I'roleta rec je d e l av s ki list za mislece čitate1je
PROLETAREC
Planil«»
Socialistične Zveze in Prosvelne Matice
official organ of j. s. f. and its educational bureau
J-J- _ No 1774. >«m m HM« M. «. ID». M IX mi Ml» m Mu», m.. Mm u. u- m c« ■«« >. t«n CHICAGO, ILL., 10. SEPTEMBRA (Scpt«m«br 10), 1941 ?ubli»hc<l Wc-kly at 2.101 8. Uwndal* Ave.

LETO—VOL. XXXVI.
Svetovni položaj po drugem letu krvave drame
ODPOR RUSIJE VZBUJA OBČUDOVANJE TUDI v REAKCIONARNIH KROGIH. — ANGLEŠKO DELAVSTVO ZA SODELOVANJE Z USSR V BORBI ZA ZLOM HITLERIZMA
Firer tretjega rajha je z me-¡oblika silne zmede, da beži na s^ecom avgustom dokončal dru- vse kraje in da kot armada ne 2o leto najogromnejšega pod- pride več v upoštev.
vzetja. ki »«i. je še kdaj v,	prerokoval
zgodovini lotil kak posamezen	•
človek.	lff|
Mislimo namreč vojno za o-svojitev Rvrope in vsega sveta, ki jo je oriče| pred malo več kot dvemi leti.
Daleč od zmage
Dasi je zmagoval kamor je posegel, je vendarle bolj daleč od odločilne zmage, kakor pa je bil septembra 1939, ko je treščil v Polisko in zanetil nov svetovni vojni «požar.
Toda tista razbita, ničvredna sovjetska armada je Hitlerju prizadela že toliko izgub, da je vsled tega Anglija, v vojni t Nemčijo sorazmerno jačja kot kdaj prej.
Famozni Charles A. Lindbergh, ki je prejšnjega angleškega premierja Chamberlain-na prepričeval, da naj se nikar ne zanaša na Rusijo, čes, njena zračna flota nemški niti z da-
leč ni kos hi njena armada je v glavnem za parado, je dokaz. Osvojil si je prMčno »Jahka koiiko w je 7ane<ti na take
"veščake", kakor je on.
»
Ogromne žrtve na obeh straneh
Res. da so Nemci podjarmili precejšen kos Sovjetske Unije.
domalega vso kontinentalno Evropo in vsa mu j« pokorna. Ni pa si mogel podvreči Anglije, dasi je bil to njegov temeljni cilj. Prizadeval si je na vse mogoče načine, da jo spravi na	^^
kolena. Ker pa se mu po vse-	tednih nemtte in-
stranskem trudu z bojnimi m vazjje H-iU.r §e ne more v Mo_ propagandnimi metodami, z m- ftkvo dasi bi moral biti po nje. trigami in kar že vse spada v goxem načrtu tam ie koncem
vojno nagnusnost. to le ni l™v aVgUsta in Stalinu diktirati mir. srečilo, je doživel svoj prvi u- kaW je kajz<?r Wnhelm
sodni poraz v tem. da je moral narekova) Leninu na konferen-spremeniti svoj načrt.
Nova zmota
V svojih načrtih glede Anglije se je torej ukanil. Treba je bilo z »amahom drugam. Odločil se je za zavratni udar v Rusijo, s katero je dve leti prej sklenil desetletni prijateljski, nenapadalni pakt.
ci v Brest Litovsku v prejšnji svetovni vojni. Sovjetska armada je nemško poplavo ustavila sicer daleč v notranjosti, toda ustavila jo je toliko, da je šel s tem še en Hitlerjev načrt po vodi.
Žrtve so kajpada ogromne, kajti vojaški izvedenci pravijo, da Še nikdar v zgodovini ni bilo
Pozdrav konvencijama SNPJ in SSPZ
To soboto, 13. septembra, se prične v hotelu Fort Pitt v Pittsburghu, Po., 12. redna, konvencija SNPJ, in istega dne v istem mestu v Slovenskem domu izredna konvencija SSPZ.
Namen slednje ¡e združenje s Slovensko narodno podporno jednoto, in v enak namen se zbere delegacija SNPJ istega dne, to je, da sklepa o združenju s SSPZ.
2elimo obema v tej nalogi popolen uspeh.
Glede SNPJ imamo še poseben vzrok, da pozdravljamo njeno konvencijo. Proletarec namreč ni bil ustanovljen le da služi borbi za pravice delavcev v splošnem, nego $e posebno, da je služil v borbi za delavsko ideologijo v SNPJ Struja, ki je ustanovila Proletarca, je zmagala v tistem boju. f
2elimo, da SNPJ, ali kakorkoli že se!bo imenovala po združenju s SSPZ, ostane pri svADjih tradicionalnih načelih, za katera se je ta list v njenih vrstah boril, od početka.
SNPJ je postala to kar je zato, ker ni bila le dobra zavarovalnica, nego še posebno zoradi svoje načelnosti, vsled svojega temeljnega zakona, da je njena naloga, služiti vsemu, kar je koristnega delavnemu ljudstvu.
Na i to ostane sebi in vsemu delavstvu v korist tudi v bodoče.
V tem duhu pozdravljamo njene delegate, enako tudi delegate SSPZ.
Oboroževanje, vojna in višanje davkov je troje sorodnosti
Senat je sklenil zvišati dohodninski davek, in druge, ki bodo najvišji v zgodovini te dežele. Pričakuje se, da prinesejo v prihodnjem fiskalnem letu 13 in pol milijarde dolar*
To je ogromna vsota, ki pa niti z daleč ne bo pokrila izdat-kov, ki jih imamo poleg rednih največ z oboroževanjem ter s podpiranjem zaveznikov.
Izdatki bodo kajpada ie veliko večji, ako se direktno zapletemo v vojno, bodisi z Japonsko, ali z Nemčijo, ali pe z obema.
Davčno breme bo po novem najbolj udsLrec za one, ki imajo najnižje dohodke. Ameriški življenjski standard bo v tem položaju moral navzdol.
Mnogi delavci so sicer deležni sedaj visokih plač, toda o-gromna večina zasluži manj kakor v prošlosti, računano s stališča, kaj se more kupiti z dolarjem sedaj, in koliko v prejšnjih letih.
Vleda obeta reguliranje cen, da ljudje z malimi dohodki ne bedo vse križem prizadeti.
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA l.\ PO
Svoj napad na Sovjetsko U- tako velike bitke in spopa ni jo je res pripravil tako skriv- dRf kakor je sedanji med nem-n os t no, zvijačno in tajno, da v ško in sovjetsko armado.' Rusiji do zadnje minute niso | Nemški viri trdijo, da znaša-
hoteli verjeti v namigavanja iz Anglije, kaj jim preti. O Churchillu pravijo, da je točno
jo sovjetske izgube nad tri milijone mož.
Vrhovno poveljstvo sovjet
vedel, kaj Hitler namerava, ker	ske armade odgovarja, da so
ima Anglija v Nemčiji menda	nemške številke pretirane, in
bolj poučene špijone kakor Ru-	pa da naj rajše govore o svojih
sija. A lahko mu je izdal Hit-	izgubah, ki znašajo nad dva
lerjev načrt tudi nacijski ubež-	milijona ubitih in ranjenih sa-
nik Rudolf Hess. Sedaj ni več	mo na ruski fronti.
tajnost, da je Churchill Stalina obvestil o nevarnosti, a sovjetski tisk mu je ogorčeno odgovarjal, da je to le angleška propaganda, ki hoče skaziti prijateljske odnodaje med Rusijo in Nemčijo.
Točnih številk seveda še dolgo ne bomo dobili, a vemo vendarle vsi, da so nemSke izgube v Rusiji katastrofalne za Hitlerja. Seveda »o tudi sovjetske I iz gube ogromne, prejkone vetf-, je nego nemške. Vsaj tako skle-
Hitlerju je bilo to všeč. U»-pajo vojaški veSčaki v Londo-pel pa je zavesti vlado v Mo- nu, ki imajo v to vojno dober
skvi zato, ker ni od nje ničesar zahteval in se je nemški poslanik v Moskvi korektno držal, kakor da so bile angleške vesti o bližajočem se vpadu nemške armade v Rusijo le pobožna Churchillom želja.
Položaj na hip spremenjen
Toda 22. junija so Rusi iz-prevideli, da svarila iz Londona niso bila propaganda, in da je angleški poslanik Stafford Cri p pa le bil v pravem, ko je *kušal priti do komisarja Molo-tova ter ga uverrti, da naj rajše Kusija prva udari. A Molotov Ka ni hotel niti sprejeti, nego »o ga poslušali le nižji uradniki sovjetskega kom ¡sari jata vna-njih zadev.
Nemška armada j« poplavila velik del na novo pridobljenih i Sovjetske unije v nekaj dneh in Hitler je očividno bil s mojimi generali vred uverjen.
Ih> ruska armada zdrobljena tretji, ali vsaj četrti teden vojnp.	4
Tako prepričani so bili v to,
je nemško armad no povelj-*tvo že po tretjem tednu nava-
rwi Sovjetsko Unijo oznanilo, (,a J«4 sovjetska armada le se
upogled.
Nemčija izgublja
Z neuresničeniem upa v naglo zma«go v Rusiji se je začela
(Dalje na 5. strani.)
Iran (Perzija) se je podal, ker mu ni ničesar drugega pre-ostajalo. A nastale so nove komplikacije, kajti invaridali sta jo dve velesili. Izgleda, da Angleži s taktiko Rusov v Perziji niso nič kaj zadovoljni. Poročajo, da Rusi uganjajo ekae-kucije po nepotrebnem, in da se obnašajo tako kot bi se osvo-jevalci ne smeli, ako si žele pridobiti zaupanje ljudstva. Morda so tista poročila resnična. In če so, je to le dokaz, da so čete Sovjetske Unije, oziroma njih-ni poveljniki, še novinci v tem poslu, dočim so Angleži vešča-ki v osvajanjih kakor noben drug narod na svetu, z izjemo Zed. držav.
Mleko v Chicagu se je podražilo na 15c kvart. 2e prej pa v New Yorku. Mleko je življenjska «potreba in še posebno v družinah, ki si ga najtežje privoščijo. Pravijo, da bodo na dobičku farmarji, in pa mlekarske firme v mestih. Ljudstvo v fplošnem pa bo na izgubi. Za narod v celoti to ni zdravo.
V Angliji so nemški zračni bombniki uničili nad pet milijonov knjig. Lahko si je predstavljati, koliko je s tem šlo v
nič tudi knjižnic, raznih drugih javnih zgradb, koliko privatnih stanovanj in pa ljudi. Toda v vojnah se za življenja ljudi tudi najmanj porajta.
Na švedskem je vojna med Nemčijo in Rusijo povzročila težko notranjo krizo. Švedska je namreč do 22. junija trgovala z obema državama prija teljsko, kot v razen malih presledkih že od nekdaj. V sedanji vojni je Nemčiji uspelo dobiti vso železno rudo iz Švedske, Sovjetska Unija pa je od Švedov kupovala kar je že bilo. A večino švedskih produktw je dobivala Nemčija. Po 22. juniju pa se Nemčiji ne dostavlja rudnin in drugega materi-jala iz Švedske tako zlahka kakor «prej. In krivi so — po nemških trditvah — kajpada komunisti. Vsled tega je ves nemški tisk v tretjem rajhu in v okupiranih deželah meseca avgusta pod v zel ostro kampanjo proti švedski — češ, mora se i znebit i socialistov, ki pro-težirajo "komuniste", ali pa bo napravila Nemčija v svojo varnost obračun z njo kakor ga je na primer z Jugoslavijo...
Švedska ima izmed evrop-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Oscar Godina novi tajnik S DC
Ker je pre jen j i tajnik korpo-racije Slovenskega delavskega centra, s. Joseph Drasler odstopil, je bil na izredni seji direktorica koncem prejšnjega tedna na njegovo mesto soglasno izvoljen s. Oscar Godina.
S. Drasler je pustil ta urad zaradi dela v Des Moinesu, Ia,. pa je sporočil, da mu od tam tajništva ne bo mogoče izvrševati kakor potrebno.
Urad tajnika SDC je ves čas vzorno vršil.
Joseph Drasler se na angleški strani iznova oglasil
Prejšnji naš soured ni k in pomožni upravnik Joseph Drasler ima v tej številki dopis o razmerah v Forest City ju, ki je mojstersko delo.
Omenja tudi, da se je njegov mlajši brat podal nekega dne nred nekaj tedni na lov, kot o-bičajno, a v tem poslednjem slučaju ga ni več nazaj. Preiskali so vso krajino, da bi ga našli. Njegov brat Joseph apelira, da ako kdo kaj ve o njemu, naj sporoči to njegovim staršem, ki so že tedne v neznosnih skrbeh.
SLOVENSKA DUHOVŠČINA ZA NOVO, POŽIVLJENO AKCIJO V POMOČ STAREMU KRAJU
FRANK ZAITZ
Na sestanku slovenskih duhovnikov vOhiu, ki ga je sklical pater Kazimir Zakrajšek, se je govorilo večinoma kako pomagati duhovnikom, ki so bili izgnani iz tistega dela Slovenije, ki si ga je vzel Hitler, in so dobili pribežališče v Ljubljani, ali'pa bili poslani v julne kraje.
Ljubljana je sedaj z duhovniki radi ubežnikov in izgnancev še bolj natrpana kot pa je bila v normalnih časih. Komaj pred par leti je cerkev na Slovenskem dobila od jugoslovanske vlade velika posestva gozdov, polj in planin na Gorenjskem, Dolenjskem in Štajerskem ki jih je vzel v času svoje reformacije ce»ar Jožef in jih dal državi. Hitler jih je cerkvi sedaj vzel za svojo državo in vrhtega tudi tista posestva in zavode, ki si jih je cerkev pridobila pozneje.
Povsem umljivo je, da duhovščina v onih krajih trpi pomanjkanje, ki ga sicer ni bila vajena. Bila je privajena gospodovati, in ljudstvo jo je imelo v čislih bodisi iz pobožnosti, ali pa ker jo je bilo naučeno častiti iz tradicije.
Kakor ni pisec teh vrstic nikdar odobraval hitlerizma, ne fašističnih persekucij nad delavci v Italiji, Nemčiji, v Jugoslaviji ali kjerkoli, ne terorja v Rusiji, tako obsoja tudi krivice, šikane in mučenja, ki jih izvršuje kdorkoli nad duhovniki. Probleme, ki jih duhovščina povzroča, so rešile že mnoge dežele v zgodovini na civiliziran način. V drugih so uganjali okrutnosti sedaj duhovniki, ki so imeli oblast, in potem nad njimi tisti, ki so jim jo iztrgali iz rok.
Drugo najvažnejše vprašanje, ki ga je pater Zakrajšek polagal navzočim duhovnikom v pretres, je bil problem zbiranja prispevkov v pomoč staremu kraju.
Bili so mnenja da ta akcija spi, in padla je marsikatera kritična beseda na odbor slovenske sekcije JPO, toda ne za v javnost.
Sicer pa naj o tem pove več Ameriška Domovina, ki je dne 6. sept. to leto objavila sledeči uredniški Članek:
Pater Katimir Zakrajšek j« oai dlan sklical n« sestanek vse sloveaske duhovnike is driave Ohio. ICet svojim duhovnim »obratom jim je hotel osekno predeč it i pravo ia resnično sliko is stare domovine. Predvsem p« jim jo hotel prebrati pismo, ki mu «a je dal ljubljanski vladika Gregorij Roi-man, v katerem nujna apelira na ameriške Slovence na pomoč Sloveniji ia sicer pomoč takoj, ia prod simo. Povedal je. da ja dal papei Pij 40,000 lir sa od pomoč Slovencem in denar jo takaj nesel papeiev osebni odpaslaaee v Ljabljaao. Denar je isročil ljubljanskemu škofu, ta ga je pa razdelil mod najpotrebnejše aašte rojake.
In to jo pa tista pot, ki ja danes odprta, da se lahko pomaga s denarnimi sredstvi našim ubogim Slovencem v stari domovini, namreč s posredovanjem Vatikana in i posredovanjem ljubljanskega škofa Roimana. Ker ie vsa juina Slovenija pod Italijo, imajo papeievi poslanci prosto pat tja. Edino na Gorenjrko, ki je pod Nemčijo, bi ne mogel. Toda is Gorenjskega
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Progoni v Franciji
V iskanju in preganjanju "sabotažnikov" v Franciji so nacijske in francoske oblasti prijele in poslale v koncentracijske tabore 6 tisoč Židov ter 150,000 'sumljivih tujcev", "komunistov" in simpattčarjev Anglije.
Dve struji v borbi za vodstvo v unijah CIO
V Detroitu se prične 17. novembra konvencija unij CIO, Na nji bo, kakor vsa znamenja kažejo, John L. Lewis glavno vprašanje. On smatra uspehe industrialnega union i z ma za svojo zaslugo in deluje, da se mu poveri vodstvo odprto. To je, da se mu vrne predsedni-itvo, katerega je pustil vsled svoje usodne izjave, da če bo Roosevelt zneva izvoljen, bo to smatral, da mu je delavstvo izreklo (Lewisu) nezaupnico in ne bo več kandidiral.
Besedo je držal, dasi bi bil lahko, ako bi nominacijo prevzel, ostal predsednik CIO.
Vendar pa je v CIO oster političen spor, ki utegne povzročiti na prihodnji konveniciji v i Detroitu precej prahu.
Prej — namreč do 22. junija, je bil na eni strani John L. Lewis s svojimi ljudmi in komunisti pa so mu pomagali kolikor največ mogoče.
Na drugi strani je bil Sidney Hillman in z njim vsi, ki smatrajo, da je Rooseveltov Mnew deal" najboljše, kar je amen-ško delavstvo v tej dobi sploh moglo pričakovati.
Lewis, ki je bil nekaj časa tudi Rooseveltov prijatelj m je dvignil UMWA iz podrtije z njegovo pomočjo, je sedaj njegov neizprosen sovražnik. Lewis je take nature, da ako se kdo ne ravna po njegovih željah. ga ne mara. Roosevelt ni hotel postati njegov drugi Phi-lip Murray in zato sta se sprla.
Sidney Hillman, ki je bil podpredsednik CIO, je predsednik mogočne, bogate unije ACWA, in sedaj je v službi obrambne sekcije zvezne vlade za pospeševanje in urejevanje produkcije.
Lewis ima vsled tega in pa vsled načelnih razlik Hillmana najbolj na piki. Nedavno ga je napadel, nm da bi ga imenoval po imenu, v glasilu unije pre-mogarjev United Mine Work-«rs Journal, kar so vsi unijski ljudje na vodilnih meet i h vzeli za signal, da be borba medvnji-ma ie celo večja kakor pa je bila na prejšnji konvenciji, ko •« je moral Lewis po svoji lastni krivdi umakniti s predsedni-štva, a vodi pa CIO tudi od te-
daj s pomočjo Murrayja, ki ga je nasledil.
Komunisti so od 22. junija proti Lewisu in za Hillmana. Vzrok je nemški napad na Sovjetsko Unijo. Lewis je z republikansko opozicije proti Roo-seveltovi vnanji politiki, proti podpiranju Anglije, in pri tem so mu bili komunisti od omenjenega dneva v največjo oporo. Toda od 22. junija dalje jim je Lewis "petokolonec".
Kar se sloge in zedinjenja z AFL tiče, pa izgleda, da se na detroitski konvenciji CIO ne bo nič določnega sklenilo. Tendenca namreč je, da se s bratomornim bojem nadaljuje. Bai v tem oziru Hillman smatra, da je Lewis glavna ovira pobratenju.
Hierarhija v Sloveniji in njena vloga v Jugoslaviji
Slovenski oddelek jugoslovanske zamejne vlade tvorijo politiki bivše SLS. Načeljeval ji je pokojni dr. A. Korošec, pred njim dr. Ivan Sušteršič, škof Jeglič, dr. 2itnik itd. Razen par izjem so bili vodilni politiki SLS sami duhovniki.
Kar se torej Slovencev tiče, ni v zamejni jugoslovanski vladi nobene spremembe. Vodi se v nji ista cerkvena politika, kakor do dneva, ko sta bila vržena iz vlade Srba Stojadinovič in Markovič. Slovenski člani so ostali v nji.
V	svojem preglasu na ljudstvo, ki je bil izdan v javnost nedavno, zatrjujejo, da gre zasluga za osvobojevalno borbo Slovencev duhovščini, in pri tem so omenili doktorja Kreka in dr. Korošca.
Zgodovinsko je to netočno.
V	dokaz je začel Proletarec v tej izdaji priobčevati članke in pa poročila iz tivolske konference, ki se je vršila leta 1909 v Ljubljani, ena pa se je vršila v Beogradu.
čitatelje opozarjamo, naj pogledajo za zastor zgodovine posebno sedaj, ko je klerikalna propaganda dobila po zaslugi mlečnosti naprednih rojakov v tej deželi prvenstvo in sega s pomočjo velikih verskih priredb med najširše množice našega naroda.
Kakor ne v prošlosti, tako ne sedaj, si narodi ne bodo pridobili svobode pod vodstvom hierarhije. Znano dej« stvo je, da je tudi Hitlerju ponujala svoje sodelovanje, pe jo je, kar se Nemčije tiče, odklonil, ker mu ni bila nič več potrebna. A uporabil jo je v polni meri na Slovaškem, v Italiji, na Hrvatskem, v Franciji in kjer še je smatral, da mu bo v korist.
članki o borbi za združenje jugoslovanskih narodov in o vlogi slovenskih klerikalcev v tem boju se pričenjajo na drugi strani.
P rolet arec, September 10, 1941
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. .
IZHAJA VSAKO SREDO.
• n	r
lidaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago. III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
s' ca ¿«trt leta $1.00. Inozemstvom za celo leto $8.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by tha Jugoslav Workman's Publishing Co., ^	Inc. Established 1906.
Editor......................
Business Manager..
________________________Frank Zaitz
_________________Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $ 1.7ft; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
NEKOLIKO POGLEDA V ZGODOVINO GLEDE BORBE ZA J UGOSLOVANStVO
i» „> I j* t v X .-	V^* f ™ fc " ♦
Kdo so bili konstruktivni znanilci zedinjen ja jugoslovanskih narodov v prid njihne vzajemnosti in svobode, kulture in
blagostanja ?
Obuditev »pominu na konferenco juitotlovanake »ocialne demokracije, ki te je vršila leta 1909 (preti dvuintridegetimi leti) v Ljubljani.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue
CHICAGO, IIJ-
Telephone: ROCKWELL 2864
NAŠE MNENJE 0 PROGLASU SLOVENSKIH MINISTROV
Slovenski ministri v jugoslovanski zamejni vladi — vsi se člani'iz Markovičevega in Sto-jadinovicevega režima, ki je skupno z njihovo odobritvijo sklepala pakte s Hitlerjem in Mussolinijem, so izdali proglas na slovenski narod, ki ga je Proletarec v izčrpku že omenil.
V	njemu v uvodu ugotavljajo tole:
"Dne 14. decembra 1940 je umrl naš veliki voditelj dr. An- j ton Korošec. Kakor je s svojo smrtjo 1. 1917 dr. Janez E. Krek označil uspešen zaključek prve slovenske borbe za narodno svobodo, tako je dr. Anton Korošec zaključil dobo uveljavljenja Slovencev v prvi dobi državnega življenja kraljevine Jirgoslavije.
Na dan pogreba dr. Korošca smo soglasno izvolili za njegovega naslednika dr. Frana Ku-lovca. Po večnih načrtih se je zgodilo, da je dr. Kulovec doprinesel največjo žrtev takoj pri »prvem sovražnem napadu na na,o domovino. Ena prvih bomb, ki so padle na Beograd, je zadela dr. Kulovca, ko je čakal voz, da gre opraviti sveto mašo, in ga raztrgala."
Zaključni stavek, ministrov, ki ga je vredno citirati znova zato, ker prav nič ne zveni po kakem državniškem, ali revolucionarnem proglasu, pa se glasi:	• v
1 "Verujemo v Roga in njegovo večno pravičnost.
Zaupamo v varstvo in pomoč Marije, Kraljice Slovencev.
Za osvoboditev Jugoslavije, za novo, večjo in srečnejšo Jugoslavijo. Živel naš vladar kralj Peter II."
Nekaj sličnega so nato kopirali v svoji resoluciji zvestobe papežu in pa ameriški vladi tudi voditelji nedavnega slovenskega katoliškega shoda v Cle-velandu.
Proglasi te vrste se mogoče zelo domače glase na Brezjah, dokler je Koroščeva SLS imela privilegij prirejati tam politične shode, dočim so bili vs?m drugim prepovedani. * Toda kaj državniškega slovenski duhovniki, tudi če so v vladi s še tako lepo zvenečimi l>ortfelji, menda ne morejo sestaviti. Duhovnikova naloga je, Vsaj v Jugoslaviji in v večini evropskih dežel ter v latinski Ameriki, da poudarja zvestobo komurkoli, ki je na vladi, in Svetemu Očetu. Ir*ki mašniki v Zed. državah — na primer Couprhlin, O'Brien in mnogo drugih, ne poznajo take discipline.
Proglas slovenskih ministrov dela tudi zgodovini veliko krivico.
Saj ni res, da sta biia omenjena dva duhovnika glavna borca za narodno osvobojenje.
V	prejšn ji svetovni vojni so slo* venski klerikalci skoro do zad* njega Čakali, da se odločijo kam in kako. Do svoje majske deklaracije so podpirali Av-atro-Ogrsko momarhijo čez d m In strn.
Nato so se po nekaj letih demokratične uredbe prikopali v
diktatura režima v Beogradu in dobili pooblastilo, da jo lahko uvedejo v Sloveniji po svoji mili volji. Ta.so storili. Ni bila sicer taksna kot Dollfussova, ali Francova, ali Hitlerjeva in Mussolinijeva, a bila je diktatur^. v kateri je bil katoliški duhovnik, ali katoliški lajik, če je bil priznan/v politiki, vse, o-pozicionalec ta v enomer označevan za liržavi "nevaren element".
Pametna zamejna vlada se bi ravnala po vzgledu poljske in čehoslovaške vlade ter spet pritegnila na sodelovanje v tej težki uri vse elemente, kakor jih je Ni kola Pašic ob ustanovitvi države Srbov, Hrvatov in Slovencev.
A oči vid no je, da.pristaši S. L. S. hočejo obdržati svoj privilegij tudi sedaj, ko bi lahko razumeli, da bi morali biti v novem osvobojevalnem gibanju zastopani vsi ljudski elementi.
Namesto tega pa so ponovili pridigo, kakršne so imeli na političnih romanjih na Brezje, in pred Mussolinijevim prihodom na vlado Italije tudi na Sveti gori pri Gorici.
V	Sloveniji niso imeli že od postanka Aleksandrove in poznejših diktatur ne socialisti, ne liberalci «politične stranke. Posamezniki so sicer smeli izdajati svoje liste, toda glavno besedo pri njih je imel cenzor.
V	volilnih kampanjah je imela tudi opozicija pravico nominirati kandidate, toda stranke, ki bi res bila stranka, v demokratičnem pomenu besede, ni smela ustanoviti.
A ko bi slovenski ministri bili kaj več kakor duhovniki — tudi par lajikov je med njimi, a vsi slede Alojziju Kuharju — bi napisali proglas res vsemu slovenskemu narodu, ne pa samo SLS. Priznali bi, da je stari red, ki so ga pomagali vzdrževati skrahiral a da tudi Hitlerjevega in Mussolinijevega nočejo pa se bi zavzeli za takega, ki je res demokratičen, socialen in pravičen za vse, ki so ga vredni.
Stroški za narodno obrambo presegajo 50 bilijonov
Po računih raziskovalnega in statističnega urada federalne oblasti Officc of Production VfanpTemrcit stroški za narodno obrambo, kar se tiče potrošenega denarja in odobrenih kontraktov, so meseca julija prasegli lepo število 50,000 milijonov dolarjev. Več kot tri im pol milijarde dolarjev je šlo do sredi junija za britanska vojna naročila.
Okroglo več kot 12 milijonov dolarjev je šlo za aeraplane, 8 milijonbv za vojne ladje, trgovske ladje in prometne opreme, >5 in pot bilijona za industrialni razvoj, 4 biljoni za neindustri-alne gradnje, 4 bilijone za druge opreme in skoraj 8 biljonov za razne s vrhe.
Common Oouncil—FUS.
Ko so slovenski katoliiki politiki bili še navdušeno črnožolti, in ko so slovenski liberalci se tekmovali sa naklonjenost cessrsko-kraljeve vlade na Dunaju, so se jugoslovanski socialisti resno ukvarjali z idejo zedinjenja jugoslovanskih narodov.
V	ta namen so imeli leta 1909 v Ljubljani kongres, na katerem so sprejeli proglas. znan v naši zgodovini pod imenom "TIVOLSKA RESOLUCIJA".
Takrat se je slovenski klerikalni in liberalni tisk iz socialistov na vso moč norčeval, kar bo pojasnjeno pod gornjim naslovom v tem in v sledečih člankih.
V	tem delu so imeli socialisti opravka tudi s strogo avstrijsko cenzuro ter vladnimi komisarji Vsakdo, ki je nastopil na omenjeni konferenci leta 1909 sa »druženje jugoslovanskih narodov, je moral pax iti na vsako svojo besedo, kajti poleg je sedel vladni komisar, ki je imel pravico sborcvanje vsak čas aaključiti in udeležence pa obtožiti veleiadaje.
Zato so se vnaprej domenili med sabo zasebno, da je njihov smoter ustanovitev ji goslovanske demokratične države, toda na konferenci bodo govorili agolj o združenju Jugosfcvancv, ki so spadali pod Avstrijo in pod Ogrsko, in pa o kulturnem in socialnem zbliževanju vseh jugoslovanskih narodov. Njihov zaupen osnutek pa je bil sličen onemu, ki ga je v času prejšnje vojne propagiralo v Ameriki JRZ.
Ko je Jugoslavija nastala, se socialistov ni moglo zapostavljati ne med Slovenci, ne med Hrvati m Srbi. Bili so zastopani v prvotni provizorični vladi v Zagrebu in nato v kabinetih v Beogradu. Ljubljana je ob prevratu dobila socialističnega župana. Na prvo mednarodno delavsko konferenco, xasnovano po ligi narodov, sta prišla v Washington, D. C., socialista ljubljanski župan Ludovik Peric in slovenski unij-ski vodja Svetek, da oeebno povabita Etbina Kristana v Jugoslavijo» ker je za njeno ustanovitev deloval že leta prej pred no se je pričela prva svetovna vojna.
A stopnjema se je v Jugoslaviji utrjevala reakcija; socialisti so bili izrinjeni i vladnih mest m nato tudi vrženi is delavskih zborne po odloku ministrov Stojadi-novica. Markorica in Korošca. Svobodne delavske unije so bile razpuščene in pri-znanje je dobila njihova takozvana delavska zveza in službe v nji pa petokalonci.
Sedanji slovenski člani jugoslovanske vlade na ta dejstva pozabljajo, pa delajo vtis, ko« da tam ni bilo nikoli drugega kot njihovo gibanje, in da so bile Brezje vse.
Ko so klerikalci v "Slovencu** klicali "s Srbi na vrbe" in liberalci pa hodili k svečanim mašam v stolnico in molili za Franca Jožefa in njegovo zmago, so sodrugi tam delovali podtalno za zrušen je Avstro-Ogr ske, tukaj pa javno, toda pri tem sa zgraditev take jugoslovanske države, ki bo res pomenila osvoboditev ljudstev, demokracijo in socialno zaščito. 2al. da niso uspeli
Nekateri nam očitajo, da je sedaj greh obujati spomine na zgodovino.
Greh bi bilo le, če bi molčali o nji. Ka dar eni. ki imajo sedaj vodstvo nad slovenstvom — pridobili so si g a t>o diktatorskih metodah — potvarjajo zgodovinska dejstva, in si prisvajajo zasluge za stvari, za katere niso delovali, je potrebno, da se cglasamo proti, pa četudi nam prete a de.ivncijacijami in s posledicami, češ» da delujemo proti jugoslovanski zamejni vladi, ki je v Wash ing tonu priznana.
V	sledeči seriji člankov bomo pojasnili, da nista bila dr. Krek in dr. Korošec ona, ki imata pionirske aasluge v delu za rdruženje jugoslovanskih narodov, nego jugoslovanski proletariat pod vodstvom roc»alistov. In dalje bomo pojasnili, kaj je bilo gnilega "v državi Danski" prej in je z njo napak sedaj.
Kongres Jugoslovanske socialno demokratske stranke, ki se je vršil leta 1909, je naložil strankinemu izvrševalnemu odboru, naj pripravi in skliče konferenco, ki naj bi se bavila s političnimi in kulturnimi problemi jugoslovanskega vprašanja.
I Tedanja politična doba na slovanskem jugu je bila precej burna. Malo poprej je Avstro-Ogrska anektirala Bosno in Hercegovino. Avstrijska vlada je delala sklicanju konference zapreke, vendar se je posrečilo prebroditi različne težave političnega značaja in tako je bila sklicana prva socialno demokratična jugoslovanska konferenca, ki se je vršila 21. in 22. novembra 1909 v Ljubljani v hotelu Tivoli.
Te konference so se razen delegatov JSDS udeležili za nemško-avstrijsko soc. dem. stranko dr. Viktor Adler in dr.
Kari Renner, za srbsko soc. dem. stranko Dimitrije Tuco-vh?, za češko Bruha in Smeral, za italijansko Scabar, za bosansko Sretait Jakšič, Raušer in Salamunovič, za hrvatsko Buk-šeg in Juraj Demetrovič, ki je bil v svoji mladosti agilen član soc, dem. stranke.
Po temeljitih poročilih Etbina Kristana in Jurja Demetro-viča in po obširni debati, v katero so posegli tudi delegati drugih soc. dem. strank, je bila sprejeta resolucija, ki je v našem političnem življenju znana pod imenom Tivolska resolucija. Ta resoludja je od takrat dalje predstavljala narodno-politični program socialne demokracije.
Treba je priznati, da se je izmed vseh političnih strank, ki so kedaj obstojale v Sloveniji, soc. dem. stranka prva zavedla historičnega pomena jugoslovanskega vprašanja in da
je prva postavila kot temeljno programaticno zahtevo politično. in., kulturno zedinjen je vseh južnih Slovanov.
Ze 32 let je poteklo od takrat, pa se je od tedaj marsikaj pozabilo. Habsburška monarhija je bila takrat, čeprav razjedena po narodnostnih sporih, politična velesila, na videz ustvarjena, kakor da bi imela trajati večno. Slovanski narodi v Avstriji, posebno pa Slovenci, so se nahajali v obupni defenzivi. Se leta 1848 so Slovenci zahtevali Zedinjeno Slovenijo. V zadnjih letih «pred jugoslovansko konferenco pa so se slovenske politične stranke borile samo še za enakopravnost slovenskega jezika v šoli in uradu. Slovenske pokrajine so na zunaj nosile, če že ne samo nemški, pa vsaj dvojezični značaj. Celo Ljubljana, središče Slovencev, je bila vsaj do leta 1908 na zunaj strogo dvo-
BEDA IN RAZDEJANJE V GRČIJI
Na Crikom )*> beda tolikina kakor rn.nd- aikjer v E*ro*i.Nit» bogatini m ae morajo priroiiiti vsega. Čeprav imajo denar, si rell, ki jik bi radii, iestekrat na morejo dobiti, bor jih ni na »rt«. Vrb teta jo GrMja salo raadejaaa, posebno ajoaa priataaiUa, iamod katerih jo «no aa gornji slik*.
jezična. Vsak najmanjši čevljar Je imel dvojezični napis, pa tudi podjetju, ki so bila od Nemcev popolnoma neodvisna. Tako se je n. pr. sedanja Jugoslovanska knjigarna takral imenovala katoliška bukvama Katholische Buchhandlung. Nemščina je bila običajni obče-valni jezik "boljših" Ljubljančanov, kar se je sicer ohranilo pri soprogah nekaterih ljubljanskih nacionalnih prvakov tudi po postanku Jugoslavije.
V	tej obupno žalostni dobi je edinole med dijaško mladino in me<f zavednim detav stvom zorela misel, da v habsburški monarhiji ni mogoča prava narodna kultura in politična svoboda in da je rešitev Slovencev samo v tesnem zeii-njenju z drugimi malimi narodi srednje Evrope in Balkana, zlasti s Hrvati, Srbi in Bolgari.
Toda Avstro-Ogrska je bila takrat velika in mogočna. Tedanja Srbija pa je segala samo do Vranja in Užic. "Pametni" slovenski kro#i so imeli jugoslovanske ideje za plod bujne mladostne domišljije. Socialna demokracija pa je na jugoslovanski konferenci kot resna politična stranka konstatirala, da zedinjenje Južnih Slovanov ni prašen fantom, temveč historična potreba. To je dokazal tudi ves nadaljnji razvoj, ko se je po veliki vojni konflagracija v letih 1914 do 1918, po niti desetih letih, zrušila habsbur-ška monarhija, in se je izvršilo dižavno zedinjenje Hrvatov in Slovencev.
Leta 1909 se je tedanja mogočna SLS, v kateri sta bila med vodilnimi člani tudi dr. Krek in dr. Korošec, norčevala is sklepov jugoslovanske konference I
V	zadnjih letih vojne pa je tudi SLS obrnila svoj plašč in je čez noč postala najglasnejša jugoslovanska stranka. Prvi izraz jugoslovanstva Slovenske ljudske stranke je bila majska deklaracija, ki je zahtevala združitev enotnega jugoslovanskega naroda pod habsburškim že'lom na temelju hrvatskega državnega prava. Lažnjivost majske deklaracije je bila očk vidna, na Uži pa se ne mere zidati nobena zdrava politika. Res je bila majska deklaracija takrat med vojno dobra agita-čna parola in so ljudje takrat splošno pričali: "Živela Jugoslavija, mislili pa so si: Proč z vojno! Nič pa ni S15 storila, da bi bila med ljudstvom utrdila prepričanje, da je rešitev Slovencev, ki meje na velika naroda, nemški in italijanski, mogoča edinole v združitvi z drugimi malimi narodi, zlasti z jugoslovanskimi. To se je do današnjega dne dovolj maščevalo.
Težave so se pokazale takoj po prevratu. Spočetka je bila SLS najbolj kričava jugoslovanska stranka. Vse svoje institucije je pojugoslovanila. Iz Katoliške »bukvarne — Katholische Buchhandlung — je napravila Jugoslovansko knjigarno. iz Katoliške tiskarne — Jugoslovansko tiskarno, dalje je prekrstila svojo obrtno organizacijo v Jugoslovansko obrtno zvezo, stroKovno organizacijo v Jugslovajisko strokovno zvezo, svoj parlamentarni klub v Jugoslovanski klub itd. V nadaljnjih letih pa je svoj jugoslovanski plašč večkrat obesila na klin, pa ga je takoj zo*pet oblekla, če se ji je obetala udeležba pri vladnem koritu. Druga politična stranka, bivša JDS pa je, s silo vbijala narodno o-dinstvo v trde slovenske butice. I>e preveč pa je bilo v vseh vladnih strankah ljudi, ki so na jeziku nosili narodno edinstvo. mislili so pa na državne dobave, na koncesije, na korita.
Soc. dem. stranka, kakor tudi njenA politična naslednica SSJ (Socialistična stranka Jugoslavije) pa je tudi v v«eh teh 5a*ih trdno vztrajala na hhtv?-ni ideji tivolske resolucijo, čeprav v časih demagogije to nI bilo vedno lahko. Zal, da je bila preslabotna, da bi bila mogla V skupščini odločujoče vplivati na potek razvoja. Vztrajno pa je v skupščini in v svojem časopisju opozarjala, kam na 4 bo dbvedla ne samo sanvjpa-SnaJ temveč tudi blazna politika meščanskih strank, vočfn-skih In opozicionalnlh. Ce bi s« bile odločujoče politične stranke vsa) malo zavedle svoje dolžnosti in odgovornost f, bi danes ne bili tam, kjer smo.
]>ahko pa rečemo: zavedno delavstvo vtrgt tega ni zakri-vilo, temveč je vedno hodila svojo pot. Ostalo je zvesto bi* stveiii ideji Jugodovanov, p0„ donavja in Balkana.
Kavno sedanji čas dokazuj« življenjsko silo te ideje. Misel zbližanja Jugoslavije in Bolgarije je zmagovito prodrla med vsemi, sicer politično zelo nasprotnimi krogi Jugoslavije in Bolgarske. (Pomembnost tega zbližanja se da pravilno oceniti, če se spomnimo, da so Srbi in Bolgari v zadnjih petdesetih letih med seboj vodili štiri krvave vojne, v katerih se je pretilo mnogo krvi in uničilo mnoge imovine.)
V tej in nadaljnjih številkah bomo priobčili vse važne dokumente o obeh konferencah, ki jih današnja javnost večinoma ne pozna. Iz vseh teh zgodo-vinskih dokumentov sledi jasno spoznanje: nihče nima pravice očitati jugoslovanskemu sjc. proletariatu anacionalnosti ali mu dajati kakršnekoli nacio nalne lekcije, ker če smemo kaj očitati tivolski resoluciji, bi bilo edino to, da veje iz nje prevelik optimizem. Nihče mu ne more očitati oportuniznia. ker ljubljanska in baogradska konferenca pomenita pravo ve-leizdajsko dejanje napram Av-stro-Ogrski im prvo zavestno, pogumno in revolucionarno | formulacijo jugoslovanskega narodnega vprašanja. Tedaj, ko so bili še vsi naši "narodni" in katoliški veljaki črno-žolti zunaj in znotraj, se je socialistično delavstvo jasno opredelilo proti vsemu, kar je oviralo razvoj našima naroda. Delavska kulturna organizacija "Vzajemnost", predhodnica "Svobode", je bila razpušcena, ker se je opredelila proti habsburški Avstriji za Jugoslavijo. Sklepi 1909. 1. v Ljubljani in Becjrradu niso sklepi, ki bi jih narekovala dnevna taktika, temveč je to bilo načelno stališče, ki naj bo v svojem bistvu vodilna smer za vso bodočnost. Jugoslovanski proletarijat si je pred 32 leti jasno začrtal svojo pot tudi v nacionalnem vprašanju in dunajski streli velikega nemškega socialista Adlerja sredi najhujše razbrzdanosti nemškega imperializma so glasno napovedali konec Avstro-Ogrske. Ruržoazija pričakuje od naroda le to, da jo narod brani, proletariat pa jasno zahteva, da narod vlada. Zato pomeni uveljavljenje naših idealov tudi uresničenje želj vseh. zlasti pa malih narodov, kakršen je naš.
(Dalje prihodnjič.)
Vprašanje, upoštevanja žensk v Angliji
Ker jia Angleškem manjka delavcev, so se morale ženske registrirati, da vlada izve, koliko izmed njih je sposobnih za delo v industriji. Ako bo zakon strogo izvajan, bodo ženski primorane v tovarne, kadarkoli in kjer bi se jih potrebovalo.
Angleške unije so ob tej priliki naslovile na vlado zahtevo, da morajo ženske prejemati za enako delo, kakor ga o-pravljajo moški, tudi enako plačo.
Ali je vaše društvo že član Prosvetne matice?
Tole mi ne gre v glavo?
Kako je mogoč«, da se toliko ljudi, ki so zoper cenauro, n* vso moč zanjo, ako tisto, kar f svojih listih čitajo, ni njim P° godu?
Proletarec, September 10, 1941
»t•♦»•♦»99 99 9999M999»+99999999999»999»9#<
IGNAZIO SIL0NE:
FONT A MARA
ROMAN IZ FASISTOVSKE ITALIJE
£ avtorje (Hm dovoljenjem prevedel T ALP A
(Nadaljevanje.)
Innozenco je bil tako zelo zadovoljen, da mu je dal Be-rardo prav, da je takoj sprejel njegov predlog: v naši navzočnosti je sam napisal to odločbo na velik kos belega papirja:
"Per ordine del podesta e proibito ragionare."
"Na podestovo povelje je prepovedano diskutirati."
Berardo je predlagal, naj bi nabili lepak nad vhodom v gostilno. Njegova uslužnost nas je osupnila. Kakor bi vsega te-jra se ne bilo dovolj, je dodal:
"In sedaj gorje tistemu, ki bi se lepaka dotaknil."
Innocenzo mu je segel v roko in ga je hotel objeti. Toda to, kar mu je Berardo nato povedal, mu je ohladilo navdušenje.
"To, kar podesta danes za-ukazuje, sem jaz zmeraj pridi-goval. Zmeraj. Z gospodi se ne diskutira. to je moje načelo. Vsa nesreča kafonov izvira iz diskutiranja. Kafone je misleči osel. Zato je naše življenje stokrat slabše kakor življenje pravih oslov, ki o ničemer ne premišljujejo — ali pa se vsaj delajo tako —. 'Neumni' osel bo nesel 70, 00, 100 kil; več ne bo nesel. 'Neumni* osel potrebuje določeno količino slame. 'Neumni* osel ima omejeno hitrost. Od njega ne boš istega dosegel kakor od krave, koze ali od konja. Noben argument ga ne prepriča. Prigovarjaj mu, nič hitreje ne bo hodil. Ne razume te — ali se vsaj dela tako —. Nasprotno pa kafone diskutira. Kafona prav z lahkoto prepričaš. Z lahkoto ga pregovoriš, da bo delal preko svojih telesnih moči. Priučiš ga stradanju. Pridobiš ga, da da življenje za gospodarja. Pošlješ ga v vojno. Natvezeš mu lahko, da pride po smrti lahko v pekel. Nu, in posledice? Kar poglejte malo okoli sebe in jih spoznajte/'
Kar je Berardo povedal, nam ni bilo prav nič novo. Toda Innocenzo I^a Legge je kar osupnil.
"Nobeno nespametno bitje se ne mara postiti. Pravi: če žrem, delam, če ne žrem, ne delam," je nadaljeval Berardo. "Se več, te»ga niti ne reče, kajti potem bi že diskutiralo, nego kar nagonsko dela tako. Kar predstavljajte si, kako bi bilo, če bi namesto šestih tisočev kafonov, ki so razumska bitja, to se pravi, da so pohlevni, pod-učljivi, da spoštujejo karabi-niere. duhovnika in sodnika, obdelovala Fucino prava delovna Živina, ki bi ne imela razuma. .. Princ Torlonia bi moral iti beračiti!. . . Prispel si semkaj, dragi Innocenzo, in kmalu boš zopet po temni cesti potoval v glavno mesto. Kaj bi nas potem oviralo, da bi te ubili?... Govori!" •
Innocenzo je skušal nekaj zajecljati, a ni mogel; bil je bled kakor mrlič.
"Kar bi nas oviralo," je Berardo nadaljeval, "je diskusija o posledicah, ki jih povzroča umor. Toda, innocenzo, ti si lastnoročno na onile papir zapisal, da so danes po podesto-vem povelju vse diskusije prepovedane .... Prerezal si nit, ki je na njej visela tvoja varnost. .
"Cuj," se je končno posrečilo reči Inuocenzu, "6uj. Ti praviš. da si proti diskusijam, toda namesto tega, bi rekel, se mi zdi, da samo preveč diskutiras ... Ves tvoj govor ni bil nič drugega kakor diskusija... Nikoli še nisem slišal kakega osla, hočem reči nespametnega kafona, da bi tako govoril.
"če diskutiranje koristi samo gospodom in oblastem," sem vpfosal Berarda, "čemu pa se je potem podesta odločil, prepovedati diskutiranje?"
Berardo je nekaj časa po-molčal. Nato je odvrnil:
"Spoznilo se je. Zjutraj moram ob treh vstati in oditi v Fucino. I^ahko noč..."
In je odšel.
Vsak pogovor z njim se je tako končal. Govoril in pridi-goval je po cele ure kakor kak župnik, razkladal je najneum-nejše in najradikalnejše reči, ki si jih je domislil, in sicer z glasom, ki ni trpel ugovora. Ko je končal, mu je kdo nastavil past, tedaj se je zmedel in je brez besede odšel.
Tisti večer se Innocenzo La I^egge ni vrnil v glavno mesto.
Mogoče radi Berardovih groženj. Mogoče pa radi hipne slabosti; na vsak način pa se je odločil, prebiti noč ob Sorca-neri.
.Zemljo
Sredi junija se je razširila govorica, da bodo zastopniki kafonov iz Marsike sklicani na shod v Avezzano, kjer se jim bodo obrazložili sklepi nove vlade v Rimu glede fucinskega vprašanja.
Ta vest je močno vplivala na nas, kajti prejšnje vlade so sploh zanikale, da bi tako vprašanje obstojalo. Odkar ni bilo volitev, celo odvetniki nagega okoliša niso več o tem govorili, čeprav so preje prav mnogo o tem razpravljali. Nihče ni več dvomil, da je vladala v Rimu nova vlada, kajti že dalje časa smo slišali o tem govoriti. To pa nam je dokazovalo, da je bila res vojna. Kajti samo vojna je pregnala staro vlado in postavila novo. Tako so nadomestili pri nas Burboni Spance in Piemontezi Burbone. Toda v Fontamari Se nismo natanko vedeli, odkod je nova vlada prišla in kakšne narodnosti so bili novi gospodje. To so pač stvari, ki se dogajajo v mestu...
Ob vsaki novi vladi more kafone samo reči: "Bog nas obvaruj!" To je prav tako, kakor če so poleti oblaki na nebu; tudi tedaj ne veš, ali bodo prinesli dež ali točo. To je odvisno od Boga.
Kljub temu se nam je strašno imenitno zdelo, da se na-jmerava zastopnik nove vlade po domače pogovoriti s kafoni.
"Zopet se vračajo stari časi," je vedno znova drdral Generale Baldissera, "ko med kočami kafonov m kraljevo hišo ni bilo gozda vojašnic, podpre-
• Da, z zadostnim številom električnih i /.tokov v vsaki sobi boste imeli mnogo manj "dela" pri hišnem "delu". Ne bo več dolgih, s prahom pokritih vrvi, faz pred a joči h se sem m tja... nika-kftfa gnezda zamotanih žic... nikakih kompliciranih zatikljajev. Z lahkoto
in udobno uporabljate "vacuum" čistilec in drugo opremo. .. z lahkoto ure-d rte in preuredite svoje pohištvo.
Zakaj bi ne telefonirali zdaj in videli, kako malo stane instalacija več električnih iztokov v vaši hiši.
Samo pokličite RANdolph 1200.
fektur, prefektur, ko so se vladajoči vsako leto enkrat preobleki! v reveže in odšli na semnje, da bi slišali pritožbe ljudstva... Pozneje so prišle volitve in z njimi prepad med kafoni in vladajočimi. Toda sedaj, če je res, se zopet vračamo k starim navadam, ki bi jih ne smeli nikoli opustiti."
Michele Zompa je gojil isto upanje.
"Vlada, ki izide iz volitev, je zmeraj podložna bogatinom, ki napravijo volitve," je rekel. "Vlade enega samega pa se bogatini boje... Kaj sta med kraljem in kafonom mogoči ljubosumnost in nevoAčljivost? To bi bilo smešno. Toda med kraljem in princem Torlonijo je kaj takega že mogoče."
Upanje, da bo pri novi razdelitvi Fucina dobil kos zemlje, je Berarda zadrževalo, da ni drugim ugovarjal, kakor je bila sicer njegova navada in napaka.
"Vsaka vlada je sestavljena iz tatov," je samo mrmral, "za kafone pa je bolje, da je sestavljena iz enega samega tatu kakor pa iz 500... Kajti en sam velik tat, pa najsi je še tolikšen, porabi zmeraj manj kakor 500 sestradanih, malih tatov... Če bodo vnovič razdeljevali Fucino, mora Fontama-ra zahtevati svoje pravice..."
Neko nedeljsko jutro je prispel v Fontamaro tovorni avto; voznik je povabil vse kafone, ki hočejo v Avezzano, naj vstopijo, in je zagotavljal, da je vožnja zastonj. Ves tovorni avto je bil prek in prek okrašen z zastavicami; poslale so ga oblasti in ui veljal nič.
Slučajno nas je bilo samo deset doma, kajti ostali so že odšli na delo. Poleti, kadar je mnogo dela, nas je cerkev zmeraj oprostila nedeljskega počitka. Nihče ni mogel od nove vlade zahtevati, da bi to vedela In pa da se začne ob koncu junija žetev. Kako naj tudi mestna oblast sluti, v katerem letnem času se žanje. Kljub temu smo bili — kljub izgubi delovnega dneva — pripravljeni obiskati shod, ki bo rešil vprašanje Fucina.
Mi Fontamarezi smo že dolgo zahtevali staro pravdo, da bi sami vzeli Fucino v zakup, toda Torlonijeva uprava je to zmeraj odklanjala in je rajši oddajala zemljo zdravnikom, odvetnikom, učiteljem in boga tim kmetom, ki so nas nato najeli za delo na njem. Tako smo že nehali upati, da bi sami dobili kako zemljišče v Fucinu. Preostalo nam ni nič drugega, kakor čakati na znamenito razlastitev, o kateri je don Cir costanza tolikokrat govoril, zlasti.pa na večer pred volitvami.
"Fucino mora biti last tistega, ki ga obdeluje," je bila večna pesem dona Circostanze.
Fucino naj bi bil torej sedaj odvzet princu Torloniji, bogatim kmetom, odvetnikom in ostalim neopravičenim posestnikom in razdeljen med tiste, ki ga obdelujejo, to se pravi med kafone. Zato se je nas vseh polastilo veliko razburjenje, ko smo izvedeli, da bodo v Avezzanu razdeljevali Fucino in da je nova vlada nalašč poslala v Fontamaro avto, ker je hotela, da dobe končno kafoni svoj delež. Redki kafoni, ki so ostali v Fontamari, so torej stopili na tovorni avto, ne da bi zahtevali nadaljnjih pojasnil. Bili so: Berardo Viola, Antonio Zappa, Teofilo della Croce, Baldovino Sciarappa, Simpli-cius, Jacobo Losurdo, Pontius Pilatus in njegov sin, Andreas Corporale, Raffaele Scamorza in jaz.
Pred odhodom je voznik vprašal:
"In prapor?"
"Kakšen prapor?" smo se začudili.
"Vsaka kmečka skupina mora brezpogojno imeti prapor, tako se glasi moj nalog."
"Kaj pa je to prapor?" smo vprašali.
"Prapor je zastava," nam je pojasnil.
(Dalje prihodnjič.)
SLOVENSKA DUHOVŠČINA ZA NOVO, P0ŽIVUEN0 AKCIJO V POMOČ STAREMU KRAJU
(Nadaljevanje s 1. strani.)
pridejo na*i rojak« lahko krea posebnih ovir v Ljubljano ta taai ki dobili podporo, namenjeno njim.	. ■
Toraj tu imamo pot, po kal ar i lahko pomagamo ia kjar in« gotovi, da bo danar prišel direktno v roka našim ljudem, ne da bi »a ga kaj prijala ta ali ona vlada.
V spričo tega, kar ja pomoč nujno potrebna in to ia pred mimo ia TiprU« toga, kar »a pomoč lahko takoj pošlje, »e je v Clevelandu organiairal adbor gg. duhovnikov in lajikov, ki »i ja nadel nalogo, da aačne agitirati sa nabiranje prispevkov. Odbor se ja obrnil na glavni odbor slovenske sekcija Jugoslovanskega ralifnaga odbora in mu ponudil svoja sodolovaaje. Ako bo odbor to »prejel, sa bo odbor slovenske pomožne akcija reorganisiralo v toliko, da bodo v odboru tudi naši duhovniki, ali vsaj katari ismed njih.
To so nam sdi salo umestno in potrebno. Doadaj se jo popolnoma pre-srlo nase duhovnike v taj akciji in vendar so ti smoini organisirati po slovenskih farah sirom Amerike in Kanada isdatno število naših rojakov, ki bi so prej odsvali klicu svojih duhovnih voditeljev, kot klica koga drugega-
Ako so bo strnilo obe strani, duhovniško in civilno ia ki ako prijeli sa delo, bi so kmalu pokaaal uspeh, dočim sdaj akcija na gano nikamor.
Lahko jo več vsrokov, da ja stvar skoro na mrtvi točki. Morda so v vodstvu osebe, ki jim narod na saupa popolnoma. Morda jo vgrok mrtvilu to, ker narodu še nihče ni povedal, da ta lahko pošlje pomoč stari domovini takoj. Kar se tiče sadnja točke, jo nejasnost odstranjena ia kar so pa tiče saupa nja, bo gotovo doseženo, če bodo v odboru sastopano vse stranke, slasti če bo v odboru naša duhovščina.
Gori omenjeni odbor si ja nadel nalogo, da sačne s akcijo takoj. Kot rečeno, je najprej ponudil sodelovanj« i« obstoječemu odbora sloveaske sekcije in če ta ne bo hotel toga sodelovanja sprejeti, bo ta odbor aačel s delom popolnoma samostojno in dvignil akcijo sa nabiranja doneskov po vsek slovenskih farah v Ameriki.
Ta odbor ima tudi to prednost, da gre lahko do škofov v vsak farah, ki bi rasglasili splošno pobirnnjo denarnih prispevkov v svojih iupaijak, kot so to ameriški škofje storili na primer aa Poljake.
Mi ia srca posdravljamo ta korak slovenske duhovščine ia vome, da bo posdravil to idejo tudi naš narod tukaj. Zdaj vidimo prod »a bo j jasno pot, da bo naš trpeči narod v stari domovini ros in takoj dobil poaaoč is Amerike. Upamo, da bo to idejo posdravil tudi glavni odbor slovensko sekcijo ia sprejel pooudeno roko naša duhovščine sa sodelovanje pri tek humanitarnem dola.
Dovolj je bilo cincanja, dovolj omahovanja. Zdaj jo t roba akcijo.
Iz navedenega Članka Ameriške Domovine je razvidno, da duhovščina kot taka hoče mesto v odboru slovenske sekcije JPO, ali pa bo vodila svojo akcijo samostojno. In rečeno je bilo, da bo v slednjem slučaju uspešnejša, kakor pa če se pridruži JPO. Lahko bi sicer duhovniki sodelovali kot člani KSKJ in drugih društev, toda to je za navadne Člane, ne zavije.
Ako se odloči za samostojno akcijo — in rečeno je bilo, da bo vladno dovoljenje v ta namen lahko dobila, računa, da se bodo Katoliški člani odbora slovenske sekcije JPO od nje ločili in sodelovali z novim odborm v Clevelandu. In vrh tega, denar bo pošiljan tja škofu Rožmanu, da bo on pomagal potrebnim, in med potrebnimi kajpada niso samo kmetje in delavci, ki so že od nekdaj v stiskah za kruh, ampak sedaj tudi duhovniki.
Rev. Kazimir Zakrajšek je pokazal, da je še vedno dober organizator, dober strateg, in da njegova izjava ob prihodu v to deželo, da se ne bo več pečal s politiko in drugimi posvetnimi zadevami, ni pomenila drugega, kakor da bo prav pridno ostal pri svojemu staremu poslu — to je, v "politiki" in takih rečeh.
Značilna je omemba v Ameriški Domovini, da morda ni nič kaj odziva v slovenski sekciji JPO zato, mogoče «ato, ker so v njemu osebe, "ki jim narod ne zaupa popolnoma".
Tu ima sijajno priliko Janko Rogelj, direktor publicitete, da pove, čemu naj bi narod ne zaupal prav tako Josephu Za-larju, ki je vendar glavni tajnik glavne slovenske katoliške podporne organizacije v tej deželi in je obenem tajnik slovenske sekcije JPO; dalje Joaepini Erjavčevi, ki je tajnica največje slovenske ženske katoliške organizacije; in pa blagajniku Leo Jurjevcu, ki je predsednik ZSZ. Pa še drugim iz katoliških vrst. Kar se tiče drugih zastopnikov, niso na tako odgovornih mestih, razen Vincent Cankar, ki pa v glavnem predseduje sejam in izvršuje potrebna pota. kolikor hoče in utegne.
Vzrok, da je tu ta članek je to: Morda »e je Janko Rogelj zelo zmotil, ko je udaril v ves slovenski tisk s člankom zoper Proletarca in njegovega urednika, dasi je Proletarec v nestrupeni besedi, z dalekovidnostjo pojasnil, da imajo to stvar v rokah klerikalci. In nov dokaz za to našo ugotovitev je, da nad-klerikalci, to je duhovniki, s svojimi lajiki v odboru slovenske sekcije JPO niso zadovoljni. Priča je prej citirani članek iz "Ameriške Domovine".
pogrebniku Josephu Hoffmanu v Boswell.
Dotično poročilo izangle-škega lista pravi, da je dr. F. E. Sass, mrliški oglednik (ko-roner) Somerset Go., slučaj preiskal, a ni dognal vzroka Turiičevega čina.
Ugotovil pa je, da mu je žena iz New Yorka pisala, da naj pride tja za svojo družino, ker »o si dobili dom in da si je kov-čege s prtljago že pripravil za odhod.
Koroner meni, da so se vsled delovnih razmer okolščme za Turšiča tako spremenile, da je to vplivalo na njegove živce, posebno še, ker se je ponesrečil v rudniku in si pohabil prst. Žena z otroemi se je odločila iskati boljši prostor za preživljanje in on je bil pri volji iti za njo Čim si dobe ugoden prostor. Pisali so mu, da je vse v redu, in da ga pričakujejo. Toda bržkone mu je postalo ob pomisli, da se mora posloviti od tako priljubljenega mu kraja in ostalih prijateljev tako hudo, da ločitve ni mogel prenesti.
' #
Pokojni Turšič je bil pred leti tajnik kluba JSZ v Barber-tonu. Za Proletarca je v agitaciji storil kolikor največ mu je bilo mogoče in sploh za vse na« še gibanje.
Bil je spoštovan, in kot ugotavlja že prej Vidrich, se je tudi trudil, da ne bi družina nobenkrat prišla v pomanjkanje.
Sedanje težke, napete razmere, ki'gredo ljudem na živce, selitve družin za delom iz domačij drugam, razočaranja, in obupavanje na pogled, koliko truda in žrtev je bilo treba, pa je »predaj spet le tema, vse to povzroča med ljudmi, kakršen je bil Joseph Tursich, silne duševne bolečine.
Star je bil šele 52 let, doma
iz Cerknice, okraj Logatec na Notranjskem.
V aktivnostih v našem društvenem, unijskem in političnem življenju si je pokojnik zaslužil častno mesto. Njegovi družini iskreno sočutje.
Commonwealth Edison Company
Seja kluba st. 27 JSZ
Cleveland, O. — Prihodnja redna mesečna seja klufoa št 27 JS7, se bo vršila 12. septem bra ob 8. zvečer. Pozivamo članstvo, da se je udeleži v pol nem številu ter sodeluje pri u krepanju, kaj lahko storimo za povečanje naših aktivnosti na kilturnem in političnem polju.
AGITATORJI
\ \ DELU
Vso naročnino, ki jik pošljejo aa-stopnilu Ia dragi agitatorji Proletarca, so itoto na basi polletnih naročala. Namreč agitator, lu pošlje oao celoletna, jo maboleiea v ton mu s dvoma polletnima.
394 27*
Andrew Vidrich iz John-stownna je nam v pismu z dne 4. septembra poročal sledeče:
Agilnega Jožeta Turšiča iz Jennersa, Pa., ni več. Vzel si je življenje sam. Ne verjamem, da bi vsled pomanjkanja to storil, čeprav že precej časa ni delal, ker mu je v nesreči strlo prst v majni in je bil na bolniški listi. Komaj par tednov tega mi je dejal, da vzlic tej nezgodi ima dovolj za preživljanje.
Njegova žena in otroci so se preselili pred tedni v mesto New York, za katerimi je bil tudi on namenjen. Bržkone ga je pognala v ta čin otožnost. Privajen je bil temu kraju, ki se mu je prirastel k srcu. Izredno mnogo je storil za društvo št. 503 SNPJ. S sodelovanjem drugih agilnih članov ga je dvignila z nič na srednjo veliko druAtvo. Toda najdelavnejSi člani tega druStva, in s tem obenem najožji Turšičevl prijatelji, so se izselili v Cleveland, v Detroit itd.
Nič manj delaven ni bil za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski glas. Unj je bil delegat na z>boru JSZ in Prosvetne matice v Clevelandu.
Sklepam, da ga je gnala v ta
obupni čin otožnost, ker je postal osamljen."
Poleg gori citiranega piama nam je s. Vidrich poslal izrezek iz ondotnega časopisa, ki poroča, da si je Joseph Tursich končal življenje na progi B. & O., da je bil takoj mrtev m njegovo truplo pa prepeljano k
Anton Zornik, sap. Penna. C has. Pogorele«, Chicago, III. Anton Jankovick, (Cleveland
in Illinois)	1«
Louis Barborick, M.Iwsuk*. Wis. 14* Frank Cvetan, Tiro Hill, Pa. 10 Loo J a ako, Detroit, Mick.	S
John Teran, Ely, Minn.	4
Martin Judnich, N. Chicago, lil. 4 Frank Zaita, Chicago, lil.	4
Anton Zupančič, Pt. Marion, Pa. 2 Mika Krnita, Willard, Wis.	2
Anton Tomšič. Oakland. Calif. 2 John K rebel, Cleveland. O.	2
John Gallon, Oeage, W. Va. 2 Kristina Turpšn, Cicero. III. 1 John Sukl-, Crested Butte, Colo. 1 Vine. Yaksetich, Mclntyre, Pn. 1 Joe Oblak. Ckicago, III.	1
Frank Bolteaar, Pueblo, Colo. 1
Skupaj v tem iakaau (4 tedne, od 9. avgusta do 6. »apt.) 139H naročnin. Prejšnji iskas (4 tedne) 261H naročnin.
Ako s Proletarcem soglašate, izrecite mu priznanje s pridobitvijo novega naročnika.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. Lawndale Ave, Chicago
Proletary, September 10, 1941
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
potrebnem pastirskem pismu I pravice, potem pa v bodoče tu-1 cvetne matice v to diskusijo, ki pozval vse vernike, med kate-'di za Prometno matico JSZ ne i je med njimi in Barbičem. O-
1 bomo dajali.	' v , i
z
Kralj Petar II. je imel zadnjo soboto svoj prvi govor po radiu. Govoril je angleško. Spored je bil aranžiram pod pokroviteljstvom društva, ki se imenuje American Friends of Jugoslavia. Kralj je omenjenega dne postal polnoleten, pa mu je čestital general Dušan Simovic in iz New Yorka pa predsednik omenjenega društva ter Wendell Willkie. V sporedu iz New Yorka je bilo tudi par pesmi, ki jih je pel z-bor pod vodstvom Ignaca Hu-deta. Na radio postaji v Chi-cagu je bil program, vključiv-ši vsi govori, oddajan s fono-grafskih plošč. Kraljev govor, čeprav ga ni sam napisal, ni bit kak poseben dokument nego le zagotovilo, da je prevzel kra-Ijevanje v krizi in da bo deloval za obnovitev Jugoslavije. Nemčija je stvar nekoliko skazila z imenovanjem vojvode Milana Nediča za premierja nove srbske vlade v Beogradu. Nedie je bil povišan v vojvodo od mladega kralja Petra in Dušana Simovic» vsled svoje junaške borbe za obrambo Skop-lja, in srbski tisk ga je slavil za narodnega junaka. Sedaj ga Petrova vlada v Londonu obsoja, a Nemcem se je le posrečilo postaviti na krmilo v Srbiji močne osebnoaii, s katerimi jim bo lahko ribariti v kalnem.
V Angliji so prošlo nedeljo molili v vseh cerkvah za zmago Anglije in Sovjetske Unije. Kdo bi si bil pred nekaj leti mislil, da bodo ljudje sploh kje molili za "brezbožno" državo, posebno še, da bodo molili v Angliji, kjer Rusije niso imeli kaj posebno radi niti takrat, ko je bila pravoslavna, to je, "globoko verna" in so vsi člani vlade s carjevo družino vred hodili k službi božji. V Angliji jih je mnogo, ki smatrajo, da se Rusiji z molitvijo ne bo nič pomagalo, pa zahtevajo, da naj ji da vlada potrebno pomoč v materijalu in tudi s «povečanjem angleških bojnih aktivnosti proti Nemčiji.
Frank Barbie je v prejšnji številki prijemal urednika Pro-letarca in pa cleveland«ke so-druge zaradi Lovsetove kampanje. Oziroma zato, ker delujejo zanj. Odgovora pa da na svoj dopis noče od Snoja, je pisal v dopisu, nego od urednika in eksekutive JSZ. Odgovorov, pojasnjevanja in poudarjanje našega stališča je'bilo s te strani zadosti, v tej številki pa ima odgovor s svoje strani v isti zadevi Ivan Jcntez.
Clevelandaka delavska federacija je indorsirala za županskega kandidata A. H. I)ay-a,
rimi je v njegovi škofiji večina Slovencev, da naj molijo za zmago nemškega in italijanskega orožja v vojni z Rusijo. In v Španiji prkfigajo vsi du-
ker je on po njenem mnenju
Izmed vser kandidatov najbolj ^P BBP	_
vreden delavskih glasov. Ena- hovniki od najvišjih do najniž-
kopravnost pravi k temu:
Da I jih, da je Rusijo treba zdrobiti
ni indorsirala sodnica Franka J. Lauscheta, je najbrže vzrok njegov «pogon proti delavskim raketir jem, katerim je bil strog in neprizanesljiv, toda pravičen sodnik." — Mogoče ima to res kaj opraviti s tem, in a ko Ima, to pomeni le, da vzlic čiščenju, zveznim in drugim obravnavam proti linijskim raketirjem, je elevelandska delavska federacija ostala še vedno gnezdo raketirstva. A navadno so velike, odgovorne delavske federacije precej oprezne v in-
fn kličejo pri tem Boga na pomoč. In tudi katoličani v Sloveniji niso molili zanjo, ne ko je bila pod carji, in ne od kar je pod boljševiki. Razlika je le, da so do nedavna molili proti nji. Skoro gotovo je, da so nebesa v tej stvari ostale nevtralne, pa se bodo morali verniki med sabo sami pomeniti z m> litvami in drugače kar v tej solzni dolini.
Župniku v Leadvillu morda ni znano, da tudi na Hrvatskem katoliška duhovščina ne moli
"Nato dobi besedo zapisnikar Jcntez, ki izjavi, da j« Prosvetna matica JSZ izključno delavska prosvetna ustanova, ki s to atvarjo nima nobenega opravka. Bar bič tudi ni Prosvetna matica! Zato prosi navzoče, naj nikar ne tlačijo Pro-
pravke z njim, a Prosvetno matico pustite pri miru!"
Mislim, da čitatelj, ki zna či-tati, ne potrebuje nobenega komentarja k tem iaftrpkom. Na dotični seji je bilo 24 ljudi, ki so priča, da so ti izčrpki točna slika diskuzije, katero opisujejo.	Ivan Jontez.
dorsiranjih. Morda je eleve- i 7n Rusijo, nego moli, da bi jo
landska v izbiranju meti delavskimi prijatelji storila izjemo in se zmotila. A včasi pri takih stvareh odločuje tudi to: nekateri kandidati so smatrani za naklonjene AFL, drugi pa so smatrani za pristaše CIO, ali pa so zoper unije sploh. Običajno so "delavski prijatelji" v politiki za unije le pred vo litvami.
John Gottlieb v Chicagu sklicuje za na ta petek (12. sept.) v cerkveno dvorano sestanek zastopnikov tukajšnjih slovenskih društev v namenu, da se
vzel vrag" oziroma saj vest?, kako govore Hrvati, kadar so sami med seboj in ne mislijo na tkik. Maršal Kvaternik, ki je poleg Paveliča in zagrebškega škofa najjačja osebnost v "neodvisni", je organiziral čete hrvatskih prostovoljcev in jih poslal na ruska bojišča, da pomagajo Nemčiji. Ko jih je pozdravil v slovo, jim je dejal med drugim: "Zanašam se, da se boste krepko borili v duhu ges*a: "Za Boga in Hrvatsko!"
Anglija je pozivala male dežele in narode, takoj ko je pri-
PROGLAS SLOVENSKIH MINISTROV V KRALJEVSKI JUGOSL. VLADI, NAMENJEN VSEM SLOVENCEM
vstajenje.
ZA ENKRAT VE1JAJO 81A-DECA NAVODILA:
1.	Vsi Slovenci, ki iive na od sovražnika ZASEDENEM
ozemlju, naj se, v kolikor žele, brez ozira na njihovo dosedanje državljanstvo smatrajo za Jugoslovane in naj se z zaupanjem obračajo na jugoslovanska državna zastopstva, konzulate in agencije, za zaščito. (Op. ur.—To je zelo nejasen stavek. Poudarek naš.)
2.	Slovenci v zasedenem o-zemlju naj mirno čakajo na navodila.
3.	Na pozive jugoslovanskih oblasti naj vsi Slovenci ta-
(Op. ur.—Spodnji progi«« ino v par številkah ie omenili., Omenjamo ga znova v t«j številki na 1. in 2. strani. V sledečem priobčujemo proglas s aaslovons vred dobesedno, kakor smo ga prejel«.)
Vusodnem Času. ko se lomi zgodovina narodov, ko se bori Človeštvo za novo razdelitev oblasti in nov red, pozivamo Slovence, da mislijo le eno: kako M vse storili in žrtvovali, kar moremo, za svobodo vse slovenske zemlje v združeni državi jugoslovanskih narodov.
Dne 14. decembra 1940 je umrl naš veliki voditelj dr. Anton Korošec. Kakor je a1 svojo smrtjo 1. 1917 dr. Janez Evangelist Krek označil uspešen zaključek prve slovenske borbe za narodno svobodo, tako je g. dr. Anton Korošec zaključil
koj store, kar je v njihovi moči, da bo vsako delo strnjeno in uspešno. Le če bo vsak izmed nas storil vso svojo dolžnost, smemo upati, da bomo izvoje-vali svobodo našega naroda.
Verujemo v Boga in njegovo večno pravičnost.
Zaupamo v varstvo in pomoč Marije, Kraljice Slovencev.
Za osvoboditev Jugoslavije, za novo, večjo in srečnejšo Jugoslavijo. Živel naš vladar kralj Peter II.
V Izgnanstvu na Belo nedeljo 1941.
Dr. Miha Krek, Franc Snoj, Franc Gabrovšek, Dr. Alojz Kuhar.
organizirajo zbirati prispevke j M Churchill na krmilo, da naj dobo uveljavljanja Slovencev v pomoč ljudem v staremu kra- Z(jruženo. vsi zaeno nastopijo
in Vioimv Hnniu v Vntprnm ip	n___» _____i_ji
ju. Njegov dopis, v katerem je podpisan kot tajnik krajevnega pripravljalnega odbora, je v tej številki. Pojasnjuje, da društva pismenih vabil ne bodo dobila, ker pripravljalni odbor želi prihraniti Čas in stroške.'
Ker je sestanek sklican v na-|vk>go -apiZRrjev" in časopisje glici, je možno, da bo katero doma _ hrvatsko, srbsko in društvo dcfpise v listih prezrlo. (doveiiBko, je to vlogo z odo-ali pa čakalo seje. Bilo bi torej branjem označevalo za "mi-boljše, da bi se * iniciativo za I rovno politiko". Neben list v
proti Hitlerju. Pred Churchillom so to delali mnogi drugi liberalni in delavski državniki. Vlada JuToslavije n i sledila tem klicem, nego pošiljala v Rim in Berlin svojega kneza Pavla in ministre, da so igrali
v prvi dobi državnega življenja kraljevine Jugoslavije.
Na dan , pogreba dr. Koro-šča smo soglasno izvolili za njegovega naslednika g. dr. Kulovca Frana. Po večnih načrtih se je zgodilo, da je dr. Kulovec osebno doprinesel največjo žrtev takoj pri prvem sovražnem napadu na našo domovino. Ena prvih bomb, ki so padle na Beograd, je zadela
bodisi preje priček), ali pa sestanek sklicalo pozneje. Sklicatelj bi moral tudi upoštevati, da odide istega dne, ko se sestanek vrši, mnogo članov čika-ških drtiStev SNPJ in SSPZ na konvencijo v Pittsburgh, pa ne bodo mogli sodelovati, tudi če bi imeli volio za to. Priporočljivo je, da ker je akcija skupni. sodelujejo v.-a društva in je j ^"kakor sta sedaj. upati, da bodo vsa zaistopana. l	-_
M. J. Trunk je napisal v Am. Slovenca * editorial z na slovom "Molimo sa alovanako
Rt »i jo." Angleži torej niso edini, ki molijo zanjo. Svoj članek Rev. Trunk takole pričenja: "Za Rusijo moramo moliti. To stori lahko vsak, ako veruje v mvi molitve." Rev. Trunk bi bil lahko v istem članku pove-
• ; inu„. „„(„„ui------ ------- - ------- - predsednika dr. Kulovca, ko je
| BH)ypniji h. ne dru,je v Jum- ¿akaI voz. d, gre oprttviti „v.
slavij! ni smel zapisati ničesar zoper Hitlerja, me proti Musso-liniju. A sedaj mnogi izmed tistih, ki so vodili tafco politiko, ne morejo najti dovolj ostrih besed proti diktatorjema v Berlinu in Rimu. Bilo bi boljše, če bi že takrat vedeli, da nista bila v onih časih, ko še nteta udarila po Jugoslaviji, nič bolj-
_> Kogar zanima
Cleveland, O. — V naslednjem priobčam nekaj izčrpkov iz zapisnika seje odbora collin-vvoodskih slovenskih volllcev za Lauschetovo izvolitev za žu-pnna, ki se je vršila dne 24. avgusta t. 1. v Slovenskem delav-
skem domu na Waterloo rd. dal, da mnogo katoličanov moli T > se mi vidi potrebno zaradi
proti Rusiji. Nedvomno veliko več kakor zanjo. Na primer, goriški nadškof Margotti je ^
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET
CLANOV(IC) JE TRfcBA ZA NGVO DRUŠTVO
\
1

NAROČITE SI DNEVNIK
PROS V ET A
99
Naročnina sa Zdruftone driave (i«ven Chicaga) in Kanado $6.00 na lata: $3 00 «a pol leta: $1.50 *a ¿«trt letat ta Chicago in Cicero $7.50 sa celo lato; $3.78 aa pol letat >a inocamstvo $9.00.
Naslov zc list in tajništvo je:
IK »Ä« .(•	»	i
So. Lnnndnle Avenue Chicago, Illinois

boljšegra razumevanja položaja in ljudi v naši metropoli. Iz-črpki se dobesedno glase:
"Besedo dobi Frank Barbič. ki pravi, da se čudi, kako so se nekateri ljudje spremenili, ker so danes za demokrata, kar niso bili nikoli poprej. On ima rad Lauscehta, ker je fejst fant in bo volil zanj in tudi prispeval v njegov fond; pribije pa dejstvo, da je Lausche uradni kandidat demokratske stranke. Nato priporoča, da bi se ne obračali na društva za podporo, ker bi to ne bilo dobro„ temveč naj se na sejah zbira prostovoljne prispevke."
Pozneje: "Predsednik nato vpraša Barbiča, kaj je hotel povedati. Poprej mu je vzel besedo samo zato, ker je hotel, da se ^najprej rešijo najvažnejša vprašanja, tod« zdfij lahko govori kolikor hoče. Barbič nato pobija idejo, da bi se obračali direktno na društva za prispevke v kampanjski sklad, češ da mnogim društvom ni dovo* Ijtno, n. <pr. društvom SNPJ, prispevati v politične namen?. 9 tem sproži splošno diskuzijo, v katero poležejo domala vsi navzoči iit tekom katere pade budi očitek, češ, če je bilo vse v redu. ko so društva prispevala denar za soc. stranko ozir>ma JSZ in Prosvetno matico, tedaj imajo ista društva tudi pravico, prispevati za zmožnepra in poštenega rojaka, ki kandidira v važen urad. če pa nimajo te
mašo, in ga raztrgala.
Za to se je vlada izpopolnila tako, da je dobil g. dr. Miha Krek ministrstvo za zgradbe, kot minister brez portfelja pa je vstopil v vlado bivši minister g. Franc Snoj.
Ko je bilo že čisto gotovo, da bo Nemčija napadla sta bila s posebnimi pooblastili od vodstva poslana v inozemstvo ravnatelj Zadružne zveze in bivši narodni poslanec g. Franc Ga-brovšek ter tudi urednik '*Slo-venca" g. dr. Alojzij Kuhar.
Tako so razmere nanesle, da smo podpisani prevzeli začasno vodstvo borbe za slovensko svobodo. V tej lastnosti in dolžnosti tudi pišemo vsem Slovencem v stari domovini, in izven, ki so v izseljeništvu kjerkoli po širnem svetu.
Poglejmo naprej dogodke.
Jugoslavija je bila država miru. Vsa njena prizadevanja, odkar se je začela nova vojna v Evropi, so bila posvečena o-hranitvi dobrih, rednih in mirnih od noša je v z vsemi sosedi. Slovenci imo v tej mirovni po-
TISKOVNI FOND PROLETARCA
XXII. IZKAZ
Na predlog Antona Tom*iča ir. Oaklaml«, CaMf., In nn apel upravni-itva so *c odsvali fte «lodeči:
West Allia, Wia. Rudy Singer $1. Cleveland O. Ant. Jankovich $1.50; po $1: Math Zoran (De Pue, Hl.), Angela Zait* in Frank Zhačnik (Chi-eatn», Ml.Ii Mike Sintich 90e; Anton Gosar (Waukegnn, III)	«knpa.i
$5.90. (Nabral Anton Jankovieh.)
C Wage. III. Vincenc in Roae Jur-man {Cleveland, 0.) $5.00; po $1: Frank Prlmotieh (Milwaukee, Wk), Lout* Cetoron In Anton Krečič (Cleveland, O.), »kupaj $8.00. (Nabral <,baa. Pogorelec.)
Cleveland. O. John Bimiič $1.00
Rices Landing, Pa. Anton Zorkh 25c.
Oakland. Ca M. Po $1: Max Amsek in Eftre* Itn pre, »kupaj $2.00. (Po-alal Anton TomJič.)
Kemmerer, Wfo. John H. Kr*i«-nllf $1.50; John StarovaÄnik $1.00; John Krvinntk 50c, akupaj $8.00. (Poalal John H. Krsixnik.)
I.eadville, Colo. Mary Mihelich $1.
Chicago. III. Neimenovan $1.00.
Skupaj $23.15, prejšnji ixkax $1,-104.51, «kupaj $1,217.6*.
lit ¿ki najaktivnejše sodelovali.
(Podčrtano od u. Prol.)
Iznenada, zahrbtno in nelojalno, brez razloga, brez napovedi, so bila ta mirovna prizadevanja uničena, ko sta Nemčija in . Italija dne 6. aprila 1941 zjutraj napadli Jugoslavijo naenkrat z vsemi vrstami orožja na suhem, na morju in s zraka. Isti dan so bila bombardirana mnoga jugoslovanska mesta, posebno hudo pa Beofrad, ki je bil v prvih treh dneh poruAcn. Slovenija je bila napadena na vseh mejah tako z nemške kakor z italijanske strani.
£e prve dni so bili uničeni najbolj važni vojaški objekti v vsej državi. Motorizirane kolone težkih oklopnih sovražnih edinic so napravile globoke zareze v sredino države. Po Jugoslaviji so padle na to še Madžarska in Bolgarija, tako da je bila popolnoma . obkoljena. Nesorazmerna borba je bila v enem tednu končana, ker se toliki premoči Jugoslavija ni mo-Srla zoperstaviti. pričakovana pomoč pa ni imela dovolj časa. da bi bila moffla priti.
Povdarjamo, da so se Slovenci v teh težkih urah pokazali za najbolj disciplinirane in najbolj požrtvovalne državljane in odlične vojake. Naši polki so vztrajali do konca. Slovenski Maribor so sovražniku večkrat Iztrsrali iz rok. Nikjer nI na Slovenskem sovražnik mogel napredovati vse dotlej, dokler ni bil zaukazan splošen umik naših Čet, ko je namreč sovražnik prišel za hrbet. Pa tudi drugod po vsej državi so v vseh vrstah orožja slovenski častniki in vojaki postavili celega moža.
Z zadnjimi možnimi sredstvi ie odšel v inoiemstvo Nj. Vel. Kralj in jugoslovanska vlada z njim. Pri njima se nahaja tudi podpisana slovenska delegacija, da na strani združenih demokracij storimo, kar moremo za zmago pravice in za našo svobodo, ter da organiziramo slovenske sile.
Prepričani smo do dna duše, da bo pravična stvar zmagala. Vstrajati hočemo do konca z Anglijo in njenimi zavezniki in se boriti do zadnjega proti zgodovinskim stoletnim sovražnikom slovenstva in slovanMva, namreč proti Nemcem, Italijanom in Madžarom.
Naš cilj fn proprram je: Osvoboditi in združiti vse ozemlje, vse pokrajine in kraje, kjer strnjeno prebiva slovenski narod. Državne meje Italije, Nemčije in Madžarske nas več ne ločijo. Slovanska narodna družinli zahteva in se vsa bori za svojo naravno, osnovno, človeško ih narodno pravico, namreč za popolno svobodo vsega slovenskega ozemlja.
Trdno smo prepričani, da bomo svobodo dosegli in jo mogli trajno ohraniti samo v skupnosti z drugimi Vlvan^kimi brati, zlasti s Hrvati in Srbi, s katerimi nas veže 20 let skupne usode^ki je posvečena s krvjo našega voditelja dr. Kulovca in z žrtvami najboljših sinov vseh treh jugoslovanskih narodov.
Samo združeni bomo mogli zopet organizirati primemo veliko in močno, notranje pravilno urejeno narodno državo, ki bo dala tudi slovenskemu narodu svoboden razmah narodnega, kulturnega in gospodarskega življenja.
Po trpljenju in vztrajnem delu bo prišlo naše narodno
Srbija dobila novo vlado
Milan Nedic, ki ga je zamejna vlada povišala v vojvodo, načelnik režima po Hitlerjevi volji
Beograd. — (JK) snji dopisnik uradne nemške agencije DNB je poêlai v Berlin 29. avgusta sledečo brzojavno vest: Bivši jugoslovanski minister vojske in mornarice vojvoda Milan Nedic je z odo-brenjem nemškega vojaškega governerja letal. gen. Danckel-manna sestavil novo vlado v Srbiji. Pridržavši sebi predsedni-štvo vlade je postavil Milana Ačimovica za notranjega in O-gnjena Kuzmanoviča pa za zunanjega ministra.
Berlin potrjuje veat o Nedicevi vladi v Beogradu
Berlin. 30. avg. — (JK) — Peča je se uradno po radiu s sestankom, ki sta ga imela Hitler in Mussolini in ki se je končal včeraj, je danes govornik nem. zunanj. ministrstva izjavil tole: Včeraj je bilo tukaj uradno objavljeno osnovanje nove Srbske države z vojvodom Milanom Nedičem na čelu. V duhu Zaključkov konference med Hitlerjem in Mussolinijem in v smi?!u točk, ki sta jih ona dva objavila za preureditev bodoče
'rope, dokazuje to osnovanje Srbske države dovolj jasno, da so osiščne sil£ pri volji dati priliko vsakemu poedinemu narodu za to, da prevzame popolno "dgovornost v obsegu svojega govornost v obsegu svojega "življenjskega prostora".
Komentar k aeatavi Nadioeve vlade v Srbi/f r *
— 14JK": Nemci niao nikoli javili, da so ujeli gen. M. Nedi-ča, ki ga je jugoslov, vlada radi njegovega junaškega odpora proti nemškemu prodiranju preko Skoplja povijala v vojvodo, še preden je zapustila deželo. Ostanki Nodicevih tet so četovmli še nadalje ter dejansko držali v svoji oblasti dobršen del Srbije, črne gore, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. V stiski in nemožnosti, da bi sedaj vrgle večje število svoje vojske v Jugoslavijo ter tako ugnale te četnike tamkaj, je prav lahko mogoče, da so nemške oblasti stavile gen. Nediču nekakšno ponudbo in da jo je on kot vojak sprejel v upanju, da bo s tem prihranil harodu in deželi mnogo krvi in trpljenja. Kot vojak, ne pa kot politik In državnik. Je pač verjel v častno besedo vojaka — Svaba! Brez dvoma se bo z njim, njegovo vlado, deželo in narodom naposled zgodilo isto in še huj-:e, kakor se je zgodilo z vlado drugega vojak«, ki je veroval Sva bom. z ono maršala Petai-nn na Francoskem! Kar najbli-žnja • bodočnost bo pokazala, koliko je bilo v tem činu gen. Nediča iskrenosti in dobrih namenov, pa koliko 'kvizlinštva*. — Ačimovič in Kuzmanovič sta
Tukaj-1tudi doslej fungirala kakor nekakšna ".srbska vlada v Beogradu", kateri so fcvabi sedaj le še dodali domnevno avtoriteto vojvode Nediča in — njegove Čete, če in koliko so mu te sledile tudi v tem njegovem postopanju. Pravi četniški vojskovodje in narodni, ne profesionalni borci lrtci Čeda Milič, ne bodo nikdar šli i na limaniee niti ne v takšne eksperimente s švabi. Za nje je edinole boj na življenje in smrt. Lahko se zgodi, da naredi nadaljevanje odpora teh četnikov in junakov konec tudi vladi vojvode Nediča. — Kolikšen bo tisti odka-zani 'življenjski prostor' rn kako pa koliko se bi mogli Srbi razširiti v njem, je stvar, ki ji ni treba nobenega komentarja.
Papež kliče v molitev zo
"čimprejšnji, pravični mir" ♦
Papo« Pij XII. j* «»eoj»orečno «fen
najipoaobnejiih imed potomcev vatikanska diplomacije. Toda da «i »cd») bat on poaednje svojo 'driavo" — * ebaef« nekaj akrov — ima »veta »t»-lica maaj diplomatitne moči kot kadarkoli prej v cgodoviiM. od kar ir je pa peš t vo «vol javilo.
Papei Pij XII., ki je bil pod prej-•njim papežem njegov državni tajnik,
hj ml.
je storil pomoto i podpiranjem klrro-faaisma v Avstriji, Francovega fa»i-zma v Španiji, Mnssolinijevrga v Italiji in s ponujanjem sprave s Hitler-jem.	'
Kakor jo v interesa vsega človeštva, tako je t «d t v korist cerkve, d» aavlada na »vel« mir. In naravno, pa-pet Pij XII. t« prav tako v#. kot km»-tj«, dola vet i« drogi Ijodje ki trpe l?reaft* poaledvce tedanje vojne.
Tudi v Zed. driavab bodo po papeževem navodilo katoličani dne M Septembra molili «a mir. V vrčj.h škofijah so na)»li arene v ta namen, v katerih bodo molili U prenehanje klatija. Skoda to, da «ojfca ne bo v«led tega niti aa en dan pHfct-ajaana --	* --L-—
Look Magazine prinese serijo člankov o Slovanih
Revija Look oglaša, da h0 imela v izdaji z dne 7. oktobra daljni ilustriran članek o Čehih, Jugoslovanih, Poljakih in Kusih.
IM........................................
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNTJSKO TISKARNO
Adria Printing Co«
1838 N. flALSTED STREET, CIIICACO-. ILL.
Tal. MOHAWK 4707
PROLETAREC SE TISKA
PRI NAS

ProUtarec, S« p t «m bar 10, 1941
Iz govorov Jugoslovanov na kongresu v Moskvi
'"Velika doba izkoriščanja se bliža kljub vsemu svojemu koncu"
Moskva, UStfK, 15. avg. — Vgeglovanaki kongres, ki se je vršil tu, se je končal s popolnim
uspehom pod predsedstvom ruskega pisatelja in akademika Alekseja Tolstoja, ki ni dru Kače slovitemu ruskemu pisate lju L. N. Tolstoju nič v rodu Vsi Jugoslovani, ki so se pra\ aktivno udeleževali kon?reso' 1 vega dela, so se sedaj organizi rali v stalni Jugoslov. odbor, da nadaljujejo delo glede obve sčanja Hrvatov, Srbov in Slo vencev toliko po podjarmi jeni! krajih v domovini kolikor v svobodnem inozemstvu in izse-ljeništvu, pa da nadalje seznanjajo v prvi vrsti Ruse in po tem pa tudi ostale kulturna narode s problemi Jugoslovanov. Zlasti se bo delovalo na propa gandi v podjarmljenih krajih na kulturni propagandi, i\a književnem in umetniškem polju v vseh panogah umetnosti in naposled na organiziranju pomoči za vojake, ubežnike in sirote, a vse to pa v popolnem soglasju in sodelovanju z uradnimi zastopniki Kralj. Jugoslavije v Moskvi.
Govor Srb« prof. Božidara Mat Urica
Ves moskovski »n tudi drugi ruski tisk je v celoti prinesel govore jugoslov. zastopnikov na kongresu. Jugoslovan, Srb prof. Božidar Maslaric je poleg drugega rekel tudi tole* "Da bi Hitler laže dosegel svoje cilje, je sistematično izvajal lažno in izdajalsko politiko, s katero je ščuval slovanske narode drugega .proti drugemu a tiste, ki se ni?o marali pokoriti njegovi volji, je enostavno zadavil. To je večna nemška izpodrivaška politika do narodov Jugoelavije. — Toda slovanski narodi niso nikaka jag-njeta, ki naj bi šla v klanje brez odpora. To so dovoljno dokazali v preteklosti Srbi, Črnogorci in drugi jugoslov. narodi. Danes spet nudijo zadosti sijajnih primerov za to Rusi, Ukrajinci, Belorusi in mnogi drugi. — V tej orjaški borbi so resnica, napredek in civilizacija na strani Slovanov, s katerimi sta povezana tudi velika sve bodoljubna naroda Velike Britanije in Zdr. države ameriške."
Govor hrvaškega voditelja Jura ftalaja
Kden izmed voditeljev in zastopnikov Hrvatov na kongreau je bil tudi Juro Salaj, ki je dejal med drugim tudi tole: "Hitler je vstufil hrvaškemu narodu za kralja svojega vazala, italijanskega vojvodo de Spo-letto, brata vojvode d'Ao8te, tistega, ki se je pokazal za popolnoma nesposobnega poveljnika la*ke vojske v Abesiniji. Ta 'kralj* sedi lepo v Rimu, ker w boji iti na Hrvaško. — V Hrvaški je Hitler našel propalega zločinca Pavelica, ki mora le izvrševati naredbe svojih nacij-skih gospodarjev. Na deset ti-
ioče in deset tisoče najboljših dnov hrvaškega naroda mečejo v koncentracijska taborišča. >Ia stotine, da na tisoče najhra-nejših hrv. boriteljev je ustre-jenih ali obešenih. — Da bi litler dosegel te svoje zle ci-je, si s pomočjo svojega pan-urja Pavel&a prizadeva raz-»aliti narodno neslogto in mrž-ijo, zlasti med Hrvati in Srbi, ►o dobro znanem načrtu "divi-, le et impera" (razdvajaj in ladaj). — Ali Pavelič je 3 «vojima gospodarjema Hitler-em in Mussolinijem vred na->?dil velikansko pomoto. Spo-nini na velikega borca za ze-linjenje vseh Slovanov, sponii-ii na Josipa Jurja Strosmajer-a in Štefana Rad k-a so še sve-i v umu in zavesti hrv. naro-'a. Hrvatje, ki tako goreče lju->ijo svobodo, niso nikoli prenašali ničigaršnega jarma, pa ga tudi ne bodo od Hitlerja."
Gcvor slovenskega časnikarja Ivana Regenta
Slovenski časnikar Ivan Regent Je povedal med drugim tudi tole: "Slovenci! Orožje, ki ie naperjeno proti Sovj. Uniji, ie naperjeno proti vsem slovan-ikim narodom in tako seve tudi >roti nam. Š Res je naš narod najmanjši član velike slovanske družine. Nesrečna teza, iti, da ne moremo ničesar narediti, ker nas je domnevno tako malo po številu, je usodno vplivalo na naše narodno življenje. — Preštevanje naših vrst ni važno, ali je pa važno in še kako važno to, da se naučimo ceniti svobodo in neod-:lsnost prav toliko, kolikor ju ienijo tudi narodi, ki vedo, d<i !e... "noč v mraku in grobu manj strašna kakor sužnost pod najsvetlejšimi žarki soln-ca". V svoji borbi proti naci-jem ne bonu oaamljeni. Veliki ruski narod, ki je še vedno porazil svoje sovražnike, se b?ri poleg nas. Z nami se borijo tudi vsi slovanski narodi pa oni Velike Britanije in silna moč Zed. držav ameriških, kakor tudi vsi demokratični in svobo-ljubni narodi sveta."
Smrtno kožen zo poslušanje radio emisij iz inozemstva
m
Bern, koncem julija 1941.— SliČno odredbi za Beograd in druge od Nemčije zasedene kraje je 'vlada odvisne Hrvatske izdala odredbo, s katero sc smrtno kaznuje nedovoljeno lastovanje radio prejemnikov in poslušanje inozemskih raiio emisij, brez obzira na to, da li je poslušalec širil ali ne novice, katere je slišal. — V "odvisni" vlada postavlja svojemu narodu zvočnike (loud speakers), po katerih pušča edino svojo, nemško in italijansko propagando. Toda ljudstvo kratko malo noče teh poslušati.
Pravo borbo so vedno vodili le mladi in bedni ljudje!
Velike izpremembe »o prinesla človeštvu zadnja tri desetletja. Toda človeška neumnost ni mnogo nazadovala, temveč se je pri nekaterih stanovih šele prav bohotno razcvetela. Valeriu Marcu pravi: "Tudi demokracija, ki daje vsakemu pravico odločanja in ki na do-1 ločen dan v letu zelo vljudno | stisne milijonom dam in gospodov vprašalni listek v roke in i jih povpraša po njihovemj mnenju, ni kaj dalje razvila političnega mišljenja. Macchi-' avellija, ki ni volil in ki je bil kot državljan pred Ce^arom Borgio brez moči in brez pravice kot muha, kljub temu ni prekosil v politični modrosti še noben volivni upravičenec."
Po krvavih imperialističnih vojnah, ki niso ustvarile nič drugegu kot nova ognjišča za nove vojne konflikte, v dobi, kjer stopa v ospredje vprašanje vseh vprašanj, kako nare-zati vsem ljudem dovolj kruha, v času, ko postaja gospodarstvo vsake dežele vedno bolj odvisno od gospodarstva sosedne dežele, v času, ki naravnost vsiljuje podružabljenje in racionalizacijo svetovnega gospodarstva — zmagujejo začasno marsikje divji nacionalistični pokreti, ki ne morejo koristiti drugemu kakor oboroževalni industriji.
Ta nacija, nacionalni značaj, nacionalizem itd. je postal po-vsok priljubljen monopol razgretih de butan tov. Kajti vedno je še bilo mnogo laže o neki stvari prepirati se in se zanjo navduševati, nego jo razumeti.
Ta val je zajel tudi najbolj učene pismarje. Razlika je majhna, če govore ali pišejo modri profesorji, ki se tudi včasih razvnamejo, navadno ne povedo nič drugega kakor od njih zaničevani lajiki v gostilni, samo, da povedo vse skupaj mnogo bolj nerazumljivo, abstraktno. Mož v gostilni je celo resolutnejii: udari parkrat krepko po mizi in pride do istega rezultata kakor gospod profesor po petsto, v potu svojega obraza napisanih straneh. Po vseh teh debatah so zašle na-cije tako visoko v oblake, da nihče ne ve, kakšno je prav za prav to bitje. Pri Nemcih spada k debati o naciji uniforma, a na Slovenskem pa do sedanje vojne nov časopis in z njim je bila potrebna v Ljubljani tudi z vsakim časopisom nova kavarna.
Tako je tudi po Slovenskem do pričetka nove tragedije dvignil glavo domač fašistovski nacionalizem, čeprav le v skro-mnih oblikah. A bil je fašizem vseeno. Srečal si uglednega gospoda, ki je poudarjal, da je sicer proti preganjanju rojakov Slovencev v Italiji, toda svojo sodbo je takole zaključil: "A navsezadnje, če vse dobro preudarimo, bi tudi pri nas rabili Muasolinija ali Hitlerja." (Sedaj imajo oba.) Tem gospodom je imponirala gola sila, ki je postala za premnoge idiol, mitos.
TUDI AVSTRALIJA PRIPRAVLJENA
A*«tralUa U v nevarnosti japonske«« napaja Anglija sama ja bi v tem »(«¿aja na mofla reüti * aanai ><»mtd. drímv. Avstralska vlada brai i oborolevan jem. N« fornji sliki )• tam#<, nienJ||	f
ki sa veibaja mm vajafc.
Imponira jim zlasti to, Če nekdo pri avojem vladanju izbira najrazličnejša sredstva za golo vladanje.
Genialnost za te ljudi je n. pr. taka-le koatradikcija; 6. aprila 1U20. 1. je rekel Benito Mussolini:
"Izhajam od individua in merim proti državi... Proč z državo v vseh njenih oblikah, proč z državo od včeraj in jutri, proč z meščansko in socialistično državo!"
In v istem letu — listje je že seveda padalo z drevja — je izjavil isti človek:
"Nič izven dfržave, nič proti državi, vse za državo!"
Za vse danf*nje oboževalce fašistovskega režima velja o-gorčen izrek duhovitega Seba-stiana Franka za reformatorskih in socialnih bojev v «poznem srednjem veku: "Napravi, kar hočeš, svet mora imeti svojega papeža, ker sicer ne ve, ne kam ne kaj. Svet hoče in mora imeti papeža, kateremu na uslugo hoče vtn verjeti; hoče imeti papeža, pa če ga je treba ukrasti ali iz zemlje izkopati; in Če mu vsak dan enega vzamea, bo poiskal drugega."
Ameriški geograf Hendrik van Loon pripoveduje v svojem zemljepisju vsega znanega <ve-ta: "Z odprtimi očmi sanjati rad kako karto je prav tako zabavno kakor tudi zelo poučno nr «sanjanje časa. Tu leži n. pr. Rodezija (Rodezija—okrog 1,-500,000 kvadratnih metrov obsegajoča angleška kolonija v južni Afriki), svet zase. Cecil Rhodes jo je u-tanovil. Obogatil je nekaj ljudi. Pomoril je nešteto domačinov. Postal je pocestni ropar, na svojo pest ie začel malo vojno in zgubil. Potem je postal državnik, začel je veliko vojno in jo dobil. Kdo more sešteti vse črne ženske, moške in otroke in še bele povrhu, ki jih ima on na vesti! Toda ta hvaležna dežela je prezrla vse te malenkosti in se je dala imenovati po njem. .."
Mnogo ovir je za človeški napredek. Dobro je. da jih poznano, in potrebno je, da z njimi računamo. Ni pa treba radi tega obupavatl, temveč lahko rečemn z istim Hendrikom van Loonom:
"Velika doba izkoriščanja se bliža kljub vsem končnoveljav-no svojemu koncu. — Ne da se več tajiti, da se glasi datum nad vrati naših novih stavb "sedaj" in ne 934 ali 34 pred Kr. rojstvom. Verjetno ste že opazili, kaj mislim. Pri tem nimam namena, da bi predlagal nov družabni red. Kajti to niti ni potrebno. Stvari se razvijajo same. če se pa ne bi, potem pa v nekaj stoletjih ne bo treba nobenemu več jeziti se nad tem, ker enostavno ne bo več živega človeka, ki bi se še mogel jeziti.
(Prirejeno iz Svobode.)
Naznanilo in vabilo na sejo
Chicago, III. — Vsem uradnikom slovenskih društev, klubov in organizacij se naznanja, da se bo vršila v petek, dne 12. aeptembra, ob 8. uri zvečer seja uradnikov in zastopnikov vseh slovenskih društev v Chi-cagni, v cerkveni dvorani sv. Štefana, 22nd Plače in Wolcott avenue.
Namen te seje je, da se izbere odbor, ki bo vodil zbiranji prispevkov in darov za trpečo staro domovino. Ako imajo katera društva v ta namen Že izbrana zastopstva, so vabljena ta, ako ne, tedaj prosimo in vabimo, da se te seje gotovo udeleže vsaj predsednik, tajnik in blagajnik vsakega društva, kluba ali organizacije. Zadeva je nujna, zato prosimo, da nihče tega naznanila ne prezre. Po vseh drugih naselbinah so že na delu za ta namen. Mi smo imeli dosedaj na rokah izleti in druge zadeve. Zdaj je pa napočit čas, da storimo kar se «toriti da za ta namen. Ne bilo bi lepo, da bi bili mi Cikažani «adnji. Se vedno smo se izkazali častno v takih slučajih in upati je, da ne bomo tudi sedaj. Zato še enkrat, uradniki društev in drugi, ki se zato nazi-
majo, pridite gotovo na sejo v petek 12. septembra og 8. uri zvečer. «
Da se prihrani čas in stroške, se posebna vabila ne razpošiljajo in vsak naj vzame to vabilo na znanje.
John Gottlieb, tajnik krajevnega pripravljalnega odbora za JPO; SS, poslovnica št. 8.
SVETOVNI POLQ2AJ PO DRUGkto lETU KRVAVE DRAME
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Hitlerjeva zvezda pomikati navzdol. Ako Rudija vzdrži do zime, in odločena je, da se bo branila do skrajnosti, se bo Nemčija izčrpala preje predno bo mogla izvojevati v prostrani Sovjetski Uniji odločilno bitko.
Ogromno število mrtvih in ranjenih, na kar Hitler ni računal, ker je pričakoval takore-k:>č nekrvave zmage, kakršno ji dosegel v teku enega tedna v Jugoslaviji, vpliva na moralo ! r *m3kega ljudstva kakor mr-j zel curek na razgreto telo. i Polcjr tega ima Nemčija čez-dulje mani sreče v vojni z Anglijo na Atlantiku. Nedvomno bi bila Anglija v tem oziru že na tleh, ako ji ne bi pomagale Zed. države. Proti obema tema silama r a Nemčija v vojni lahko le vztraja, morda ie leto, morda ve*, a premagati ju ne bo mogla.
Splošna situacija
Izven tega je Hitler še neoporečen gospodar Evrope. Mussolini je le še njegov pribočnik. Francija mu je udinjana, Hrvatska, oziroma njen poglav-nik Pavelic, je njegova petoliz-nica. in tudi v Srbiji si je dobil vlado ljudi, ki jih je celo sedanja zamejna vlada v Londonu smatrala za zveste mi zanesljive. Svoje Quislinge ima povsod.
A vendar Jje vzlic njegovi premoči vsa Evropa kakor hi:*a >. kart. Vojna se šele odločuje, no samo ruskih poljanah, nego na čirokih morjih in pa v go*iK)dfr ki bitki Zed. držav proti Japonski.
Kakor izgleda položaj sedaj, je vojna za Nemčijo izgubljena, pa četudi bo z njo nadaljevala še kako leto ali dve.
Angleško delavstvo za pomoč Sovjetski Uniji
V tem gigantskem konfliktu ima kajpada ogromne interese razred, ki v vojnah, ali pa v podjarmi ienjih najbolj trpi. To je slelavutvo.
Glavni predstavniki svobodno organiziranega delavstva so sedaj ar/leške delavske stri-kovne organizacije. Na svojem prošlem kongresu, ki se je zaključil minuli teden, je angleški delavski kongres soglasno izrekel solidarnost s Sovjetsko Unijo in pa da bo delavstvo Anglije storilo karkoli megoče, da dobi Sovjetska Unija podporo v municiji, blagu, živilih, zdravilih in kakršnokoli drugo podporo.
Doslej se kongresi angleških delavskih unij na Sovjetsko U-nijo ter njeno internacionalo zrli iz povsem razumljivih, u-pravičenih razlogov postrani, a v nesreči se prijatelji razumejo po »prijateljsko neglede na njihne prejšnje razprtije.
Kadar vam kak spis v Pro-letarcu ne ugaja, pomnite, da je to list sa misleče čilatelje, re xa cenzorje!
Presojanje dogodkov
v I
doma in po svetu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
sklh dežel najvišji življenjski standard. Dvignili so ga jI socialisti. To priznava tudi kapi-taliitični tisk. Toda pod pritiski nacizma je življenjski standard na Švedskem že zelo znižan. In vsled enakega vzroka se znižava ne le po vseh deželah Evrcpe, nego tudi v bogatih Zedinjenih državah.
Nov« Zelandija je v zvezi dežel Velike Britanije najde-mokratičnejši dominjon. Socia-list.iČna ideologija in zakonodaja se ni nikjer uveljavila toliko kakor v nji. A ko je prispel nedavno na svoji poti iz Anglije v Chicago premier Nove Zelandije Peter Fraser, je poročevalcu reakcionarne, torijske Tribune radevolje priznal, da je delavstvo prvx>, ki izgubi svo-bodščine in socialne pridobitve, 6im se njih dežela zaplete v vojno. Le to je pranacijska Tribuna poudarila, zamolčala pa je drugo ugotovitev premierja Nove Zelandije. Namreč, da delavstvo po svetu izgublja pravice, socialno zaščito in še marsikaj vsled fašizma, in dokler ta ne bo poražen, bo za delavstvo slabše in slabše.
V Avstraliji je delavska stranka močna politična in gospodarska sila. Avstralski «premier R. G. Menzies, ki je sma-tran za sposobnega državnika /e ni mogel usoglasiti z zahtevami delavske stranke. Zato je hotela, da odstopi. Menzies ji '.javil, da tega nikakor ne stori. A ko je uvidel, da delavstvo v državi, ki je v vojni, največ pomeni, se je zahtevi udal. Je odstopil in izjavil, da ne sprejme več nobene politične službe.
Turčija je že dolgo predmet državniških foltrig. Zavezništva z Anglijo ni držala. Namreč ne v tisti točki, ki je določala, da čim se Anglija zaplete v vojno v Sredozemlju, ji priskoči Turčija na pomoč. Odločila se je rajši za nevtralnost, kar je Nemčiji v korist. Hitler si prizadeva, da pridobi Turčijo z lep« za drugo Bolgarijo, namreč za nemški most.
Moderna vojna ni samo stvar tankov itd., ampak še posebno r r vagande. Nemci so imeli v h;.lan jem konfliktu prednost na bojiščih m v propagandi. Anglija jo s pomočjo zaveznic sku£a dohiteti in očividno je, da se ji bo to tudi posrečilo. Propaganda seveda ni zapopa-dena zgolj v besedah. Na primer, Nemčija je imel av Perziji stotine učiteljev rn f nancira'a je precej perzijskih vÜj'h íol, v katrih ^ poučevali njeni ljudje. Stotine perzijskih dijakov pa je vzela za svoje goste v Nemčijo in jih vzgajala za svoje agente. V glasbi, v drami, v tt'/ovini in industriji so ji taki izučenci več kot navadna propagandna pomoč. Kajti ljudje, od nje izvežbani in izučeni, pridejo na odgovorna mesta, in tak je bil slučaj v Iranu. Anglija in Rusija sta mu storili konec z oboroženo silo, kar je prav tako napačno. Ampak dokler bo svet takšen, da bo en kos deloval zoper drugega, ni pričakovati kaj boljšega. ♦
Odbori proti visokim najemninam v desetih državah
Gibanje proti zlorabam hišnih posestnikov, ki zahtevajo nretirane najemnine v obrwm-benih okrajih, je dovedlo do ustanovitve posebnih odborov, takozvanih Fair Rent Committees, v 21 mestih v desetih dr žavah. Najemninski oddelek (Ront Section) urada administracije cen in civilnih zalo* (OPACS) pozlvlje tudi druga merta, naj isto storijo in njani uradniki sodelujejo v to wrho z odličnimi meščani v prizadetih občinah.
I>o sedaj so se ustanovili taki odbori v South Bend, Ind., San Diego. Calif., Ravenna in Warren, Ohio, Pontiac, Michigan, Hartford. New London, Gro-ton, Waterbury in Bristol, Connecticut. In v obrambenih okra-jih v državah North Carolina, Virginia, Louisiana, Georgia in Alabama.
Pritožbe pokazujejo, da se pretirane najemnine zahtevajo v čez 100 obrambenih okrajih
in najemninski oddelek OPACS pozi vije na hitro akcijo proti taki tendenci.
Kjerkoli so pritožbe upravičene in hišni posestniki nočejo popuščati, se taki profitarji izpostavljajo publiciteti. Common Oouncil—FLIS.
Tudi fonegrafske plošče so zabranjene, ako niso prošle skozi cenzuro "svobodne"
(JK) — Ker se je že večkrat zgodilo, kot po dogovoru, da je v stanovanjih, v gostilnah ali na sestankih na prostem narod »gral gramofonske plošče z rodoljubnimi pesmami in starimi rodoljubnimi koračnicami, je sedaj odrejeno, da mora vsak na za to dolečene prostore prinesti v gotovem roku vse gramofonske plošče, da bodo cenzurirane. Edino nedolžne in brezznačilne plošče se vrnejo lastnikom, medtem ko se ostale zaplenijo in uničujejo. Tako se plenijo tudi plošče z rodoljubnimi peamami in koračnicami še iz dobe Ilirskega pokreta!
i»itiiti:i>UK KLUBOV
S. /is
SEPTEMBER
BRIDGEPORT. O. — Konferenc« JSZ in PM v nedeljo 28. septembra aa farmi ». Skoff a na Barlona.
NOVEMBER
CLEVELAND. O.—Koncert "Znr-je" aa Zahvalni dan ▼ četrtek ZO. novembra e SND na St. Clair Ave.
CHICAGO. ILL. — V nedeljo 30. novembra koncert Save v dvorani SNPJ.
DECEMBER
CHICAGO, ILL.—V »redo 31. de-cembra nove letna aabava kluba it. 1 JSZ.
Listen to
PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 1 to 2 P. M.
STATION WHYP
1520 kilocycle* r (Vtrat Station on Your Dial) * Featuring a program of •
Yugoslav Folk Music
1BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Bromd Street JOHNSTOWN, PA.
t
!! PRISTOPAJTE K	J
;; SLOVENSKI NARODNI t PODPORNI JEDNOII i
::	X
O NAROČITE SI DNKVNIK
|>PROSVETAM
Stane aa celo leto $6.00,
! !	pol lata $3.00
( i
)) Ustanavljajte nova društva.
De«««t članov(tc) je treba na , | novo druitvo. Naslov ta list in j)	m tajništvo je:
¡I 2657 S. Lawndale A ve ;; CHICAGO, ILL,
i
IMMIIU»HH i»t m I M».H
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; T:00—8:30 Paily At 3724 W. 26th Street
Tel Crawford 2212
Al 1858 W. Cermak Rd
4:*0—6 00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 W*dn» aday and Sunday by aonointmenta only
Residence Tel.t Crawford (M «0 If ao answer —— Call Austin 5700
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycleb Vodi
jo George Marchan
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
PROLETAREC
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And It* Educational Bureau
VOL. XXXVI
CHICAGO, ILL., September 10, 1941
Published W«.kly at 2301 Se. Lawodolo Awe,
Babson Sees Co-ops Helping Consumers Meet HCL
Socialism Now-Or Else
GREETING TO THE DELEGATES OF THE SNPJ AND SSPZ
One reaewn why we insist upon the necessity of speedily abandoning the private-profit system and the setting up of a democratically-managed socialized economy is our utter con-vinction that the form, if not the spirit, of Socialism is one of, the thiivgs that mankind will have to accept.
We believe we are not alone in that conviction. Many people \Vho never thought seriously about Socialism in the past are | now admitting—with varying degrees of enthusiasm or disapproval—that this nation is heading that way.
They're right—in so far as the form is concerned. The spirit, however, is a different matter.
We are going to have a controlled economy. But we may have the kimd of control that will stabilize the relationship between owner and worker—a class control that will protect the privilege of one class to exploit another class. Such a set-up, as we have seen elsewhere in the world, is not democratic Socialism, but fascism.
The essence of Socialism is that the institution (jf private profit for owners is abolished. The essence of fascism is that private profit for owners is stabilized and protected by government. The essence of both is that they are government controlled.
There are abundant signs to indicate the imminence of government control. Price stabilization, regulation of production, limitation of gas sales and other measures copied from fascist nations foretell the structure of the world to be.
But there are all too few signs that the controlled economy of the future will be of the democratic variety. Unfortunately, too few workers understand that a decision must soon be made. Too many are indifferent to the difference between fascism and Socialism. Blinded by the bright light of immediate «personal interest, there is a danger that our generation of Americans, like their brothers in foreign lands, will invite an era of state capitalism by their failure to organize in time for workingclass control of the society that is now taking form.
What few people seem not to understand is that "Socialism In Our Time" is more than a campaign slogan. Conditions indicate Socialism now or a new slave economy throughout the capitalist world.	—Reading Labor Advocate.
The Twelfth Regular Convention of the Sloven« National Benefit Society wall convene this Saturday, September 13th, 1941, at the Fort Pitt Hotel in Pittsburgh, Pennsylvania. On the same day and in the same city in the Slovene Dom, the Slovene Progressive Benefit Society will hold a special convention.
The purpose of the latter is to consolidate and merge with the Slovene National Benefit Society and for the same purpose, the SNPJ delegates will gather on the same day, that is, to decide on the merger with the SSPZ.
We wish both of these organizations a complete success in their task.
We have a special reason to great the convention of the SNPJ. PROLETAREC was not established to serve only the struggle for labors' rights in general, but especially to promote the struggle for a workers' ideology in the SNPJ. The force which organised PROLETAREC was successful in that endeavor.
We wish the SNPJ or whatever the new name of the united organisation shall be, that it remain loyal to its traditions and principles for which PROLETAREC has labored from the very beginning.
The SNPJ has become what it is, not only because it was a good insurance organisation but especially because of its idealism, its forward looking rules and regulations and the consciousness that its duty was to serve everyone and everything which will benefit the working masses.
Let its good work, its past history and traditions inspire the new generation and continue to benefit the Society and its members, also in the future.
In that spirit, we greet its delegates and the delegates
of the S. S. P. Z.
THE COOPERATIVE MOVEMENT
NO "BOOM" FOR FOREST CITY
By JOSEPH DRASIER
and post-war economic world.
At the second annual summer institute of the New Jersey Cooperative Federation at Shawnee Lake Camp, Water Gap, Pa.. Anthony Lehner, for example, startled his listeners with this opening statement: "No one knows what Is in store for America in the next ffve'yeara, but we are on the way to a typically American totalitarianism unless we build a strong cooperative movement as an instrument of preserving democracy."
LONGER LIFE
People Show Strong Desire for Pensions
A recent Gallup poll revealed the deep desire for old age security on the part of the American people, when 70** indicated they would be willing to pay a 3% tax on their income in order to get a $50 a month government pension after they were 60. Those not willing numbered 18% and were undecided.
Co-op• Grow Mora Strio«
There is a growing seriousness in the speeches of co-op leaders, whose central theme emphasises the part cooperatives can play in the present
ÇJ/NC OUT OF EVERY FOUR WOOERS WAS UNtMnOfcD in	ö
ffiwKATUMrri ro tSTAbUSH UNfcMOiMWrr
Bcnsfit plans in înc O.S. WERE MADE 5T TUf TRADE UMOJS as CAftlf as 1831.
m INC PROFESSIONAL AND Ctf MCAl OCCUPATIONS A600T 45% OF THfc UNION MEM&ERS HAW fMD VACATIONS IN THE* A6RE6MCNT5.
\\HE DOLLAR SrSNT FOR UNON LA66L V600D5 TA*E3 NO VACATIONS . IT WORKS FOR YOU IN 6RINGIH6 TOO THf MOST VALU* , AND IT WORI^S FOR. ORGANIZED LA&DR IN CREATING DiMAND POR THE UNION . LAftCU SEE n»AT
THE NEXT HAT TOU ( jd&Fffr. tor «As nus LAbtt ? j^RS^ U**« WfcS*A1MNU ? 7 ÊJŒ V,
IN NEW ENGLAND, A ZÛ0-6OK. HAS TMS JOt Of-IOADÜG AND umOAOmS SUDS OR DRAtS USED
to ¿wo toes.