še kot usmerjevalec našega socialističnega razvoja. Zato mora SZDL razvijati nove oblike sodelovanja in odločanja državljanov pri sprejemanju posameznih sklepov in zaključkov. Delo je treba razvijati preko sekcij, katere je treba utrditi in jim dati tudi ustrezno obliko dela. SZDL mora stremeti tudi za hitrim in kvalitetnim obveščanjem ljudi o vseh važnih komunalnih in krajevnih problemih. Posluževati se mora obveščanja preko tiska in drugih oblik informacij, preko katerih naj se ustvari na demokratični osnovi napredno javno mnenje kot pogoj za hitrejši družbeni razvoj. fr»*s*goi Gorenjskem so imele raonjie število uživalcev osebnih ln družinskih pokojnin. Tako je izplačevala podružnica na Jesenicah osebne pokojnine 1375, družinske pa 972 upravičencem, podružnica v Radovljici osebne pokojnine 920, družinske 556 upravičencem in podružnica v Skofji Loki osebrie pokojnine 904, družinske pa 454 upravičencem ter podružnica v Tržiču osebne 816, družinske pa 250 upravičencem. Na celotnem teritoriju Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju uživa torej osebne pokojnine 5,905, družinske pa 3.102 državljanov. Preden preidemo na probleme i pokojninskega zavarovanja na Gorenjskem bi rudi prikazali še skopo sliko razvoja pokojninskega zavarovanja na Gorenjskem v letih 1956-1960. V letu 1956 je bilo na Gorenjskem 43.884 aktivnih zavarovancev. Za 4.225 uživalcev osebnih pokojnin je bilo izplačanih nad 398 milijonov dinarjev, za 2.736 uživalcev družinskih pokojnin pa nekaj nad 136 milijonov dinarjev. V letu 1957 se je število uživalcev osebnih pokojnin dvignilo za 3.17 odstotkov, število uživalcev družinskih pokojnin pa za 0,90 odstotkov. Zanimivo pri tem je, da izdatki za te zavarovance niso rasli v sorazmerju s pravkar navedenimi porasti. Izdatki za osebne pokojnine so se dvignili za 3,90 odstotkov, izdatki za družinske pokojnine pa kar za 30,42 odstotokov. V letu 1959 se je število aktivnih zavarovancev v primerjavi z letom 1956 dvignilo za 15.93 odstotkov, uživalcev osebnih pokojnin za 12.40 odstotkov in število uživalcev družinskih pokojnin za 6,65 odstotkov. Izredno pa so se dvignili izdatki za pokojninske dajatve in sicer osebne pokojnine za skoraj 89 odstotokov in družinske pokojnine za 80 odstotkov. Na enega aktivnega zavarovanca je v letu 1956 odpadlo 12.180 dinarjev pokojninskih dajatev, v letu 1957 12.780 dinarjev, v letu 1958 15.068 dinarjev, v letu 1959 19.575 dinarjev in v preteklem letu 23.606 dinarjev. Iz slednjega je razvidno, da je bil storjen največji skok v obdobju 1958 do 1959. Navedeni statistični podatki o poslovanju pokojninske službe v zadnjih letih nam ne pokažejo celotne problematike te službe. V prvi vrsti je treba še opozoriti na vložene pokojninske zahtevke, ki so doloma ali popolnoma pomanjkljivi .skratka pa toliko nepopolni, da je hiter postopek za upokojitev zavarovanca nemogoč. Med take primere štejemo večinoma zahtevke kmečkih prosilcev. Ti za vse prejšnje zaposlitve nimajo starih delovnih knjižic, še manj pa tudi drugih dokazov. Opirajo se zato izključno le na priče. Vrsto teh pa je treba zato zaslišali. Mnogokrat se tak postopek konča brezuspešno, ker priče zaradi starosti in pozaMjivoati ter tudi časovne oddaljenosti ne mo-rejo z gotovostjo navesti podat- kov o zatrjevanih zaposlitvah. Pogosti so tudi primeri, da zavarovanec vloži zgolj formalno prijavo za priznanje pokojnine, nakar meni, da mora socialno zavarovanje po uradni dolžnosti izpeljati postopek in sam poiskati potrebne dokaze. Taki in podobni primeri zelo otežkočajo delo organov socialnega zavarovanja, obenem pa dvigajo stroške, ki bi jih zavod lahko porabil v druge, bolj koristne namene. Med težave oziroma pomanjkljivosti, ki ne izvirajo toliko s strani posameznih zavarovancev, pač pa s strani gospodarskih organizacij, je ugotavljanje povprečnega mesečnega zneska plač, na podlagi katerega se zavarovanec uvrsti v ustrezajoči zavarovalni razred. Ugotavljanje osebnih prejemkov zavarovanca temelji na podatkih podjetij, uradov in ustanov. Sporočeni podatki pa mnogokrat niso zanesljivi, ker so slabo vpisani, popravljeni, v posameznih zneskih so upoštevane nadure .določene nagrade in podobno. Zavod mora v takih primerih zahtevati novo' potrdilo in z dopisom pojasnjevati, kaj naj se v znesku osebnega zavarovanca zajame in kaj ne. Tak način iska- nja novih podatkov o plačah zavarovancev je dokaj zamuden, zakaj urejanje,. vsMajevanje in primerjanje podatkov terja mnogo časa. Našteti primeri kažejo, da je še vodno aktualno vprašanje, kako najbolje organizirati pokojninsko poslovanje tako glede kompletiranja pokojninskih zahtevkov kakor tudi glede zbiranja točnih podatkov o osebnih dohodkih zavarovanca. Z nadaljnjo organizacijo poslovanja socialnega zavarovanja bo doseženo, da bo pokojninska služba bolj elastična, praMičneJša in kar je glavno, ažurna. Za realizacijo teh nalog je treba zmote-resirati vsa podjetja, urade in ustanove, da pri tem vsestransko pomagajo. Z njihovo pomočjo bi zavarovanci mnogo hitreje prssH do svojih pravic .kadrovsko socialna služba *v podjetjih pa bi ogromno pridobila na pomenu. Služba socialnega zavarovanja bi se na ta način še bolj približala zavarovancem in delovnim kolektivom. Od tega bi imeli znatne koristi zavarovanci sami, kakor tudi podjetja, ker bi" delavci ne izgubljali delovnega časa za urejanje svojih zadev pri podružnicah socialnega zavarovanja. 4 JE STRAN OBVEŠČEVALEC SOBOTA. 6. MAJA l*1 m (1 L I OGLA SI p r o dam Stružnico za les, tudi s pripadajočim orodjem, poceni prodam. Marija Dernič, Lancovo 3, Radovljica 1654 Ugodno prodam motorno kolo DKW 350 ccm, starejši tip. — Rov-te 8, Podnart 1658 Gostilna pri Zlati ribi v Kranju obvešča potrošnike, da prodaja pristna štajerska vina: rdeče, belo in črno na dom po 200 din za liter. Se priporoča gostilničarka! 1659 DKW 250 ccm, letnik 53 in nadomestne dele za Vespo 53, 54 — v odličnem stanju — prodam. Jezerska 58, Kranj 1660 3 ha travnika na Mlaki prodam po nizki ceni. F. K., Delavska 39, Kranj 1609 M ELIJ ROS IN - preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (G F,LEE ROYALE) - garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« 1215 Prodam FIAT 600 - 1960, opremljen, skoraj nov. Naslov v oglasnem oddelku Fiat 600 zelo dobro ohranjen — ugodno prodam. Ogled v nedeljo V Podbrezjah št. 54 1728 Poceni prodam gostilniške kozarce, stole, mize, kredence in pomivalno mizo. Naslov v oglasnem oddelku 1729 Prodam lepo telico 9 mesecev brejo, dobre sorte. — Rudi Sorli, Sp. Dobrava 1, Kropa 1730 Prodam več metrov rezljane ograje iz macesnovih desk, uporabna je za hišne balkone. Hafner, Spodnji trg 16, Sk. Loka 1731 Prodam Vespo, dobro ohranjeno. - Mose 20 1732 Kozolec, 7 okenski, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku 1733 Prodam nekaj tesanega lesa za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku 1734 Prodam okroglo mizo in dva tapecirana stola, — Marija Artač, Kopališka 14 C. 1735 Prodam Topolino C. Stroj generalno obnovljen. Naslov v ogl. oddelku 1736 Prodam klavirsko harmoniko (80 basov) s 3 rog. in 100-1 i trsko stiskalnico za sadje. Lončka Pevc, Cesta talcev 10, Sk. Loka 1738 Prodam 2 leti staro kobilo. — Prebačevo 43 1739 - Prodam motor »Puch« 125 ccm. Ogled vsak dan pri »Jelenu« na dvorišču 1740 Prodam prostostoječ vzidljiv štedilnik, vrtna železna vrata 100 krat 120 in dve rabljeni ženski kolesi. Naslov v oglasnem oddelku 1741 Prodam dobro ohranjen Topolino - Mogin. Cankarjeva 9, Ilirska Bistrica 1742 Novo žensko kolo nem. znamke »Diamant« — ugodno prodam. Albina Kosec, Kidričeva 13, Kranj 1743 Prodam kravo ali telico, ki bo-' 6ta junija teletili ter plug — železen — obračalnik. Franc Zibert, Suha 19, Kranj. 1744 Prodam vprežno 15 vrstno se-jalnico nemške znamke. Jože Bohinc, Zg. Brniki 60, Cerklje Prodam dobro ohranjen zazidljiv štedilnik — desni in pečico s kotličkom. Naslov v oglasnem oddelku 1756 Prodam skedenj v dobrem sta nju. Naslov v ogl. oddelku 1757 Ugodno prodam kuhinjsko po hištvo. Gradnikova 3, stan. 17, Zl polje, Kranj 1758 Prodam 2 nova okvirja za posteljne vložke (federmodroce). — Naslov v oglasnem oddelku 1759 Prodam Fiat 600 s prevoženimi 6000 km. Naslov v ogl. oddelku 1760 Prodam suhe deske 25, 30 in 50 milimetrov. Bašelj 17, Preddvor 1761 Dostavni voz Fiat — »lieferva-gen«, registriran za 1961. leto — prodam za 190.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 1762 Prodam Fiat 1100 tip 49 ali zamenjam za motor ali moped. Zasavska cesta 42, Orehek, Kranj 1763 Prodam kravo s teletom ali brez — dobra mlekarica. Cešnjica lf). Podnart 1764 Prodam več zazidljivih parcel v Hrastjah. Naslov v oglasnem oddelku 1765 Prodam dobro ohranjen moped »Moskito« na 3 brzine. — Ogled Zabnica 25 1766 Prodam Fiat 1100. Cesta JLA 28. Kranj 1767 Prodam 150 litrov hrušovega mošta in 3 električne drogove za glavni hišni električni priključek. Naslov v oglasnem oddelku 1768 Prodam novo nepleskano kuhinjsko pohištvo s pomivalno mizo. Ogled pri Cehovinu 1769 Prodam rabljena dvodelna okna in vrata. Debelak, Tekstilna št. 17, Kranj 1770 Prodam motorno kolo »Galeb« s prevoženimi 3600 km. Lesce 133 1771 Prodam nekaj tesanega lesa — dolgega po 6 do 8 m za ostrešje. Kokrica 140 1772 Prodam 500 kg sena. PŠorjčna Polica 3- Cerklje na Gor. 1773 Prodam NSU Primo 150 ccm s prevoženimi 3500 km. Naslov v oglasnem oddelku 1774 Prodam 2 prašiča — težka po 60 kilogramov. Dobro polje 5, Brezje 1775 Prodam zelo dobro ohranjeno starejše motorno kolo 125 ccm za 60.000 din in dintonlčno harmoniko Lubas za 15.000 din, Cerklie št. 73 1813 Prodam kuhinjsko pohištvo. -Naslov v ogl. oddelku 1814 Avto »Milicento« še brez generalne — prodam aH zamenjam za enostanovanjsko hišico ali stanovanje na relaciji Ljubljana—Bled ob železniški ali avtobusni postaji. — Julka Skapin, Gregorčičeva 23, Kranj 1815 Prodam Fiat 600. Ogled v soboto popoldne in nedeljo dopoldan. Strahinj 12, Naklo 1816 Prodam motorno kolo znamke DKW 350 ccm z zadnjimi amortizerji. Balanč, Cepulje 7 1817 Moped TMZ, dobro ohranjen, ugodno prodam. Dr. Valič, Porodnišnica Kranj 1818 Prodam telico v devetem mesecu brejoatl in voz zapravijivček v še dobrem stanju. Cerklje 54 1819 Prodam kuhinjsko pohištvo kompletno - 2 leti rabljeno. — Naslov v oglasnem oddelku. 1820 Prodam kuhinjsko omaro. Bre-lih, Stošičeva 5 1821 Prodam Z kravi po 8 mesecev breji in žrebička starega 14 mesecev. Franc Pogačnik, Otoče št. 21, Podnart 1822 Razpisna komisija LEKARNE KRANJ razpisuje delovno mesto POMOŽNEGA ADMINISTRATIVNEGA USLU2BENCA po možnosti z znanjem strojepisja. Na6top službe čimprej ali po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na upravo Lekarne Kranj. Komisija za razpis direktorjev In upravnikov podjetij pri ObLO Zid, razpisuje mesto upravnika pri Kmetijski zadrugi Žiri Pogoji: Prosilec mora imeti najmanj srednjo kmetijsko šolo ter prakso za vodenje kmetijskih zadrug ali srednjo ekonomsko šelo z določeno prakso v upravnih zadevah ali pa komercialist z večletno prakso v vodenju kmetijskih zadrug. Prosilci naj pravilno kolkoVano prošnjo z življenjepisom pošljejo ObLO Žiri, najkasneje do 25. maja 1961. ZAHVALA Ob težki izgubi naše nenadomestljive mame in stare mame MARIJE 2UMER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od nje, darovali cevtje in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Janku Benediku, ki jo je uspešno zdravil v njeni dolgotrajni bolezni in ji lajšal trpljenje. Posebna zahvala gre tudi sosedom za njihovo pomoč v bolezni ln smrtni uri. Zahvaljujemo se vsem, ki so kdajkoli pomagali naši mami. Žalujoči otroci in vnuki Sp. Gorje, 21. aprila 1961 Poceni prodam moped »S i m son« — tudi na ček — s prevoženimi 1400 km. Jože Hribar, Za savska 24, Kranj 1823 KUPIM VOSCINE In CEBELNI VOSEK pristni odkupuje po najvišjih dnevnih cenah Zavod za čebelarstvo, Miklošičeva 30, Ljubljana 1342 Kupim vprežne grablje za seno. Naslov v oglasnem oddelku 1776 Kupim globok italijanski otroški voziček — rabljen. Franc Bo-hin, Tržič 1777 Nedograjeno hišo aH ploščo v Kranju kupim. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Lepa lega« 1778 Kupim rabljen moped in tro-dclno omaro. Naslov v oglasnem oddelku 1779 Kupim kobilo 3 in pol do 5 let staro — srednje teže. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 1780 Kupim odobren načrt za stanovanjsko hišo. Naslov v oglasnem oddelku 1810 Kupim skoraj nov dobro ohranjen roler »Galeb« ali »Primo«. Naslov v ogl. oddelku 1811 Kupim rabljeno omaro. Vilko Stegne, Cesta Talcev 61, Kranj 1812 OSTALO GELEE ROVALE - MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Ke-mofarmaciji« 1214 Sprejmem gospodinjsko pomočnico k 3-članski družini. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 1688 Društvo upokojencev, podružnica Kranj vabi članstvo na 12. redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 11. maja 1961 ob 15. uri, v veliki dvorani OLO (nova stavba! ^ Kranju. - Odbor. 1781 Aparat za ravnanje zob smo izgubili 11. aprila. Najditelja prosimo, naj ga proti nagradi vrne. — Smole j, Tomšičeva 4, Jesenice 1782 27-Ietnl kmečki sin iz bližine Jesenic želi poročiti takoj do 30 let staro, pridno in pošteno dekle, vajeno kmečkih del in gospodinjstva. Le resne ponudbe oddati v podružnico »Glasa«, Jesenice pod »Pridna in poštena« 1783 Za pomoč v gospodinjstvu nudim hrano ln stanovanje. Poizve se ob nedeljah pri Valker, Stošičeva 5, Kranj 1784 Zahvaljujem se DOZ in Glasu za izplačano zavarovalnino ter Glas in zavarovanju pri DOZ vsakomur priporočam. Ivan Brnard 1785 Kdor mi posodi 100.000 din za popravilo hiše - nudim lepo sončno sobo. Ostalo po dogovoru. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Sončna soba« 178G Avtomobil isti, motoristi! - Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov in motorjev vam hitro in lepo izdela Bohorič, Gregorčičeva 1, Kranj 1787 Zamenjam stanovanje: sobo 8 krat 6, kuhinjo 4 krat 5 za dvosobno v Kranju ali bližnji okolici. Vprašati dopoldan. Joži Fe-dran, Tavčarjeva 22, Kranj 1788 Šofer B ln C kategorije Išče zaposlitev. Ponudbe oddati v ogl. oddelek 1789 Do 300.000 din nagrade nudim tistemu, ki ml preskrbi ali odstopi dvosobno stanovanje v Kranju. V postev pride tudi neizdelano stanovanje. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek 1790 Dne 29. aprila sem našla blago. Lastnik ga dobi pri podjetju »Odpad« Kranj — Jožici Veternik 1791 Vojaški zdravnik, neoženjen, Išče stanovanje v Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek .pod »Bodočnost«. 1792 Najditelja zaganjača za motor od VcMega do Šenčurja prosim, naj ga proti nagradi vrne v Šenčur 3 1793 Izgubljeno vrečo z orodjem in jermenom na cesti Lesce—Hraše— Rodine—Doslovce, dne 1. maja — prosim proti nagradi vrniti v Lesce 155 1794 Nudim hrano in stanovanje tovarniški delavki za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1795 Stanovanje in hrano dobi dekle, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v ogl. oddelku 1796 Cenjene stranke obveščam, da sem preselil svojo delavnico preko visečega mostu — druga hiša desno, Zupančičeva ulica št. 2. — Ivan Levičnik, zlatar 1797 Sprejmem starejšo žensko za varstvo v dopoldanskih urah. — V postev pridejo tudi delavke, ki delajo na 2 izmeni. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 1798 Opremljeno sobo v mestu nudim poštenemu dekletu. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1799 Postrežnieo za nekaj ur tedensko iščem. Poizve se Koroška 15, I. nadstropje, Kranj 1800 Nujno Iščem gospodinjsko pomočnico za Rljeko. Informacije dobite na naslovu v oglasnom oddelku 1801 2. maja sem izgubil rjav dežni plašč na poti Primskovo—Mala Rupa. Prosim najditelja, da ga proti nagradi vrne na naslov: Luin, Komunalna banka 1802 Ing. Francu Hočevarju čestitajo t k uspešno opravljeni diplomi slušatelji TSSS Skofja Loka. Trgovski pomočnik(-ica) in pro-, dajalka sladoleda dobita takojšnjo ( zaposlitev pri »Delikatesi«, Kranj 1803, Zamenjam 4 traverze po 6 m dolge za betonsko železo aH opeko, morebiti tudi prodam. Vešter, 36, Skofja Loka 1804( Dne 30. aprila sem izgubil denarnico z osebno izkaznico. Po-, štenega najditelja naprošam, naj proti nagradi vrne na naslov osebni izkaznici 1805 V najem dam travnik — košnjo. Posavc 12, Podnart 1806( Oddam sobo 2 samskima moškima aH ženskama. Naslov v ogl. oddelku. 1807, KRONIKA ZADNJIH DNI Proslava bo letos v Radomljah DOMŽALE — Proslava Dneva vstaje ln ibenem občinskega praznika domžalske občine bo letos od 11. do 18. junija v Radomljah z velikim kulturno prosvetnim festivalom in slikarsko razstavo domačih jmetnikov. Ob tej priliki bodo tudi od-rili grobnico padlih borcev. Premajhen parkirni prostor KAMNIK — Ljubitelji narave in izletniki v Kamniški Bistrici negodujejo nad vdorom avtomobiliitov v področje planin skega doma. Računajo, da vsako nedeljo obišče Bistrico do 250 avtomobilov, zato Opremljeno sobo oddam dvema i. __... . . _ . , v ..' . .... , " _ fbo posle) Avto-moto društvo Kamnik v/dr- praktikantoma. Vilko Stegne, Ce-i. . . • ,. , , * , „. , ° ,_-_f zevalo red na parkirnem prostoru pred sta Talcev 61, Kranj ^OS^k Za. -i- u t i J _ .. _ T mostom, ta teden pa so zaceli z buldo- Socialistlcna zveza Hrastjc-Prc- a . ,.__ . ,. . ... . '*' te en parkitrm prostor, ta- vsa vozila dovolj prostora. Socialistična zveza Hrast jc-rre- ,žerjem - . ^ Je bačevo razpisuje merto hišnika, i ko dj bo yj in sicer z želio, da prispeva del a jo, da prispeva finančnih sredstev za dograditev stanovanja. — Tnlorrscnti naj se zglase pri Rezki Pintar, Hrast j<> št. 28, Šenčur 1009 Kam drži cesta na levo? KOMENDA — V Komendi na obeh cestnih križiJtih ni nikjer označeno, katera eesta vodi do žičnice na Krvavec. Avtomobiliati se ustavljajo že r zgodnjih urah pred hi'.imi in vprašujejo za smer. Z enostavnim kažipotom bi bil« ta nevšečnost za vedno odpravljena. OBJAVA IZLETNIK — turistična apenci ja sporoča, da je pričela turistič na poslovalnica IZLETNIK v Ra-7 dovijici dno l.maja 1961 s proda- \ Nova sadna plantaža jo železniških vozovnic. KAMNIK — V kamniški drevesnici na Zaprivah so uredili nove 3 ha zemljišča 'za sadno plantažo in jo zasadili s pritlič-'ninii jablanami, ki jih bodo gojili v ob-lliki italijanske palmete. Zdaj je 8 ha zemna Zapričah zasajene s sadnim drev- bd zgradili novega z večjimi S0" stinskimi prostori in okrog 30 le^ žišč. Povečati bodo morali tudi parkirni prostor. Dela bodo V° predračunu stala 50 milijonov dinarjev . En zavod za obe občini Kamnik — Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora je bil po predhodem sporazumu z občino Domžale sprejet odlok o ustanovitvi Zavoda za izmere in kataster zemljišč s sedežem v Kamniku. Zavod bo upravljal zemljiško katastrsko službo in vodil evidenco nad izvajanjem vseh geodetskih del za obe občine. I Za čistočo v mestu Kamnik — Turistično društvo v Kamniku bo postavilo v mostu, na tržnici in na najbolj prometnih točkah košarice za odpadke: papir, olupke, koščice sadja itd., ki jih mimoidoči zdaj mečejo P° tleh. Mladinska delovna akcija Preddvor — Na' zadnjih sestankih aktiva LMS je bilo govora o delovnih akcijah, ki naj tudi v Preddvoru postanejo oblika dela mladine. Člani mladinskega akti* va v Preddvoru so se povezali ' Turističnim društvom v tem kraju in se obvezali, da bodo s prostovoljnim delom uredili kopali" šče in okolico jezera Crnjava. P** vi dan delovne akcije, v nedeljo« je bila udeležba več kot zadovoljiva. Temeljito so počistili okolico jezera in pripravili material za ureditev plaže. V bližini jezera nameravaj0 zgraditi tudi igrišče za odbojko ifl postaviti ploščo za ples, s čeme" bi se prav gotovo povečal tudi OBJAVA TEHNIŠKA TEKSTILNA ŠOLA V KRANJU vabi vse svoje dosedanje absolvente in tudi drupe prijatelje za-*)jem, skoro 4 ha pa 1 črnim ribezom. voda na proslavo 30-letnice ob- stoja-žole, ki bo v soboto, 13. maja, i Pf*»ir»Hlr nrnmot ob 19. uri. Po proslavi bo modna i ^reveilK promet revija in tovariški večer za vsei Kamnik — Zaradi velikega pro-povabljence. Vabljene tudi sopro-Jmeta PO asfaltirani cesti Ljublja- ge absolventov. Posebna vabila soina ~ Celje je znano Konjškovo bila razposlana preko DITTIS-a, i gostišče na Trojanah postalo pre- debe pa se še na zahtevo v taj-#majhno. Po izdelanem načrtu naj 'obisk v ta lep turistični kraj ništvri Tehniške tekstilne šole v Kranju. OBJAVA Vsem vlagateljem hranilnih vlog! Narodna banka FLRJ, podruž-, niča v Kranju in Zadružna hra-( nilnica in posojilnica v Kranju, s podružnicami v Radovljici in Sk. 4 Loki, sporočata vsem svojim ce-i njenim vlagateljem hranilnih vlog. > da bodo v zvezi z reorganizacijo ^ bančne mreže in v skladu s pred-^ pisi novega zakona o bankah, pre-^ nesle vse hranilne vlogo na po-i dročne Komunalne banke v sobo-> to, 6. maja 1961. a Za dosedanje sodelovanje ae^ vsem cenjenim vlagateljem iskre-^ no zahvaljujemo* obenem pa-.jih a pozivamo, da ostanejo še nadalje^ varčni vlagatelj področnih Komu-J nami h bank. Opozarjamo vse vlagatelje, da za vse hranilne vloge v Komunalnih bankah po predpisih orne-] njenega zakona jamči FLRJ. V okviru praznovanja L maja je bila v Cerkljah tudi otvoritev nov« avtobusne postaje. Naš fotoreporter jo je posnel med urejanje"1. GLGDOLlŠČe PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 6. maja, ob 20. uri: Ale-jandro Casona DREVESA UMIRAJO STOJE - Gostovanje v Podnartu Nedelja, 7. maja, ob 19. uri: Alejandro Casona DREVESA UMIRAJO STOJE - Gostovanje na Visokem Torek, 9. maja, ob 20. url: BAJKA O CAROSTRELCU - Gostuje Hohnsteinarjevo lutkovno gledališče iz Nemčije Četrtek, 11. maja, ob 20. url: »Red Premierski« — Popovič PO-GOSPODENA BUTICA* Petek, 12. maja, ob 20. uri: »Red dijaški - Grabnar OB SEDMIH POD TRANCO - Gostuje Mestno gledališče iz Ljubljano „ Kino Kranj »STOR2IĆ«: 6. maja ameriški barvni film NI IMENA NA NABOJU ob 15. in 19. uri; nemški barvni film PETROGRAJSKE NOČI ob 17. in 21. url, matineja istega filma ob 10. uri; premiera ameriškega filma KLJUČ ob 23. uri. 7. maja ameriške barvne risanke ob 8.30 uri; italijanski barvni film DANAŠNJA DEKLETA ob 10. uri; francoski film VRELI ASFALT ob 13. uri; ameriški barvni film NI IMENA NA NABOJU ob 15. in 19. uri; nemški barvni film PETROGRAJSKE NOČI ob 17. in 21. uri. letni kino PARTIZAN«: 6. in 7. maja premiera italijanskega filma DANAŠNJA DEKLETA ob 19.30 uri. Stražllce »SVOBODA«: 6. maja nemški barvni film PETROGRAJSKE NOČI ob 18. In 20.1 uri; 7. maja ameriške barvne risanke ob 10. uri; italijanski film DANAŠNJA DEKLETA ob 14. uri; nemški barvni film PETROGRAJSKE NOCI ob 16., 18. in 20. uri. Naklo: 6. maja ameriški film KLJUČ ob 20. uri. 7. maja isti film ob 16. in 19.31 url. Cerklje »KRVAVEC«: 6. maja ameriški barvni film TROJANSKA HELENA ob 20. uri. 7, maja isti film ob 16. in 19.30 url. Jesenice »RADIO«: 6. in 7. maja italijanski barvni film LETNE ZGODBE Jesenice »PLAVZ«: 6. in 7. maja francoski film STRUP Žirovnica: 6. maja ameriški film CRNA ORHIDEJA, 7. maja ameriški film NAJBOLJŠE OD .VSEGA Dovje — Mojstrana: 6. maja a-meriški barvni'film NAJBOLJŠE OD VSEGA, 7. maja ameriški film CRNA ORHIDEJA Koroška Bela: 6. in 7. maja ameriški barvni film VRTOGLAVICA Bled: 8. maja ameriški film NEKATERI SO ZA VROČE, 7. maja ameriški film LINIJA ZA TUK-SON Kropa: 6. maja ameriški barvni film DEJVI KROKET, 7. maja ameriški barvni film OD PEKLA DO TEKSASA Ljubno: 6. maja italijansko-ja-ponskl film MADAME BUTTER-FLY ob 20. url, 7. maja ameriški barvni film PRINC STUDENT ob 16. uri Radovljica: 6. maja slovenski film TI LOVIŠ ob 20. uri, 7. maja isti film ob 16. uri in matineja ob 10. uri, 7. maja italijansko argentinski film HREPENENJE ob 18. in 20. uri Skofja Loka »SORA«: 6. in 7. maja ameriški film TO DEKLE Skofja Loka »PREDILEC«: 6. in 7. maja češko-bolgarski film LA-BAKAN DupUca: 6. maja ameriški barvni film ZBOGOM OROŽJE ob 20. uri, 7. maja isti film ob 15. in 19. uri 6it.ni.je PROBlUIHSTVft V KRANJU POROČILI SO SE 1 Jožef Zemlji«, monter in Marije Kupljenik, delavk«; Ciril Masdič, tovarniški delavec in Elizabeti Sever, tovarniška delavke; Marijan Tičar, trgovski pomočnik ln Mihaela Adamič, namelčenka; Stanislav Juršak, delavec in Mart« Nlk, delavka; Vlncenc Peternel, delavec in Terezij« Dolžan, namelčenka; Janez Vogrlč, uslužbenec in Marij« Hočevar, namelčenka; Jakob Ušeničnik, toboslikar in Frančiška Erlen, tovarniška delavka; Ivan Merinšek, vretar in Marija Rozman, Perica; Stanislav Zlobar, vodovodni instalater in Marija 2gajaer, prodajalka; Franc Gomboc, strojnik ln Marij« Štern, gumarska delavka; Vlncenc Eniko, strojni tiskar ln Valentina Vrhovec, kuharska pomočnica; Anton Kastelic, preglednik cevi ia Danijela Sušnik, tovarniika delavk«} Janez Klemenčič, gumarski mojster in Marija Zlogar, tkalka; Franc ToporiŠ, lavec in Alojzij« Čcbular, tkalka; Fr*«< Rozman, kemiisRl tehnik in Ivanka Okoi* prešivalka; Alojzij Senk, delavec in T** rezlja Traven, delavka; Alojzij Pavlin, &r lavee in Danijela Leben, delavka; J»n'' Kolir, klepar in Marija Tepina, tkalk*' Alojzij Mrkun, ključavničarski mojste' "J Pavla Ulčar, tovarniška delavka; Mih«' Stirn, kmečki delavec in Pavla Zupi"' kmečka delavka; Friderik Maček, čevll'' in Ivana Guzelj, čistilka; Janez Boh'0'' gradbeni mojster ter Ana Gala, dela*1"' Anton Jošt, posestnik In Ivanka M«^' gospodinjska pomočnic«; Frančišek nlčnik, mi/arski pomočn;k in Marij* melj, učiteljica; Ivan Čebašek, posestn' in Julijana Novak, kmečka delavka; nislav GreRorin, tovarniški delavec in P' niča Kožuh, tkalka; Jožef Skaza, tr«k,e' rist in Marija 2un, tovarniška delav*f' Jane/ Gašperšič, strojni ključavnic*1, Marijana Stare, gospodinja. RODILE SO: Bernandina švab — &i k«, Olga Jekovcc — deklico, AlbTna Qr linar — dečka, Ivana Zemlja — dek'''^ Frančiška Kne — dellia, Jožefa Ju'«'" deklico, Katarina Sifrer deklico. Vi- nica Seme — deklico, Frančiška Stalee dečka, Frančiška Žitnik — deč!<*> Kokalj — dečka, JoJefa ZaUojč -Terezija Primožič — deklico, Katan Matek — deklico, Anica Peternelj — k«, Fr«nčlšk« Murnik — dečka, I.u<*v'^ Hribernik — deklico, Mari'a Novak dečka, Marija Remih — deklico, Košir — dečka, Marija Golmajer — klico, Angel« Plesec — dečka, Pavla Tt* nar — dečka, Marija Bremee — *'* ^ Pavla Slabe — dečka in deklico, W Klavžar — deklico, Matilda Bernik — deklici, Jožica Dobnlkar — de?ka. UMRLA JE: Ivana Bajželj, upokoj«" stara 74 let. • >-'»-^)f .ILi!lll'IIU^(.!y"TJf TRŽni PR8OL0O V KRANJU ]0o Fižol90 do 100 din, moka, ajdo** din; ješprenj 90 do 100 din; kala 1j0 ^ krma za kokoš 50 din za liter; k°r*"oVo 70 din; sir, skuta 140 din; masi«. ,0jifli 640 din; čebula 160 din; krompir 1 solata 60 do 90 din; pesa 30 4'"l 150 do 180 din; repa, kisla 40 din: kislo 60 din za k«; jajca 22 đo 7 biit kokoš 800 din; por 5 do 15 din! * ^ 120 din za komad; špinača 25 A« ' ^jlj salata berlvka 30 din za meric«! P** 10 din za šopek. KULTURA IN PBOSVETA Enostranski kriterij 2e ob malo večjih praznikih *< 'j*cjje kulturno-prosvetnih društev dolžne prirediti slavnostne ' akade-"tije ali podobne svečane kulturne Prireditve. Zlasti na podeželju zahtevajo to od njih družbeno-pMi-ttcne organizacije, v kolikor bi čla-*' kulturno-prosvetnega društva sami pozabili na prireditev. In če •* prosvetno društvo odklonilo slavnostno akademijo, bi s tem Povzročilo prav gotovo precej razburljive razprave. Razen tega te večkrat dogaja, da organi, ki razdeljujejo sredstva za delo kulturno-prosvetnim društvom, jemljejo za kriterij dejavnost društev, predvsem Pa, kako ta društva sodelujejo pri slavnostnih proslavah. Toda vsa ta gledanja na dejavnost kukurno-prosvetnih društev so enostranska. Praznovanja niso le zaradi dru-stev, ki pripravijo akademijo, temveč tudi za vse ostale, ki bi morali obiskati prireditev. Na žalost pa ** pri nas večkrat dogaja obratno. Dramska družina stražiške Svobode pri Kranju se je več tednov Pripravljala za slavnostno predstavo F. G. Lorce »Mariano Pbncdo' v počastitev obletnice ustanovitve OF in 20-letnice revolucije. Predstava je tudi bila, in sicer 27. aprila ob 20. uri v Prešernovem gledalcu. Toda . .. šele nekaj po 20. uri je bilo v dvorani 23 gledalcev, najožjih sorodnikov nastopajočih! Takšno zanimanje za podobne prireditve pa ima v ozadju lahko dokaj hude posledice. Prazna dvorana tudi ob takšnih dnevih, dnevih obletnic, prav gotovo mladim *lanom kulturno-prosvetnih društev ne daje novih pobud za nadaljnje delo. Društva že doslej tako ali tako razpolagajo le s skromnimi *redstvi, le-te pa največkrat uporabljajo prav za slavnostne osrednje prireditve v sezoni. Tako je bilo tudi tokrat s stražiško Svobodo. V razpravah za predstavo in *a samo predstavo je društvo potrosilo okoli 60 tisoč dinarjev! Ra-tega ne smemo tudi mimo Žrtvovanih večerov ali popoldne-Vov za vaje, ki so bile mladim resda v korist. Kljub temu pa. kakšen smisel ima prirejati in si delati broške za podobne prireditve brez ■ Jledalcev! Će že imamo filmske rožke in najstrožje komisije po šolah, kakšen film si dijaki lahko ogledajo ali ne, če iščemo move oblice tolmačenja tudi slabih filmov obiskovalcem, bi morali imeti nekateri odgovorni tudi toliko občutka, da bi znali svetovat', mladim pa tudi starejšim, kaj naj si ogledajo. »Mariana Pineda* je vsekakor svetovno znana odrska stvaritev, v literaturi p* ima španski pei Lorca tudi visoko mesto, zato je kranjska kulturna publika toliko bolj vredna graje. Ocenjevati delo kulturno-proj/vet-nih društev samo po statističnih podatkih, je enostransko ocenjevanje,^ vzporedno s tem ocenjevanjem bi morali vedno ocenjevati tudi tiste, ki trdijo, da si »žele* kulturnih prireditev in da teh zlasti v Kranju močno pogrešajo. n. n. PRVI KONCERT komornega zbora DPD Svoboda „Tone Cufar na Jesenicah t Zborovsko petje ima na Jesenicah bogato tradicijo, vendar je nastopila v zadnjih letih na tem področju kriza ,ki je grozila, da bo kulturna dejavnost sčasoma ohromila. Zato je tembolj presenetil prvi samostojni koncert mešanega komornega zbora DPD Svoboda »Tone Cufar«, 29. aprila, ki je s tem počastil 20 letnico ljudske vstaje ter 15-letnieo društvene pevske dejavnosti. Zbor, ustanovljen v preteklem letu, je bil zamišljen kot jedro, okoli katerega bi se naj postopoma zbralo vedno več pevcev, da bi sčasoma prerasel v kvalitetni mešani zbor ,ki Jesenicam brez dvoma pripada. Za svoj prvi koncert je zbor pod vodstvom dirigenta Poldeta Ulage naštudiral vsebinsko bogat in tehnično zahteven program. V prvem delu je izvedel osem slovenskih narodnih pesmi v priredbi različnih avtorjev in tri partizanske pesmi, medtem ko je zapel v drugem delu dve slovenski umetni, tri črnske duhovne ter po eno škotsko, špansko in rusko narodno. "Za zaključek pa je podal zbor ob klavirski spremljavi prof. Silve Gračnerje-ve še znana zborovska odlomka iz Verdijeve opere Nabuceo in • /;;.. liti »U do:n~^< V eni zadnjih številk obširno piše o italijanski izdaji Andričcvega romana »Most na Drini*. Pisec obširno govori o Andričevem stilu in v analizi tega stila ugotavlja zanimive stvari. • Zanimanje za našo sodobno književnost v svetu postaja vse češče. Tako je pravkar v Nemčiji izšel prevod Čopičevih »Doživljajev Nikoletine Bursača*. Roman Mladena Oljače »Molitva za moju Braču*, prevajajo v Angliji in v Združenih državah. V Varšavi bo v teh dneh izšla zbirka novel Miroslava Krleže »Cvrčak nad vodopadom*. Neka milanska založba pa namerava zalotiti Krleževe novele. • Center za teorijo sodobne kn ii-ževnosti in umetnosti pri filološki fakulteti v Beogradu, ki deta že leto dni in ima nalogo spremljati poti v sodobni književnosti in u-metnosti, izdaja te dni prvo številko svojega biltena. • Posebni dopisnik italijanskega časopisa »Vie nuove* je obiskal rodno mesto Federica Gavcie Lorce, Fuente Veneros in Granado, kjer je pesnik preživel svoja poslednja leta. Dopisnik je razgovar-jal s pesnikovima sestrama, z rojaki, kmeti in cigani in iskal podatke o pesnikovi smrti. Smetanove opere Prodana nevesta. Vokalni ansambel, ki šteje 25 pevcev in pevk je s svojim nastopom napravil zelo ugoden vtis, saj je izvedel za poslušalce prijeten, vendar tehnično zahteven program solidno in s pravim občutkom za poustvarjanje tovrstne zborovske literature. Nekoliko problematična homogenost sopranov in tenorjev, ki pride pri tako malem številu pevcev toliko bolj do izraza, bo z nadaljnim delom brez dvoma odpadla. Iutonančno in ritmično je bilo podajanje na zadovoljivi višini. Nekatere skladbe so bde i morda dinamično premalo izklesane, za kar pa je treba iskati vzrok v časovni stiski pri študiju. Pri nekaterih skladbah so nastopili kot solisti sopranistka Pavlca Klečeva, altistki Vera Ra-dijeva in Elza Vegnarjeva, tenorist Vlado Rotar, baritonist Jakob Jeraša in basist Lojze Jeraša. Koncert je lepo uspel in upajmo, da bo zbor svojo uspešno začeto pot nadaljeval in s tem pritegnil Še nove pevce, kar je brez dvoma tudi njegov končni cilj. iifuiiffflmflffl JHnfwiHirmniiti',i Filmi, kijih gledama V teh dneh po gorenjskih kinematografih ni kaj dosti novega. Na Jesenicah vrte »Strope-, o njih smo že pisali; tudi o parodiji »Nekateri so za vroče«, ki je tokrat na sporedu na Bledu, smo že poročali. Tako bi rad na skopo spregovoril le o filmu »Na naboja na ime- pravljica. Oboje zaradi ljudi — legenda zato, ker ljudje ne morejo nikdar povsem brez legend, pravljica zato, ker dobro zmaga nad /Ikri. Na naboju ni imena je legenda o revolverašu Gantn, ki si pridržuje pravico, soditi v lastnem imena zlo, ga zatrdi in izkoreniniti. Zgodba je na«, ki so ga te dni vrteli v zanimiva, vendar v pslholos- kranjskem kinematografu. NA NABOJU NI IMENA — O westernlh smo pri nas napisali toliko slabega, da konec koncev človek ob njihovi usodi postane že malce sentimentalen in da jim rad pogleda skozi prste. Ne spominjam se, da bi po Cpayene kakšen vvestern posebno dobro ocenili. Na naboja ni imena je tipičen w•satena po svoji strukturi; obenem pa dovolj svež po temi in ne-konvcncionalen v zapletih (nekateri so zelo primitivni). Ce pretehtamo vse to, lahko zapišem, da film »Na naboju ni Imena« ni slab film, zapišem, da morda celo prijeten zaradi svoje svežine. Vsak vvestern (ne vsak) je po svoje legenda, po svoje kem smisla čestokrat nepo-gojena. Gant pride v mesto in lz njega odide. Njegova prisotnost vzbudi pri vseh tistih, ki nimajo čistih prstov, vest, da je Gani (kakor smrt s koso) tokrat prišel po nje. Vendar Je tokrat Gant (Audie Murphi) prišel po starega sodnika zaradi njegove krivde. Starca, ki ima le ped do groba, izzove, a ga ne ubije. V zaključnem spopadu Ganta rani mestni zdravnik s kladivom in ranjeni Gant odide. Vse je kakor Je bilo, vendar nc vse! Slabi so plačali svoja zla in dobri so o-stali — osnovni konflikt pravljice o dobrih ln zlih torej obstaja. Film je prijeten in si ga velja ogledati. P. B. ntiifffliflimHTiiiw^ Dober posluh za presojo vrednotenje in Prejšnji petek, pred prvomajskimi prazniki, so obiskali Bled in priredili tamkajšnjemu občinstvu literarni večer slovenski pesniki in pisatelji Matej Bor, Mira Mi-heličeva, Cene Vi potni k, Ivan Ribič in Janez Menart. To je bil že drugi obisk književnikov v minulem obdobju; obakrat sta ga pri- pravila občinski svet Svobod in delavska univerza. Na popoldanski prireditvi za mladino je pesnik, pisatelj in prevajalec Matej Bor povedal nekaj pesmi in basni iz najnovejše zbirke »Sračje sodišče«. Mladi poslušalci so z zanimanjem prisluhnili tudi njegovim pesmim iz parti- »Razvalina življenja" V počastitev vstaje in ob 90-let-nici F. S. Finžgarja je-bila 30 aprila na bistriškem odru premiera drame »Razvalina življenja«. Delo je režira! Jaka Kikelj. Predstava je bila v slavnostnem vzdušju. Od Zanimivega prologa je predstava rasla od prizora do prizora, posamezni liki pa so bili plastični in resnični, tako da je uprizoritev Prav dobro uspela. Predstavo bodo . še ponovili in gostovali z njo v f bližnjih krajih. NOVICE s knjižne police Osrednja knjižnic« kranjske občine je tehniški veitnik, glasilo ▼ april*. 1941 izpopolnil* svoje knjižne elektro Inženirjev in tehnikov, letnik police z naslednjimi novimi knjigami: 1939; Življenje in tehnika, revije za po- Vpra!«nja naših dni, letnik 19*0; Lo- ljudno znanost in ameterttvo, letnik Iki razgledi, letnik 1960; Naša žena, 1960; Naša sodobnost, letnik 1960; Nova letnik 1960; Otrok in družina, revija za obzorja, letnik 1960; Mlada pota, revi|a družinsko in družbeno vzgojo, letnik ze mladino, letnik 1959/60; Kreft B. 1959/60; Tabor, revija tabornikov, let- Balada o poročniku in Marjutki; Bevk F. »ko-Hrvatskl rječnik; Pomorstvo, smo-tra pomorske privrede 1 misli, god. 1960) Radioamater, časopis saveza radioamater« Jugoslavije, go. 1960; Front, ilti-»t rovan! vojni list, god. 1969; Komun«, časopis z« pitanje teorije I prakse lokalnih zajednica, god. 1960; Natzmer G. Tajni život prirode; Sirnel J. M. Afera Nine B; Panzin A. Trtilm ženu, roman; jugoslovanskih Vernadskl V. 1. Bioafcra; Kušan I. Zi- nik 1959; Turistični vertnfk, letnik 1960; ^'aninski vetfnik, glasilo Planinske zveze Slovenije, letnik 1960; Knjiga 60, glasilo slovenskih založb, letnik 1960; Obzornik, mesečna ljudska revij« Pre- data zazidani; Conrad J. Srce tam« i dvojnik; H— H. Igr« staklenih perli, pokušaj opisa života magistra igre Jožefa Knechta sa Knechtovim ostavljenim spisima; Green P. Mač nžitk«; špoljar K. Mirno podneblje; Coni u A. Kari Man i Friedrich Engels, njihov Umirajoči bog Triglav, zgodovinska po- život in njihovo delo, ivez. I., II.; Gold-vest; Bolnica Franja; Vatitjev-Gulčev, mann L. Humanističke nauke i filozofi* Reportaž« iz 31. stoletja; Colette, Lepotec Cheri; London, Krištof Dimač; Ri-denkovic D. Nemčija, neonacizem in šernove dražbe, letnik 1960; Prispevki Hitlerjev politični testament; Merilne P. Z« zgodovino delavskega gibanja, letnik 1960;, Jt. 1; Borec, glasilo ZB NOB, letnik 1960; Vodnik skozi čas ki dražbo, la F. Kalan družbeno politični priročnik; Tiran E. brana proza Colomba; Mortansson E. Malan, roman; Kri v plamenih, pesmi izbrala in uredi-C. Vipotnlk; Upor, iz-zbral in uredil B. Stih; Pomenki; Slavistična revija, časopis z« Pečjak V. Drejček in trije Martovčki; literarno zgodovino In jezik, letnik 195t, Pionir, letnik 1959/60; Ciciban, letnik ja; Gorjan Z. Ogigija, čada I čarolije na začaranom otoku; Oslobodilo« borba naroda Jugoslavije protiv fašističkog zavojevača; Stefenović Mirjana, Voleti, Majdak Z. Tip na zelenoj livadi; Danoj-lović I. Crni fenjeri; V7efls Helen, Cher-ry Ames Ftight Nurse, Cherrv Atne« Ftight Nurse, Cherrv Ames Department Store Nurse; Tatham Julie, Cherrv Ames Mountaineer Nurte; Hop« Laura 1959/60; Jezik in slovstvo, letnik 1938/59, 1959/60; Kronika, časopis za slovensko Lee, The Bobbsev Twins in the Great V7est, The Bobbsev Twins at Home, The Bobbsev Twlns on a Houseboat; Keene Carolvn, The Mvsterr ob the Brass Bo-unt Trunk, The Measage In the HoIlow njem življenju; Hauaer G. Ostani mlad Alpah; Pravopis hrvatako-srbskeg« knjl- Oak, The Kingmasters Secret; Dtzost Franklin, The Short-\Pawe My»tery, The Mystery 0f the Ftjrlng Ezpreti, The Sl-nister Sing Post, The Secret of Vildeat stveno pros-reto, letnik 1960; Elektro- ski priručnik; Priručni leksikon; Engle- Ssramp, The Hldden Harbor Mvsterv. 1959/60; Proteut, ilustriran časopis za krajevno zgodovino, letnik 1953-1960; poljudno prirodoznanstvo, letnik 1959/60, Bozovid D. Krasrujevačka tragedija; Peierls R. E. Zakoni narave; Likar M. "Vright R. Črna sila; Lord ▼. Tltanic; Virusi; Kuhclj A. Tehnike v vsakda- Lovšin E. Gorski vodniki v Julijskih in živi dalje; Avfin M. Naš otrok; čer- ževnog jezika s pravopisnim rječnikom; nett D. Zdrav in bolan otrok; Priroda, Vuković M. Mali knjižarski leksikon, človek ht zdravje, mesečnik na zdrav- bibliografsko, bibliofilsko, bibliotekar- zanskih dni. Zvečer pa je pesnik Bor recitiral pesmi iz cikla »Sei je popotnik skozi atomski vek« ter iz zbirke »Sled naših senc«. Med drugimi je poslušalce najbolj prevzela pesem Srečanje. Mira Miheličeva se je mladim predstavila s prisrčno zgodbo o Petru in Puhku, zvečer pa je brala občinstvu odlomek iz svojega najnovejšega sodobnega romana Mala čarovnica. Tako mladi kakor starejši poslušalci so z zanimanjem sledili tudi pesmim Ceneta Vipotni-ka in prozi Ivana Ribiča. Slednji se je na literarnem večeru za odrasle predstavil poslušalcem s svojim najnovejšim scenarijem za filmsko komedijo iz partizanSkejTa življenja. Menda so najbolj ogrele mlade in starejše poshisalee šaljive, nagajive in hudomušne pesmi Janeza Menarta. Ta se je predstavil občinstvu s pesmimi iz najnovejše zbirke Časopisni stihi. Oba literarna nastopa, popoldanski in večerni, sta bila za obiskovalce prav zanimiva doživetja. Spoznali so vrsto novih slovenskih književnikov, zraven tega pa so lahko prisluhnili njihovi živi umetniški besedi. Obakrat smo se lahko tudi prepričali, da ima občinstvo zelo razvit čut za vrednotenje lepe in žlahtne besede. Prav zategadelj so nastopajoči umetniki opravili lahko svoj nastop pred publiko na Bledu z velikim uspehom in zadovoljstvom. Gostovanje svetovno znane lutkovne gledališke skupine V torek, 19. maja, bo v Kranju v Peršernovem gledališču gostoval oder Heralda Schwarza, to je eden odrov lutkovne gledališke skupine Hohnoteiner, katere člani igrajo z ročnimi lutkami. Prvi ustanovitelj je bil Max Ja-cob, eden najvidnejših evropskih lutkarjev. Leta 1930 so ustanovili v okviru skupine še en oder. Leta 1937 je skupina na svetovni razstavi v Parizu prejela zlato medaljo. Max Jacob je upokojen, vendar še vedno piše za lutkovni oder in vodi lutkovne seminarje. Oder Heralda Schwarza s sedežem v Essenu se ukvarja z ročnimi lutkami že od 1936. leta. Odri Hohnsteiner so popotna gledališča. — Predstave dajejo za otroke in odrasle. Odraslim igrajo ljudske bajke, predelave pravljic, satire in burke, otrokom pa igre otrok in vzgojni vpliv za razvoj njihovega okusa. Skupina se je uveljavila že v filmu. Zanj je posnela več kot 40 lutkovnih iger. Prav tako stalno sodeluje na televiziji. Oder Heralda Schwarza, ki se bo prihodnji teden predstavil Kranjčanom, je že več let stalno angažiran za avstrijsko televizijo. Oder že vrsto let gostuje v inozemstvu. Leta 1957 so bili v Grčiji, Jugoslaviji in Avstriji, leta 1958 v Južni Ameriki, leto kasneje v ZDA in Kanadi, Italiji in Avstriji, lani zopet v Avstriji in Italiji in razen tega še v Belgiji in na Nizozemskem. Na predstavo svetovno znanih lutkarjev — oder Heralda Schvvar-za sestavljajo trije igralci — bo Okrajni svet Svobod povabil vse tiste, ki se ukvarjajo z lutkar-stvom po društvih in po šolah, z z GaŠperčkom in pravljično snov-j željo, da bi se lutkovno gledališče jo. — Pomembno je sodelovanje pri nas čimprej razširilo. Zaupati ali ne Preteklo soboto smo po mnogih uvodnih polemikah gledali »Goljufe« (les Tricheurs) tudi v Kranju. Bil sem na predstavi; pretežno večino obiskovalcev, dasi je bila predstava ob 23. uri - so tvorili mladi ljudje. Prav zaradi tega, ker je omenjeno filmsko delo Vzbudilo po Sloveniji, še zlasti v Ljubljani, toliko polemik o vzgoj-nosti ,sem sklenil napisati o njem nekaj misli. Prav zares se tokrat (kljub izrazitemu nasprotovanju nekaterih) nismo prvič srečali s svetom Goljufov. Ne samo vznemirljiva Poročila o mladih delikventih na zaipadu v naših časopisih, ne samo Zapiski o mladini, ki so jo v svetu različno nazvali (les tricheurs, ieenager, tedy boys, halbstraker, huligan itd) in počenja nenavadne stvari v Berlinu, Londonu ali po Varšavi ali Parizu; s podobnim ^etom angleških jeznih mladeni-Čev smo se srečali lani na odru ljubljanske Drame (John Osborne ** Ozri se v gnevu), s tem svetom se srečujemo iz dneva v dan tudi v Številnih podlistkih in romanih. Svet torej hi povsem nov — s Carnejevim filmom je prišel v nov impulz za razmišljanje. Problemi torej obstajajo - vsekakor pa nimajo vsi istega Izhodišča. Danes Je več ali manj ja-Ibo, da del mladih ljudi današnjega zapada ne vidi v svetu, kjer *ivi, nikakršne perspektive. Mika pravi v »Krizi rrdade ge-"-ertscije« med drttghrn trudi: »ZtJi se, da izraz prilagodljivosti resnično opredeljuje pravi problem sodobne mladine, ki se hoče vključiti v določeni družbeni sistem. Kolikor jim jo to preprečeno, ostane možnost upora, zameta vanje norm in nihilistično izražanje osebnosti... Pogledi in pojmovanja mladine so neracodružlji-vo povezani z razredno strukturo družbe in ideološkimi pojmovanji, ki v tej družbi obstajajo. Razredna delitev je v bistvu najgloblja osnova za politično grupiranje, ki je v arononi liniji tudi odsev te delitve. Najboljši primer za to so pojavi nezarirrterwirar*osti mladine za politiko v mnogih deželah, ki eo prav rezultat drobno buržoaz-nih pojmovanj in teženj, vzniki m na osnovi kapitalističnih družbenih odnosov — namreč, da se vsakdo ukvarja le z lastnimi problemi, čeprav je rešitev teh problemov tesno povezana s problemi celotne družbo.« B. P. pa Utjotsiv-lja o svetu povprečnega ameriškega človeka: »Človek postaja vse bolj standardiziran. Revoltira se samo zase ali za svojo družino — svojih revoitov nikoli om povezuje z družbenim gibanjem. Stoti soče mlađih ljudi postaja roje delikveratov kakor pa socialistov. (Robert Linder je te mktde ljudi imenoval upornike brez vzroka). Prav gotovo zadnja ugotovitev ne drži povsem, drži pa, da nenehen termični rtaprerjek - avtematiza-cija, televizijo, isMrsme m oni strani, na dfrrgt po Slovflirl poibo- loiki faktorji kakor občutek človekove nemoči ob izrednem tehničnem napredku, nenehen strah pred atomsko vojno, neusmiljen svet svobodne konkurence, vzgledi odraslih, stalni manjši požari v svetu in pa tudi posledice zadnje svetovne vojne tvorijo okvir brezciljnosti zapadne mladine na eni, ari pa konformizem na drugi strani. Osnovni moment so prav gotovo ugotovitve, do razredna struktura današnje zapadne družbe ne daje mlademu človeku adekvatnega mesta v družbeno političnem dogajanju — takega, ki mladim pritiče — mladega človeka pa vključuje kot povsem enakopravnega, v politično dogajanje, v prodtfkcijutki proces itd, itd. Napak pa bi bilo misliti, da se s problemi o katerih govorim srečuje dandanes samo na zapadu. Nikakor ne. Številni pojavi birokratizma in marsikdaj težke posledice stalinističnih metod so plodna tla takim pojavom tudi na vzhodu. Vsa dosedanja družbena praksa je pokazala, d« povsod tam, kjer mladih ljudi obetajoči družbeni sistem (pa naj bo kapitalističen ali socialističen) ni iz teh aH onih vzrokov vključi! v družbeno dogajanje, da se povsod •tam tvori možmi okvir, pravzaprav da se povsod tssn s proWemi mladih ljudi srečujejo. Prav gotovo je posledica tega tudi moralna kriza. Ta mlada generacija namreč nima v življenju nikakršnih nad osebni h smotrov, nima splošno družbenih in splošno človeških idealov. (Vladimir Kralj). Problemi torej obstajajo — pa tudi njihova pogojnost obSlaja. To niso le Linder j ©vi uporniki brez vzroka. Seveda pa ne gre pozabiti dostikrat na dokaj šn jo mero možnosti. S Sartrovim eksistencializmom (ni le Sartrov), ki je prav gotovo nekje osnovni okvir s svojimi moralnimi pojmovanji (človek ni to kar je, ampak to kar hoče biti. Verujem, da mi je dal bog cartes blanches — popolno svobodo.) in pa z vsemi izrni, ki so za eksistencializ* mom nastali m si jih iz dneva v dan še vedno izmišljujejo, in pa s književnim delom uglednih literarnih osebnosti kakor je bi! na pr. pokojni Albert Camus, postaja ta okvir še tehtnejši. Marsikaj tega nam je Carne povedal v svojem filmu. Spregovoril o današnji zapadni mladini in njenih poteh. Vendar kljub temu, da je bilo povedanega nekaj, je bilo še vedno veliko premalo. Carne je kratkomoJo vse te probleme, ki jih današnja zapadno rr«fa kajne?« Stisnil je ustnice, da Je ostala le tenka črta, »Ne.« »V redu. Povedal vam bom, kdaj bomo III.« Postal je nemiren. »Ne smete tega napraviti podnevi, ko sem Jac Odgovoren za skupino. Misliti moram na žena In fest otrok. Oditi boste marali ponoči, ko nc bo nih-®* sumil mene.« »Razumljiv«**« »Katero noč?« »Se ne vem. Bržkone jutri.« »V reda. Ce greste jutri ponoči, pridite k moji hiU t Pava Lebarju in peljal vas bom k čolnu. Poznate Paya Lebar?« Pritrdil sem. To je bila majhna vasica, nekaj milj od letališča Seleter ob Seranjroonskl cesti in kakih dvanajst milj od Pasir Panjanga. »Kaka bom našel vašo hišo?« Podrobno ml Jo Je opisal. Tisti večer sva s Donom proučevala taboriščna vrata. Bila niso nič kaj trdna - devetčeveljskl bambusov okvir z bodečo žico, Id so ga straže dvignile vsakokrat, ko smo odhajali ali se vračali. Nekaj korakov od taborišča Je stala zunaj na levi strani vhoda baraka, kjer so stanovali stražarji. Desno od vhoda Je stala draga baraka, za katero smo domnevali, da Je v njej generator, In tu je po našem moralo MM tudi glavno stikalo za obločnice. Okoli taborišča, kjer so seveda hodili stražarji, je bil električni kabel, ki Je povezoval obločnice, in na nJem so v določeni razdalji bile stikalne Škatle. Med nami m tem kablom Je bila bodeča žica. Strmel sem na ta kabel m stikalne škatle In v moji glavi se je začel porajati zelo enostaven načrt. K sreči Imam zelo dolge roke. Ce bi Jih mogel Iztegniti skozi bodečo žico, M morda lahko iztrgal kabel ii stikalne škatle in tako napravil temo v taborišču. V zmedi, ki bi nastala, bi nas sedemnajst naskočilo vrata ln prišlo na svobodo. Povedal sem svoj načrt Dona. Ker Je bil enostaven, ga je takoj odobril. »Prav imaš, Mac. Zadel si žebelj na glavo. Samo še boš lahko segel do stikala?« »Poskusil bom,« sem rekel. Počakala sva, da so te stražarji oddaljili, potem pa zlezla proti bodeči žici. Z obrazom na zemlji sam previdno stegnil roko skozi žlao, Jo stegoval ln obračal, da bi se izognil Jeklenim bodicam. Toda moja roka je bila še vedno osemnajst inčev od stikala. Nikakor ga nisam mogel do—M. »Samo ena stvar nama Še preostane, Mac,« je rekel. »Vtakni glavo skozi žico. Skušal jo bom raztegniti. Morda se ti posreči.« »Ne dotikaj se Je sedaj,« sem ga svaril. »Napravila bova trašč in to bo prignalo stražarje nazaj.« V naglici sem premeril razdaljo in ocenil, da bi takrat, Če bom vtaknil glavo skozi žico, lahko dosegel stikalno škatlo. Po trebuhu sva Se odplazila nazaj. To noč smo šepetaje povedali načrt vsem sedemnajstim. Poiskati smo si nameravali kakršnokoli orožje, ki bi nam prišlo pod roko — kajti tudi palica je boljša kot nič. Poskusiti pa smo sklenili naslednji dan ob prvem mraku, takoj ko bodo hoteli prižgati luči. Zagnali se bomo na vhod, ga odprli in se posamič razkropili po džungli, pozneje pa se zbrali pri Rodriguezovi hiši. Ce bi kateri izmed nas bil ranjen ali bi zaostal, se drugi ne bodo vračil ponj, ga čakali ali mn skušali pomagati. Pustili ga bodo. Zaradi tega Je le malokdo Izmed nas tisto noč spal. Mene posebej pa je skrbela še ena stvar. Kaj če me bo oficir poklical prihodnji dan na zakisanje? To me je mučilo, ko sem ležal na tleh ln strmel v nočno nebo. Premišljeval sem tudi o kablu in sklenil"nekoliko spremeniti načrt. Na misel ml je prišlo, da bo bolje, čc poškodujem kabel še preden bodo prižgali luči, ker bo hipna sprostitev toka, ko bodo Japonci vključili glavno stikalo, raznesla stikalo, saj ne bo Imelo nobenega odvoda. Naslednje jutro je bil pregled kot navadno. Prešteli so nas ln na srečo niso zadržali nikogar za zaslišanje. V hladnem jutru smo korakali proti dokom. Vsi smo' bili izredno razburjeni. Dva ali trije so staknili glave in nekaj šepetali, deloma, da bi olajšali svojo živčno napetost, deloma pa tudi, da bi izzivali. »Molčite, bedaki,« je zasikal Don. Stražarji so grozeče pogledali in osramočeni blebetave! so umolknili. Skozi vse dolgo vroče jutro in i« bolj dolgo ter vrače popoldne, smo na dokih čistBi ruševine. Potili smo se zaradi saniiit vročina, se MJ na zagadi živčnosti, ki se nas je lotevala ob misli, kaj nam bo prinesel večer. K sreči do takrat, ko bomo spet v taborišču, ne bo treba več dolgo čakati. Povedali smo Rodrlguezu, da pridemo še to noč. »Čakal vas bom,« je odgovoril. Drhtenje njegovega glasu pa je še bolj povečalo naš nemir. Kot se mora vsaka reč končati, tako so tudi nas končno spet spravili v vrsto, da bi šli nazaj v taborišče. Pred tem pa si je še vsak poiskal ln skril kakšno orožje. Jaz sem imel debelo gorjačo lz trdega lesa, Don je imel kepo svinca in kos tenke vrvi, ki jo je zavezal na svinec in tako dobil primitivno bolo. Pod našimi srajcami in hlačami je bil skrit nevaren arzena! vsega mogočega, toda straže niso opazile ničesar. ' V taborišču nismo tratili časa; vsak je dobro poznal svojo nalogo. Posamič ali v skupinah smo se počasi približevali vhodu. Ta manever je trajal kake pol ure. Medtem pa smo se — midva z Donom in še dva druga od naše skupine — počasi približevali bodeči žici na kraju, ki je bil najbližji stikalni škatli. Srce ml je razbijalo v prsih kot ladijski motor. Obrisal sem si pot s čela. Mračilo s« je. Samo še nekaj minut in japonski stražar bo šel iz stražarnlce v barako, kjer je bila stikalna plošča. Oprezno sem se ozrl. Nekateri od naše skupine so me pričakujoče opazovali. Dva stražarja sta šla mimo na svojem običajnem obhodu taborišča. Preden bosta končala obhod, bo že poi sedmih. Globoko sem dihal. »O. K., Don,« sem zamrmral. »Začniva.« Počasi sem legel na zemljo in trdo ob tleh previdno lezel proti bodeči žicf. Don je oprezoval za oddaljujočimi se stražarji. Na važnih točkah smo postavili le štiri oglednike. TI so bili obrnjeni s hrbtom proti nam in se na zunaj niso zanimali za nič, toda vsak izmed njih Je ob danem trenutku dal dogovorjen znak. Don se je naslonil z vso težo na bodečo žico. »Broz nMsanttautiset Je zamrmrai. SL Janez Teran govori o vtisih s svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Pekingu Prihod v Moskvo Športna redakcija našega lista je naprosila Janeza Terana iz Kranja, ki se je udeležil kot član namiznotenlške državne reprezentance nedavnega svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Pekingu, da posreduje bralcem nekaj svojih vtisov o prvenstvu ln o daljnji Kitajski. Janez Teran se je prošnji rad odzval in danes že objavljamo prvi njegov sestavek. Omenimo naj še to, da je bil Janez med najboljšimi jugoslovanskimi igralci na svetovnem prvenstvu. Po neuspehu, ki ga je jugoslovanska namiznoteniška reprezentanca dosegla lani na evropskem prvenstvu v Zagrebu, je bila udeležba naše državne ekipe na 26. svetovnem prvenstvu v Pekingu precej časa pod znakom velikega vprašaja. šele nekateri večji Naša reprezentanca pred Leninovim spomenikom v Moskvi uspehi pomlajene reprezentance v letošnji sezoni so ji odprli pot v Peking. Po velikih zmešnjavah okoli sestavljanja ekipe smo se končno le zbrali v začetku marca: državni prvak Markovič, Vogrinc, Hrbud in jaz na Patlču pri Su-botici, da bi v štirinajstdnevnih pripravah pod vodstvom izkušenega reprezentanta Vilima Haran-goza dosegli potrebno formo za nastop na svetovnem prvenstvu. 25. aprila ponoči smo odpotovali z vlakom iz Subotice proti Moskvi. V tej kompoziciji sploh ni bilo drugih vagonov, kot spalniki. Toda tudi v takem udobju se jc vožnja precej vlekla, predvsem zaradi enolične pokrajine. Na prvi sovjetski postaji Cop, so našim vagonom zamenjali kolesa s širšimi, ker so sovjetski tiri širši od normalnih. Tu smo prvič premaknili kazalce za dve uri naprej. Postanek v tem mestu, kakor na vsaki večji postaji, smo izkoristili, da smo se vsaj malo razgibali po neprestanem ležanju in posedanju po vagonu. Po dolgi vožnji, ki je trajala tri noči in dva dneva, smo končno prispeli v sovjetsko prestolnico. Pozdravilo nas je hladno deževno vreme, tako da nam je zimski plašč prišel kar prav. (Dalje prihodnjič) Jutri „Pohod ob žici okupirane Ljubljane* Ali bo tudi letos Kranjčanom uspelo? Na prireditvi bo sodelovalo nad 2000 ekip Komaj teden dni je minilo od prvomajske parade v I zacije direktno prijavljale orga-L j ubijani, ko je bilo po ulicah našega glavnega mesta vse j nizaci jskemu odboru prireditve. - živo. Jutri se bo ta slika še ponovila in bo morda šc veli častnejša, ko se bo v Ljubljano zgrnilo staro in mlado na tradicionalni partizanski »Pohod ©b žici okupirane Ljubljane«. Pričakujejo, da bo na letošnji prireditvi sodelovalo nad 2000 ekip iz Slovenije, Jugoslavije in iz nekaterih evropskih in afriških dežel. Tudi Gorenjci so se za »Pohod ob žici okupirane Ljubljane'« že dalj časa vestno pripravljali. Ko- liko j c prijavljenih ekip z Gorenjske ni točno znano, ker so se Športna društva in ostale organi- Po netočnih podatkih bo sodelovalo na »Pohodu ob žici okupirane Ljubljane« iz Tržiča 10 ekip, z Visokega 3, iz Besnice 5, iz Stra-žišča 10, iz Kranja 10, iz Vogelj 2, iz Naklega 5, z Jesenic 20, iz Sk. Loke in Radovljice po 10 itd. Skoraj vsak kraj z Gorenjske bo poslal ekipo, ali še celo več ekip na to spominsko prireditev. Slovenska conska nogometna liga Pomembni točki Tiiglav : Iliriia 2:0 (0:0) Proteklo nedeljo je bilo odigrano XIX. kolo v Slovenski conski nogometni ligi. Vseh Šest tekem se je končalo z zmago domačih moštev. Z zmago nad Ilirijo 2:0, so Kranjčani osvojili dve pomembni točki in se z njimi premaknili še za mesto više na lestvici SCL. Poglejmo, kako so potekali dogodki na igrišču. Kranjčani so nastopili v naslednji postavi: Galič, Veselic, Rozman, Dagarin, M. Brezar, Norčič, Siladji, Kraševec, Potočnik, S. Brezar, Stular. Igra v prvem polčasu ni bila preveč zanimiva. Obe moštvi sta zapravili vrsto priložnosti. V drugem polčasu pa se je stanje na igrišču spremenilo. Igra je postala precej bolj živahna in so domačini kar naprej oblegali vrata Ilir-janov. V 55. minuti je sodnik Krkač lz Kopra po posvetovanju z mejnim sodnikom izključil iz Z NAS I H KRAJEV JESENIŠKI GRADBENI DELAVCI ZA SPOMENIK NA POLJANAH Na Poljanah nad Jesenicami bo letos ob Dnevu borca — 4. julija osrednja okrajna proslava 20-lct-nice revolucije. Ob tej priložnosti bodo tam odkrili spomenik, saj so bile Poljane dalj časa žarišče naprednega delavskega gibanja za jeseniško območje, r. Zanimivo je, da so kolektivi gradbenih podjetij na Jesenicah izrazili pripravljenost, da bodo čimveč prispevali za postavitev spomenika. To so kolektivi: Splošno gradbeno podjetje Gorica, Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj, Splošno gradbeno podjetje Gradiš in domače gradbeno podjetje Sava. Ti kolektivi so obljubili, da bodo opravili vsa zemeljska dela v lastni reSiji in tako znižali stroške za postavitev spomenika na tem mestu. S. T. BLEJSKE TURISTIČNE INFORMACIJE Blejsko Turistično društvo je že pred 1. majem izročilo v promet letošnje BLEJSKE TURISTIČNE INFORMACIJE. Ta, 30 strani obsegajoča publikacija, jo potreben priročnik in nujen svetovalec za vsakogar, ki namerava obiskati Bled. Letošnja številka je nekoliko obsežnejša od lanske. Obširneje obravnava turnir šahovskih velemojstrov in 2. jugoslovanski jazz festival. V Turističnih informacijah bo našel gost vse potreb- j§ JK S H K SMRTNA NESREČA V GORAH BLIZU BABJEGA ZOBA Številni prebivalci Bleda In učenci blejske osnovne šole so se minuli torek za vedno poslovili od mladega Bora Maravića, ki je tragično preminul v stenah Bab-jega zoba nad Bohinjsko Belo. Nesreča se je zgodila že v soboto, 29. aprila popoldne, ko sta desetletni dečko Bora Maravič", učenec četrtega razreda osnovne šole na Bledu in tri leta starejši Milan Grubešić, učenec sedmega razreda osnovne šole, odšla z Bleda preko naselja Kupljenik proti stenam Babjcga zoba in naprej proti Gamsovemu prelazu na Jelovico. Med potoma sta se ustavila pred vhodom v jamo pod Bab-jim zobom in sa tamkaj vpisala v spominsko knjigo. Odtod sta nadaljevala pot proti Gamsovemu prelazu in tamkaj visoko v stenah se je zgodila nesreča. Mali Boro je nenadoma zdrsnil v globok prepad in se smrtno ponesrečil. Milan Grubešič pa je obtičal v stenah in ni ir.ci^! ne naprej ne nazaj. Tam je ostal tudi vso noč od sobote na nedeljo. Sele v nedeljo dopoldne je oba našla skupina vojakov z Bohinjske Bele, in sicer po tem, ko so ju iskali brezuspešno celo noč. Najprej so dobili truplo malega Borota, takoj za tem pa še Milana GrvbeSiča, ki je ves prestrašen še vedno bedel v strmem skalovju. Milana so po strašni noči rešili s stene vojaki - planinci z Bohinjske Bele živega in nepoškodovanega. -Jb ne podatke o Bledu, o zabavi in razvedrilu, ki ga ta kraj obiskovalcem lahko nudi, dalje daje nekaj navodil za izlete v okolico in opisuje turistične zanimivosti, objavlja celoten program prireditev in kino predstav v maju, juniju, juliju, avgustu in septembru in končno obvešča goste z najpotrebnejšimi podatki v zvezi s prihodom ip bivanjem na Bledu. ZBORI VOLIVCEV V KAMNIKU Kamnik V tem tednu so bili v kamniški občini zbori volivcev v vseh volilnih enotah po mestu in na podeželju. Volivci so razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna za leto 1961. Poročali so občinski odborniki svojih volilnih okolišev. Povsod so tudi izvolili nove člane šolskega odbora, ker je prejšnjim potekla določena doba. Pri razpravljanju o gospodarskih in drugih zadevah so v enoti Za-price razpravljali o šolskih vprašanjih in se energično zavzemali za neokrnjenost gimnazije. V mestu so zahtevali dovršitev del na Starem gradu. OKROG TABORNEGA OGNJA Kamnik Kamniški taborniki čete Bistriških gamsov so se ob sodelovanju tabornikov iz Domžal zbrali okrog tabornega ognja v počastitev dneva tabornikov. Prireditev je bila v parku nad nogometnim igriščem in je lepo uspela. PREDAVANJA ZROP Kamnik Občinski odbor združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v Kamniku je tudi v tem mesecu organiziral predavanje s predvajanjem filmov. Govoril je podpol-; kovnik Vlaho Vuksa o atomski oborožitvi in zaščiti. ^ SLAVNOSTNA SEJA V POČASTITEV 20-LETNICE VSTAJE Kamnik V četrtek, 27. aprila zvečer, je bila v Kamniku v dvorani nad kavarno slavnostna seja občinskega odbora SZDL pod vodstvom predsednika Vinka Gobca v počastitev 20-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva. — Slavnostna seja je bila skupaj z vsemi člani občinskega ljudskega odbora in ostalimi družbenimi in političnimi delavci. Prejšnji večer so imele slavnostne seje tudi vse krajevne organizacije SZDL v kamniški občini. V kratkem gradnja snomenika Bled - Občinski odbor ZB Bled je že pripravil vse potrebno gradivo in načrte za gradnjo spomenika padlim na Bohinjski Beli. Spomenik bodo v kratkem začeli graditi. Stal bo na preglednem prostoru med šolo in železniško progo, to je ravno nekako na sredi med Spodnjo in Zgornjo vasjo. Spomenik bo zgrajen v obliki 5 I metrov visoke piramide in bo stal I na tlakovani podlagi. Okrog bo kamnita ograja. Na ploščah obeliska bo vtisnjeno 32 imen padlih borcev. Odkritje bo v času proslav ob 20-letnici vstaje julija meseca. igre Staneta Brezarja. Odločitev sodnika je bila vsekakor preostra. Kranjčani so morali naprej igrati samo z 10 igralci. Kljub temu pa so zaigrali še bolj odločno. Le 4 minute za tem je Kraševec dosegel lep gol z glavo in povedel Triglavane v vodstvo. Kmalu za tem pa je Stular preigral branilca, vratarja Ilirije in dosegel še drugi gol za Triglav ter končni rezultat tekme. V naslednjem kolu čaka Kranjčane še težja preizkušnja, ko se bodo srečali s Slovanom v Ljubljani. Ce ga premagajo, potem so si skoraj že zagotovili obstanek v ligi. Razen športnih društev, se bodo tradicionalnega »Pohoda ob žici okupirane Ljubljane« udeležile tudi ekipe rezervnih oficirjev, strelskih organizacij, planinskih društev, organizacij Zveze borcev in družbenih političnih organizacij. Se posebej se za tekmovanjei ki bo v okviru »Pohoda ob žici okupirane Ljubljane« pripravljajo smučarji in atleti kranjskega Triglava, ki že dve leti zapored branijo naslov zmagovalca. Letos bo Triglav poslal na »Pohod ob žici okupirane Ljubljane« 10 ekip, m'd njimi dve tekmovalni. Ekipo, ki je bila na tej prireditvi že dvakrat prva, bodo letos sestavljali znani kranjski športniki, in sicer Gašper Kordež, Roman Seljak, Rudi Florjančič, Hafner in Polaj-ner. Drugo tekmovalno ekipo Pa bodo sestavljali Cvirn, Rupnik, Ciperle, Gašperin in Praprotnik-Ostalih 8 ekip pa bodo sestavili iz vrst smučarjev, plavalcev, atle-tov, nogometašev in športnih delavcev. Gorenjska podzvezna nogometna Kga Vprašanje prvaka še vedno nerešene Čeprav sta do konca prvenstva v gorenjski nogometni ligi na sporedu le še dve koli, vprašanje — katero moštvo bo osvojilo naslov okrajnega prvaka ter s tem zastopalo Gorenjsko na kvalifikacijah za vstop v republiško ligo, še vedno ni rešeno. Preteklo nedeljo so Jeseničani v Tržiču zabeležili pomembno zmago nad domačim moštvom ter so tako napravili prvi odločnejši korak k najvišjemu naslovu. Tudi v nadaljevanju imajo nogometaši Jesenic vse možnosti, da osvojijo štiri razpoložljive točke in postanejo prvaki Gorenjske, saj na domačem igrišču igrajo proti moštvu Partizana iz Škofje Loke, medtem ko gostujejo le pri Nakel- zue d eii smo. O Letos bo mladina nadaljevala z gradnjo ceste od Ljubljane do Dževdželije, in sicer na odseku ce^ ste Grdelica-Skopje, v dolžini IsV kilometrov. V cesto bo treba vgraditi preko 2,5 milijona kubikov zemlje, zgraditi 325 propustov db 5 m dolžine, 422 m mostov dolžine 6 do 30 m in še mnogo drugih objektov. f) Člani Železarne na Jesenicah bodo letos letovali v Opatiji, Crikvenici, Kaštelu Lukšiču pri Splitu in počitniškemu domu na Mežakli. Slednji je namenjen zlasti tistim, ki jim morska klima ne ustreza in vsem tistim, ki si res želijo počitka in miru. Cas letovanja na Mežakli bo v juniju in avgustu. £ V minulem mesecu se je prebivalcem vasi Planina pod Golico izpolnila dolgoletna želja. Avto-prevozniško podjetje »Avtoservis Jesenice« je namreč otvorilo novo avtobusno progo Jesenice—Planina pod Golico. V tej vasi živi preko 30 otrok, ki obiskujejo jeseniške šole in preko 100 delavcev in uslužbencev, ki hodijo dnevno na Jesenice, od tega 74 v Železarno. t* Tudi v Kamniku bodo dobili novo samopostrežno trgovino. Dela so že v polnem teku in Kam-ničanl upajo, da bo otvoritev v najkrajšem času. f* Novo cestišče na Jesenicah bo opremljeno s pasovi za hitro in počasno vožnjo, kar bo omogočilo nemoteni razvoj prometa. Razen tega bo še kolesarska steza in pločniki za pešce. Komunalno podjetje bo istočasno obnovilo glavni vodovod v tem predelu, tako da bo dovolj vode tudi za vse novogradnje, ki se predvidevajo v bodočem centru mesta okoli železniške postaje. t$ Od 10. do 16. maja bo v Pir-masensu v Zahodni Nemčiji IV. sejem obutve, usnja in čevljarskih strojev. — Sejem si bodo ogledali tudi štirje delavci iz tovarne Pla- nika v Kranju. Ogledali si bodo tudi nekatera podjetja in se skušali, čimpodrobneje seznaniti z delovnim procesom s pomočjo avtomatičnega tekočega traku, ki ga namerava kranjsko podjetje kupiti. 6 Na plesnem venčku minulo nedeljo na _Kokrici je tekmovalo 25 plesnih parov. Prvo mesto med tečajniki sta zasedla Vili Hafner in Vika Markič, med gosti pa Franc Bukovnik in Danica Bizjak. V polki sta bila prva Franc Mubi in Anica Trdan, v bougi-vougiju pa Jenko Andrej in Slavka Sek-ne. — čanih. Pa še to naj povemo, da Jeseničani v tem prvenstvu doma niso izgubili nobene tekme. Obe točkt so izgubili le jeseni s Planiko in po protestu z Mladostjo. Skofja Loka, s katero bodo Jeseničani prihodnjo nedeljo igrali na Jesenicah, je po 12. kolu druga na prvenstveni lestvici z istim številom točk kot »prvak«, toda s slabšo razliko v golih. Prejšnja napoved o Jeseničanih kot prvakih je le praktična možnost; če namreč Ločani premagajo domačine, jim Senčurjani V gosteh verjetno ne bodo ogrožali primata. Ce pa se nedeljski derby konča neodločeno in Mladost v zaostali tekmi premaga Šenčur in tudi Tr-žičani odpravijo Senčurjane, bodo vsa štiri moštva po 13. kolu imela enako število (20) točk. Odločitev bo torej padla v zadnjem kolu. V nedeljskem kolu se je poleg zmage Jesenic nad Tržičem, tekma med Naklem in Prešernom končala neodločeno 2 : 2, medtem ko dvoboja Skofja Loka : Triglav B in Mladost : Šenčur, nista bila odigrana in sta preložena na prihodnji teden. Lestvica dve koli pred koncem pa je naslednja: Jesenice Sk. Loka Tržič Mladost 12 12 12 12 59:17 46:15 Planika Prešeren Naklo Šenčur 13 13 13 11 0 9 23:45 1 9 32:61 2 9 26:47 1 9 9T73 Do spremembe na dnu lestvice je prišlo zavoljo tega, ker je bila tekma Šenčur : Prešeren registri" rana s 3:0 v korist Prešerna kjsr so j družbe. Povedal pa je, kako so vča- stro;covno ,n humano pomoč j sih praznovali ». maj. potrebovali. Ni poznal delovne?« j Včasih niso bili vsi za to, da bi in zabave. Njegovo veselje jc bila Ve' sg praznovali ta praznik, zlasti je bila sem turbin in agregatov in šum voda. s proti oblast in delodajalec. Toda de- 50 let, še manj pa takih, ki so bih družbenega sistema. Zato je bi razen ,avd sQ £ Wjub femu Mra]. na skrJ. pol stoletja v istem podjetju, na številnih pohval odlikovan tudi istem delovnem mestu. Eden izmed dom dela. redkih takih je tovariš JOŽE FEJFAR, T _ _ .. . , . . 1 ... , . „ „ Jože Fejfar je bil rojen 14. marca obratovodja v Elektrarni Sava Kranj. J ^ J a, .i i-i t^i«. n 1889 na Češkem. Leta 1912 se je za- Vsem tistim, ki so sodelovali v raz- \ J voju elektrogospodarstva na Gorenj- P°*™ v Elektrarni Sava, kjer je delal tih krajih, kjer so si kalili svojo zavest. To se je odrazilo tudi med narod-noosvobodlnim gibanjem. V elektrarni kot pravi tov. Fejfar, so zlasti po- Bil je prvi predsednik delavskega sveta. Zmeraj se je veselil vsakega uspeha kolektiva, vsakega napredka. ■ \e;:a izboljšanja in izpopolnjevati'3 V podjetju in v širši skupnosti. 1' ' miren in skromen odhaja sedaj v ^ služeni pokaj. Clovelcu,, ki j- s ,a^. i skem, ga nam ni treba predstavljati, polnih 50 let in odhaja sedaj v že pravljali puške za partizane. Po na- ljubeznijo živel za delo, želimo, da P Poznajo ga kot strokovnjaka, ki je zdavnaj zasluženi pokoj. črtih tovariša Dona jc on izdelal celo še mnogo let' užival zasluženi počite 010201010201020002012330000200020000015323235348530053532348234823484848530102530223235353534848005353484848234848010130484823485348534848532353535323485323484823482348532323532323485353485323539023232348484853