Statistična kontrola in izboljšanje kakovosti
Tovarna farmace-rtskii in kemičnai ix-delkov >Lek< t Ljubljani je uvedla sta-tistiično kontrolo kakovosti. svojdh izdel-koT, ker se je v praksi nekaterih držav izkazala ta metotfa kot najprimernejša za kontrolo kakovosto t množičai proiz-vodnjd.
V fazi priprav za uvedbo stafiistične kon-' trole kakoTosti so strokovnjaki podjetja loono ngrotovili toleranoo v teži psamez-nih izdelkov in njihovih sestavnih delov, pri čemer so hkra/ti določili tudi optimal-ne točke (spoclnjo in zgornjo mejo). za po-samezne karakteristiike izdelkov; V na-daljnji fazii. ki tcrja podrobnejše pozna-vaDJe tehinike statistične konirole kako-vosti, ao zaiprosili za pomoč strokovn jake Maitistiike iz GospodaTskega inštituta v LjaiTjaini. Na podla«fri neposredmega ra/-iskovanja pogojev m naeina proizvodmje sta b-ila določ«na velikost in število vzor-cev, kd jdh je treba raziskati glede dolo-fenih kakovostnnh lastnosti, doiločeTie so bile formute za . ngotaTljanje kakorosfn vzorcer in kakovostj množine. bi jo re-prezentiTa vzorec, in izdpiane tabel^. s kai+erimi bodo nad^irali kakovost posa-mezTvih proizvodov. Tako je bila postav-ljena znanstvena osnova za raziskoranje kakorosti izdelkov. Podjetjn ic omosrofo-no, da s sodobno metodo. ki }c sora.zmPr-no prepnosta. dos^že najverjo možno go-tovost in naglico v raziskovanju kakovo-
sti, s tem pa fudii gotovost ?lede sam,e kai-kovosti izdelkov, ki jih pošilja aa tržišče.
Koristaost metode statis-tične kontrole kakovostii pa s tem seveda še n;i izčnpana. Ob naidziraonju tcženf v g-ibanju določe-nega kakovostnega znaka nierl dbvoljeni-mi mcjami se vodja proizvodnje usmerja v iskanje Tzrokoiv za pojavljanje takih odmikov in se loti njihove odprave. 3 prilagovanjem proizrfttln.ih po^ojev v sk.ladu z ugolovitvami kon^trole se zmainj-šujejo odmiki od opfrimalne točke. s tem po tudd verjeittiost poiara škarta, kar je bil, če gledatn-o s stališča prihrankov in ekonomičnosfii v poslovanju. edfn izmed1 najbistvenejših . rezultatov uvedbe sta.fi-stične kontrole kakwosti v prakso pod-jetja.                                              J. Z.
V članefc »Z impregnacijo lesa po sodobnih metCHjah lahko dosežemo večje prihranke«, ki smo ga objavili v 24. številki »NaSe skupnostl« tretjega letnika, sta se vrinili dve neljubi na-paki. Tako bi se moral prvl vmesni naslov pra-vilno glasiti »Impresnacija z vodotopnimi sol-nimi raztopinami«. Na koncu pfvega odstavka pod naelovom >Kaj je treba storiti« bi se mo-ralo pravilno glasiti: »Zagotoviti bi morali fi-nančna sredstva za raziskovalna laboratoriiska in terenska dela naših strokovnjakov . . .«. Pro-simo bralce, da ta popravek upoštevajo.