V.b.b. Š2TTD i? - Posamezni izvod 1.30 žil., mesečna naročnina 5 šilingov. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 17 Letnik X. Celovec, petek, 28. januar 1955 Štev. 4 (666) Avstrija hoče ostati izven politike paktov Državni tajnik v zunanjem ministrstvu dr. Bruno Kreisky je preko radia odgovoril na več vprašanj, ki so mu jih postavili domači in tuji novinarji. K vprašanju avstrijske državne pogodbe je dejal, da mu niso znani nikakršni konkretni pogoji za nadaljevanje tozadevnih pogajanj tekom prihodnjega poletja in da v doglednem času ni pričakovati zanimivih zunanjepolitičnih razgovorov ali pa potovanj zunanjega ministra ali državnega tajnika v inozemstvo. Svetovna politika je zasenčena z velikimi odločilnimi dogodki v Parizu in Bonnu. To pa ni ugoden čas za zunanjepolitično dejavnost države, ki ni udeležena pri teh pogajanjih. O pariških pogodbah je dr. Kreiskv dejal, da se Avstrije ne tičejo. »Že v Berlinu smo povedali in povemo vedno spet, da nočemo skleniti nikakršnega pakta«, je dejal ter v podkrepitev tega stališča opozoril na zemljepisno lego Avstrije. Glede odnosov med Avstrijo in Sovjetsko zvezo je omenil aretacijo Sokolov-skega in sovjetsko zadržanje napram avstrijski vladi decembra v Aliiranem svetu, kar po njegovem mnenju ni primerno za razvoj odnošajev zaupanja. O zakonu, ki ga pripravlja bonnski Po brezuspešnih akcijah sovjetske vlade proti uresničitvi pariških sklepov — glede vključitve Zapadne Nemčije v evropski obrambni sistem in glede njene oborožitve — je sedaj krenila v drugo smer. Ker niso bili učinkoviti sovjetski grožnji Franciji in Veliki Britaniji, da bo razveljavila prijateljske pogodbe z njima, če njuna parlamenta ratificirata pariške sklepe, se Moskva v zadnjem času obrača neposredno na Zapadno Nemčijo. S tem hoče zlasti izkoristiti nekatera nesoglasja med Adenauerjem in francoskim ministrskim predsednikom Mendes-Franceom v zvezi s kontrolo oborožitve in vojne industrije, ki so prišla do izraza tudi na sestanku obeh državnikov v Baden-Badenu pred dvema tednoma, pa čeprav so ta sestanek uradno označili kot uspeh. Na drugi strani pa Moskva računa predvsem na močne sile v Za-padni Nemčiji sami, ki so proti pariškim sklepom ali vsaj za ponovne razgovore velikih štirih o Nemčiji pred njihovo ratifikacijo. Sovjetska vlada se je prvič obrnila neposredno na Zapadno Nemčijo dne 15. januarja t. 1. s predlogom o splošnih svobodnih volitvah v vsej Nemčiji in o možnosti normalizacije diplomatskih odnosov med Moskvo in Bonnon. Izjavila pa je obenem, da bi bili vsi tozadevni razgovori brez pomena po ratifikaciji pariških sklepov. Ta slednja postavka je sovjetskemu koraku ponovno dala videz zgolj propagandne akcije, čeprav je v njem nekaj novih momentov, ki bi jih mogli izkoristiti i Nemci i zapadne velesile za približanje k rešitvi nemškega vprašanja. Ta Sovjetski predlog je bil odklonjen kakor vsi prejšnji slični Predlogi. Adenauer je dejal, da se Zapadna Nemčija ne more odreči pomoči ostalih držav Atlantskega pakta pri naporih za združitev Nemčije, kar pomeni, da je slej ko prej proti vsakršnim razgovorom s Sovjetsko zvezo pred ratifikacijo pariških sklepov. Glede diplomatskih odnosov pa zavračajo sovjetski predlog tudi nemški socialisti, kajti to bi pomenilo priznanje Vzhodnonemške vlade in s tem dejstva razkosane Nemčije tudi v bodoče. Predsednik zapadnonemške socialdemokratske stranke Erich Ollenhauer je v zvezi s sovjetskim predlogom o vsenemških svobodnih volitvah naslovil na kanclerja Adenauerja pismo, v katerem postavlja uradno zahtevo nemških socialistov, naj kancler nemudoma ukrene korake, da bi prišlo do tozadevnih razgovorov s Sovjetsko zvezo še pred ratifikacijo pariških sklepov ter poudaril, da je združitev Nemčije za nemški narod prven- Državni tajnik Kreisky je dal radio-intervju parlament v zvezi z vprašanjem državljanstva Avstrijcev v Zapadni Nemčiji, je dr. Kreisky dejal, da obstoja vtis, da polagajo v Bonnu veliko važnost na upoštevanje avstrijskega stališča. Glede »nemške imovine« v Avstriji pa so znane avstrijske protizahteve, ki obsegajo zlasti devizne zaloge stare Narodne banke, premoženje Avstrijcev v inozemstvu in pre- Predsednik ZDA Eisenhosver je naslovil na ameriški kongres poslanico, v kateri zahteva, naj mu kongres dovoli uporabo oboroženih sil za obrambo Formoze in otočja Pescadores, ki leži v morski ožini med obalo celinske Kitajske in otokom Formozo. V ostalem pa gre predvsem za pomoč, ki jo naj nudi ameriška mornarica Čangkajškovim Četam pri evakuaciji stveni cilj, za katerega dosego je treba izkoristiti vse možnosti, torej tudi zadnji sovjetski predlog. Celo v vrstah bonnske koalicije so menja deljena. Zlasti svobodni demokrati oklevajo med upoštevanjem in neupoštevanjem sovjetskega predloga. Kc je sovjetska vlada videla učinek tega svojega predloga, je šla minuli torek še en korak dalje. Z odlokom prezidija vrhovnega sovjeta je ukinila vojno stanje z Nemčijo ter s tem prehitela zapadne sile. Čeprav so s tem odlokom ukinjene tudi vse dosedanje omejitve za nemške državljane, si Sovjetska zveza navzlic ukinjenega vojnega stanja vendar še za naprej pridržuje pravice in dolžnosti, ki jih je prevzela s štiristranskimi sporazumi zlasti na Jalti in v Potsdamu. Posebej je poudarjeno, da velja odlok tako za Nem- moženje zavodov' za socialno zavarovanje. Državni tajnik se je izrekel za to, da bi zvezna vlada podprla potovanje delegacije zveze industrijcev v Peking, češ, da si Avstrija držav, s katerimi trguje, ne more izbirati po njihovih političnih režimih. Navezovanje gospodarskih stikov ne pomeni manifestacije za kakršen koli politični režim. nekaterih otokov. Pri tem ni izključeno, da pride v oborožen stik s silami LR Kitajske. VII. oddelek ameriške vojne mornarice je že doslej imel nalogo braniti Formozo pred napadom, vendar je ta naloga temeljila le na svoječasnem ukazu predsednika Trumana brez odobritve kongresa. V sedanjem napetejšem položaju pa si je ho- ške demokratično republiko (Vzhodno Nemčijo) kaker za Nemško zvezno republiko (Zapadno Nemčijo). V političnih krogih malone vsega sveta cenijo, da je sovjetski odlok o ukinitvi vojnega stanja slednji, najučinkovitejši poskus onemogočiti uresničenje pariških sporazumov. V kolikor bo uspešen, danes še ni mogoče preceniti. Vsekakor je Bonnska vlada v svojem uradnem stališču, ki je bilo objavljeno v sredo, sovjetski ukrep sicer pozdravila, a takoj tudi izrazila svoje pomisleke, baš zaradi tega, ker si Sovjetska zveza pridržuje pravice, izvirajoče iz prejšnjih zavezniških sporazumov. S hkrati izraženim pričakovanjem, da bo Sovjetska zveza sedaj končno vrnila vse vojne in civilne ujetnike, skuša Adenauer vsej stvari odlomiti proti pariškim sporazumom naperjeno ost in jo speljati na drugi tir. Kolikor s takim manevrom koristi ali škoduje interesom nemškega naroda, bodo morda pokazali že naslednji dnevi in tedni. Predsednik FLRJ bo obiskal tudi Francijo Proti koncu minulega tedna je predstavnik francoskega veleposlaništva v Beogradu des Roziers o priložnosti sestanka z namestnikom državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Beblerjem sporočil, da predsednik francoske republike Rene Coty vabi maršala Tita na uradni obisk v Pariz. Vest o francoskem povabilu so v Jugoslaviji z zadovoljstvom sprejeli; poudarjajo, da je pomemben prispevek h krepitvi evropskega sodelovanja. Medtem je agencija Tanjug javila, da je bil maršal Tito, ki se je tedaj še nahajal v južni Indiji, takoj obveščen o povabilu in da ga je tudi že sprejel. Točni datum obiska bodo določili šele, ko se bo maršal Tito sredi februarja vrnil v Beograd. tel Eisenhower zagotoviti pristanek ljudskih predstavnikov, da to nalogo ameriških čet razširi. V torek je ameriški kongres dejansko sprejel z veliko večino resolucijo, ki daje predsedniku Eisenhowerju zahtevana pooblastila. Kakor poročajo, so bili pred glasovanjem vsi kongresni poslanci opozorjeni na dejstvo, da se resolucija zelo približuje ameriški vojni napovedi LR Kitajski. Ugotavljajo tudi, da je oblika resolucije taka, da ne omejuje pravice predsednika ukazati tudi uporabo atomskega orožja, če bi šlo za res. Čeprav v Ameriki sami zatrjujejo, da je ukrep predsednika namenjen samo ohraniti miru na Daljnem vzhodu na rreč v smislu, da si ob takem položaju LR Kitajska ne bo upala »nadaljevati osvoboditev vsega kitajskega ozemlja, h kateremu spadajo tudi Formoza in ostali otoki v bližini obale«, kar vlada v Pekingu slej ko prej postavlja za svoj cilj, je vendar treba ceniti v ameriškem kongresu izglasovano resolucijo kot odkrito grožnjo s silo, ki samo lahko še bolj zaostri že itak napeti položaj na Daljnem vzhodu. To zlasti ob dejstvu, da je ministrski predsednik LR Kitajske Ču En La j odklonil sleherno vmešavanje tudi OZN in Varnostnega sveta, predvsem pa Amerike v »spopad z izdajalsko kliko Čangkajška«, ki jo označujejo kot izključno notranje-kitajsko zadevo. Vsako intervencijo bi LR Kitajska smatrala za kršitev kitajskega ozemlja. Mednarodna organizacija dela za sodelovanje evropskih držav V Ženevi se je v ponedeljek začela evropska regionalna konferenca Mednarodne organizacije dela. Na konferenci, ki bo trajala do 5. februarja, sodelujejo predstavniki vlad, delavcev in delodajalcev 27 evropskih dežel. Razen pregleda gospodarskega in socialnega razvoja evropskih držav v dobi zadnjih 50 let so na dnevnem redu konference razprave o zvišanju in povečanju produktivnosti, o pravični razdelitvi socialnih bremen in dajatev in o pospeševanju tistih industrij, ki so v evropskem gospodarstvu najbolj potrebne in so doslej dosegle največ uspehov. Predsednik konference, švicarski zastopnik Rubattel, je v svojem govoru zlasti podčrtal potrebo ukrepov za zboljšanje življenske ravni evropskega prebivalstva. Poudaril je, da je povečanje delovne storilnosti eno izmed glavnih sredstev za dosego tega cilja in za nadaljnji razvoj evropskega gospodarstva sploh. Generalni direktor Mednarodne organizacije dela Morse je v svojem poročilu naglasil važnost ureditve in razširitve evropskega tržišča in povečanja socialnega skrbstva, ki bi lahko zagotovilo večjo storilnost delovnih moči. Zboljšanje gospodarskih in socialnih razmer v Evropi je mogoče deloma doseči na nacionalnem področju, še bolj pa s tesnejšim sodelovanjem evropskih držav. Po svojem sestanku v Baden-Badenu sta zapadnonemški kancler Adenauer in francoski ministrski predsednik Mendes-France priredila skupno tiskovno konferenco, na kateri sta označila svoj sestanek kot uspeh. (AND) Moskva z vsemi sredstvi proti pariškim sklepom Po ponudbi normalizacije odnosov z Bonnsko vlado še ukinitev vojnega stanja med Nemčijo in Sovjetsko zvezo Amerika zaostruje položaj na Daljnem vzhodu V zadnjem času spet bolj napeti položaj med LR Kitajsko in ostanki Čang-kajškovih sil na Formozi in drugih otokih vzdolž kitajske obale, ki se odraža v pogostejših spopadih na otokih v neposredni bližini obale (kakor smo zadnjič poročali, je enega izmed' teh otokov z uspešno akcijo zavzela kitajska ljudska vojska) in v obojestranskih pojačenih letalskih napadih, se je minuli ponedeljek še bolj zaostril, ko je predsednik ZDA Eisenhower zahteval od ameriškega kongrep posebna pooblastila za morebitno vojaško intervencijo v sporu med nacionalistično in Ljudsko republiko Kitajsko. Kakšna bo bodoča ameriška politika V zadnjih letih, letih včasih zelo srdite hladne vojne, so Združene države Amerike vedno igrale vlogo »močnega« in se v tem niso nič razlikovale od vodilne sile v nasprotnem svetovnem bloku, Sovjetske zveze. Nepopustljivosti obeh strani je bilo in je deloma še danes pripisati trajanje svetovne napetosti na določeni stopnji. Medtem je postalo vse jasneje, da bi v današnji atomski dobi pretila pogubna nevarnost vsemu človeštvu in da bi ne bilo ne zmagovalca ne premaganega, ko bi hoteli reševati svetovno napetost s pretvorbo hladne v vročo vojno. Razvoj je privedel do tega, da se je hladna vojna še bolj ohladila in da so ugasnile tudi iskre malih vročih vojn v Koreji in Indokini. Kljub temu pa nihče izmed velikih še ni storil koraka naprej. Še so medsebojna sumničenja in podtikavanja, še vlada strah drugega pred drugim, še je nezaupanje osnova v odnosih med velikimi. To negotovost najbolje odraža zadržanje odgovornih ameriških politikov v zadnjem času, predvsem novoletna poslanica predsednika Eisenhosverja. Iz nje izhaja, da so ZDA vlogo »močnega« zamenjale s previdnostjo, s taktiziranjem na vse strani. Ni več slišati bojevitih gesel o »osvoboditvi« narodov, ki so pod sovjetskim vplivom, pritiskom in nadzorstvom. Vse veČ govore o »omejevanju«, ki naj po eni strani samo zajezi širjenje vpliva Sovjetske zveze, katerega se v Evropi že skoraj ni več treba bati, ter vpliva mlade LR Kitajske na Daljnem vzhodu, ki ga bo vsekakor težje obrzdati, na drugi strani pa le vključuje nekako priznanje danega svetovnega položaja. Eno je v tem, da zmernejši elementi v ZDA, ki sicer danes niso vplivni, celo že resno razmišljajo o neizbežnosti priznanja Kitajske. Najnovejši predlogi, da bi dosegli premirje med Čangkajškom na Formozi in LR Kitajsko, brez dvoma tudi merijo v to smer. Čeprav svet ob takih znakih lahko pričakuje, da se mednarodna napetost vsaj ne bo zaostrila, pa vendar še ni na mestu brezmejni optimizem. Amerika je namreč tudi — poleg napovedim miroljubnejše politike zlasti v Eisenhowerjevi novoletni poslanici in drugih njegovih izjavah zadnjega časa — povečala vojaško postavko za prihodnje leto, je te dni ponovno poudarila svojo pripravljenost, z vsemi sredstvi pomagati Čangkajšku proti »osvoboditvi« Formoze, ki jo slej ko prej navaja kot svoj cilj Kitajska itd. Glede Evrope velikih sprememb v bodoči ameriški politiki ni pričakovati. S sklenitvijo pariških sporazumov je zaenkrat dosegla, kar je doseči hotela; zdaj le GOSPODARSKI DROBIŽ Avstrija neodvisna od uvoza sladkorja Proizvodnjo slarkorja cenijo v Avstriji za leto 1954/55 na 194.000 ton, nasproti 164.000 tonam v prejšnjem letu. Proizvodnja sladkorja presega za okoli 10.000 ton potrebe za kritje domače potrošnje. Po tem stanju proizvodnje bo Avstrija v bodoče neodvisna od uvoza, tembolj, ker so ugodni proizvodni uspehi pobuda za proizvajalce, da razširjajo površino nasadov sladkorne pese. V minulem letu doslej najvišja proizvodnja opeke Zaradi obsežne gradbene dejavnosti v minulem letu je avstrijska proizvodnja opeke dosegla doslej najvišjo stopnjo. V tretjem četrtletju 1954 je bila proizvodnja zidne opeke za skoraj 50 odstotkov višja kakor v istem času prejšnjega leta. Opekarne so svoje izdelke vse prodale. Ugodna konjunktura omogoča podjetjem nadaljevanje racionalizacije ter so tudi pomnožila naprave za sušenje. Porastek hranilnih vlog Leta 1954 so dosegle avstrijske hranilnice z 1,1 milijarde šilingov hranilnih vlog najvišji porastek od časa valutne reforme. Ob koncu leta je znašalo stanje hranilnih vlog 3,3 milijarde šilingov. še nestrpno čaka, da bodo vse prizadete države te sklepe čimprej odobrile. Edino pobuda francoskega premiera Mendes-Francea za ustanovitev oborožitvene skupnosti s krontrolnimi pravicami nad oboroževanjem in vojno industrijo ameriškim strategom ne vre v račun, ker bi želeli nemoteno, hitro nemško oborožitev. Nadejajo se namreč, da bodo morebitni razgovori s Sovjetsko zvezo o zmanjšanju medsebojnih napetosti, lahko uspešni samo in šele, ko bo do konca skovana evropska enotnost, v katere okviru bo tudi nova nemška vojska že stala na nogah. Nekoliko gibčnosti pa bo morala evropska politika ZDA vendar dokazati, če bo hotela obdržati zase simpatije vseh Kmetijska zbornica je predstavnica lastnikov in najemnikov kmetijskih obratov. Njena dolžnost je, da nasproti državi zastopa njihove koristi, da pospešuje kmetijsko proizvodnjo in da skrbi za dvig življenjske ravni na vasi, neglede na velikost kmetije in pripadnost kmetovalca. Lastniki in najemniki kmetijskih obratov pa so dolžni svojo zbornico vzdrževati in plačujejo v ta namen z zemljiškim davkom posebne doklade za Kmetijsko zbornico. Višino teh doklad določi vsako leto sproti najvišji organ zbornice, to je občni zbor 24 izvoljenih zborničnih svetnikov. Njemu predložita v razpravo vsako leto prezidij in zbornični urad svoj proračun ter višino doklad za pokritje izdatkov. Od leta 1952 naprej je vsak koroški kmetovalec plačeval doklade za Kmetijsko zbornico v višini 125% od osnovne mere za zemljiški davek. Predlog proračuna za leto 1955 pa predvideva zvišanje na 150% in sicer 125% za kritje rednega in 25% za kritje izrednega proračuna. V zborničnih uradih 160 ljudi položaj podeželja pa vedno težji 2e pri obravnavanju proračuna za leto 1954 so zbornični svetniki Ogris, Dum-pelnik in drugi kritizirali, da proračun ni upošteval potrebe štednje v zbornici, ki jo zahteva vedno težji položaj družinskih kmečkih obratov na Koroškem. Zato je naravnost neverjetno, da predlaga zbornični urad za leto 1955 še višji proračun. Redni proračun sam, ki obsega samo plače in mezde dela uslužbencev ter stvarne stroške zborničnega poslovanja, znaša 4.5 milij. šilingov. Od tega zneska gre ca. 3 milij. šilingov za stvarne stroške zborničnega poslovanja. Okroglo pcl-drug milijon pa je določen za plače pre-zidiju zbornice in načelnikom okrajnih kmečkih zbornic ter 53 aktivnim uslužbencem. Zbornica pa ima več uslužbencev. Za plače in potrošnjo 71 nadaljnih uslužbencev, ki so zaposleni na sektorju za pospeševanje kmetijstva, je odobril koroški deželni zbor znesek 3 milijonov šilingov, kar pomeni, da prejema zbornica za te uslužbence plačo od deželne vla- držav evropske skupnosti, kajti zlasti Francozi, in tudi Angleži — Zapadnonem-ški socialdemokrati pa sploh — stremijo za razgovori z Vzhodom vsaj takoj po odobritvi pariških sporazumov, torej, ko bo nova zapadnonemška vojska sicer že pravnomočno odobrena a še ne povsem uresničena. Od skladnosti med nedavnimi napovedmi o bodoči ameriški politiki in njenim dejanskim izvajanjem na miroljubnejših temeljih ter od skladnosti med njenimi načrti in uspehi bo v veliki meri odvisen bližnji razvoj svetovnopolitičnih odnosov, pa tudi ugled današnjih vodilnih ameriških politikov. de. Poleg teh 124 uslužbencev pa ima zbornica nameščenih več kot 30 gospodarskih svetovalcev (Wirtschaftsberater), ki stanejo zbornico nadaljnih 918.000 šilingov, za kar pa dobi od kmet. ministrstva prispevek 510.000 šil. Okoli 160 ljudi torej ima Kmetijska zbornica zaposlenih za zastopstvo kmečkih interesov in za zboljšanje gospodarskega položaja na vasi. In ca. 8 milijonov šilingov bo letos njihovo delo stalo. Od tako širokega aparata zbornice v zadnjih letih pa so družinski kmečki obrati predvsem po Rožu, Zilji, Gurah in Podjuni imeli bore malo koristi. Tudi novi avtomobili, ki jih je poleg starih zbornica v zadnjem letu kupila, niso na kmečkih obratih pokazali ustrezne plodovitosti zborničnega delovanja in pospeševanja kmetijstva. Zato bi bil skrajni čas, da se spremeni sistem dela v zbornici, da se prezidij in zbornični urad namesto sedanje centralizacije uslužbencev okoli zelenih miz lotita razmestitve zborničnih strokovnjakov in »Beraterjev« na mesta, kjer bije kmečki človek borbo za kruh in obstoj. Na polju raste kmetov pridelek in tam je treba pokazati, kako gnojiti in kaj sejati, da bo uspeh dela boljši. Dokler pa tega ni, tudi ne bi smelo biti višjih zborničnih doklad, ali pa naj jih plačujejo oni, katerim zbornično delovanje neposredno koristi. Druga postavka, ki proračun po nepotrebnem in čedalje bolj obremenjuje, je vzdrževanje kmetijskih šol po Kmetijski zbornici. Zbornica namreč na svoje stroške vzdržuje gospodarsko šolo Buchhof ter tkalsko šolo in kmetijsko šolo v Ko-tschach. Poleg teh pa hoče urediti in vzdrževati še kmet. šolo Kuchcrhof v Celovcu. Ker je vzdrževanje kmetijskih in gospodinjskih šol na splošno stvar dežele in ker noče zbornica podraveljski kmetijski šoli dati nobenega prispevka, bi bilo prav, da tudi omenjene šole prevzame deželna vlada, kar je bilo tudi že večkrat zahtevano na občnem zboru. Slovenski kmetje se ne morejo strinjati, da bi z zborničnimi dokladami vzdrževali omenjene šole, ko zbornica za našo šolo nič ne prispeva. Amerika še ne more znižati davkov Proračun za leto 1955/56, ki ga je pred kratkim predložil predsednik ZDA Eisen-hower ameriškemu kongresu, še vedno nt uravnovešen, marveč izkazuje deficit, ki pa se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšal za 4 milijard na 1,4 milijarde dolarjev. Eisenhower je dejal, da v rem letu Še ni mogoče znižati davkov, da pa se bo to zgodilo prihodnje leto, ko bodo spet predsedniške volitve. Nemško sodišče obsodilo nacističnega zločinca Porotno sodišče v Miinchenu je obsodilo bivšega namestnika komandanta koncentracijskega taborišča Dachau, Egona Zilla, na dosmrtno in petnajstletno ječo. Zill, ki so ga izsledili šele leta 1953 v Hamburgu, je po ugotovitvi sodišča sodeloval v Dachauu in pozneje kot komandant koncentracijskega taborišča Natz-weiler v Alzaciji pri umorih, izsiljeval od zapornikov priznanja ter zakrivil nad njimi telesne poškodbe, ki so povzročile njihovo smrt. V utemeljitvi obsodbe je predsednik sodišča poudaril, da je Zill uporabljal načine mučenja, kakršnih niso uporabljali niti v srednjem veku. Milijon delavcev je stavkalo v Zapadni Nemčiji Diisseldorf. — Od minule sobote na nedeljo je v Porurju izvršilo 24-umo protestno stavko skoro milijon kovinarjev. rudarjev in nameščencev v rudniških upravah. Na stavko so pozvali sindikati, ker je neki direktor rudniškega koncerna izjavil, da je pravica do delavskega soodločanja v obratih sad sindikalnega pritiska iz tistih časov, ko državna oblast še ni bila utrjena, in da je to pravico treba spet odpraviti. Delavci so se pozivu na stavko malone polnoštevilno odzvali. Stavka je potekala mirno, brez znatnih incidentov. Kako najti kritje za 5 milijonov dolgov Prezidij in zbornični urad pa sta pričela tudi razmišljati, kako bi lahko kmete obremenili z dolgovi za namene zbornice. Leta 1953 je občni zbor dovolil zbornici poleg uporabe 25% izrednega proračuna še najetje posojila v višini 1 milij. šilingov za popravilo zbornične hiše v Museum-gasse 5, ki so jo pričeli popravljati, ne da bi bil občni zbor seznanjen z obsegom in proračunom popravil niti ne z možnostmi kritja teh stroškov. Šele ko so bila glavna dela na poslopju v teku, je bilo v proračunu za leto 1954 povedano, da bo ureditev poslopja stala 4,200.000 šil. Ta znesek pa je v teku 1 leta narasel na 5 milij. šilingov s še vedno ne pokritim zneskom 3.5 milij. šilingov. Ko še za ta dolg ni najdenega kritja, pa je v proračunu predvideno, naj občni zbor še odobri adaptacijo poslopja bivše kmetijske šole Kucherhof v znesku 1.5 milij. šilingov. Ob tem proračunu bo moral torej občni zbor sklepati o najetju posojila v znesku 5 milij. šilingov. To posojilo naj bi se vrnilo v sedmih letih, kar pomeni, da bi šlo skozi 7 let 25% zborničnih doklad za kritje dolga, ki je v svojem bistvu napravljen, ne da bi bil mogel občni zbor pravočasno zavzeti k temu stališče. Čudno pa je pri stvari še to, da v proračunu doslej še niso prišli na dan zneski, ki sta jih obe hiši doslej donašali. Hišo Museumgasse je imel 9 let zasedeno CJVP, hišo Kucherhof pa zasedbena sila. Hiša v Museumgasse je bila med vojno poškodovana, vsled česar je zbornica dobila za popravilo tudi znatno dotacijo iz fonda za obnovo. Pravica tistega, ki naj za nekoga plača dolgove, je, da tudi zve, koliko do-tični res sam lahko plača. Te pravice Kmetijska zbornica koroškim kmetom ne bo mogla odreči. Po dosedanjem poslovanju zbornice in po predlogu letošnjega proračuna je skrajni čas, da se za gospodarstvo in finance Kmet. zbornice pričnejo prizadeti — in to so vsi kmetje — resno zanimati, ker se sicer lahko zgodi, da bodo skozi desetletja plačevali dolgove, ki so nastali, ne da bi bilo s tem kaj produktivnega napravljenega. Predsednik ZDA Dsvight Eisenhower med svojim poročilom o položaju, ki ga je podal po običaju pred obema domovoma ameriškega kongresa. Zlasti je pozival demokratsko večino, naj podpre njegovo politiko. Na sliki za Eisenhowerjem podpredsednik Nixon (AND/INP) Doklade za kmetijsko zbornico nameravajo zvišati na150°jo dušična gnojila. Gnoja so vselej dali 100 q, gnojnice 400 hi, apnenega gnojila 10 q, čistega dušika 40 kg ali 200 kg apnenega amonijevega solitra, fosfora 40 kg, kar ustreza 250 kg tho-niasovega fosfata, kalija pa 60 kg, kar ustreza odmerku 150 kg 40°/o-ne kalijeve soli. *lndelek je znašal povprečno vsako leto 80.3 q mrve na ha. Letna uporaba gnojila in gnojil je bila razmeroma majhna. Uporabili so na ha le 25 qgnoja, 100 hi gnojnice, 250 kg apna, -20 kg Thomasove moke, 94 kg kali-jese soli in 87 kg apnenega amonijevega solitra na ha travnika. Negnojen travnik v soseščini je dajal le 40 q na ha. Gnojenje je torej dvignilo pridelek mrve za polnih 100%. Torej se je gnojenje zelo dobro obneslo in izplačalo. Ko sestavljamo načrt gnojenja, si torej raz- delimo travnato površino na 4 dele. Prvo četrtino pognojimo v jeseni z gnojem, kompostom ali jo vsaj pokrijmo s krompirjevko. Po košnji sena jo pa pognojimo z dušičnatim gnojilom; drugo četrtino pognojimo v jeseni s kalijevo soljo in s Thomasovo moko, na zakisa-m zemlji pa še raztrosimo apno; tretjo četrtino pognojimo spomladi in poleti z gnojnico ali z gnojevko in zadnjo četrtino pa jeseni s kalijevo soljo in Thomasovo moko, spomladi ali poleti pa vsekakor tudi z apnenim amonijevim solitrom. V tem primeru dobi pol travnika jeseni kalifosfatna gnojila, 1U pa apno; preostala četrtina dobi gnojevko, gnoj ali kompost. Gnoja dobi 100—150 q na ha, to je malo, toda zadostuje, Thomasove moke 200 do 300 kg, kalijeve soli 100—150 kg, apnenega gnojila pa 1000—1500 kg na ha. Obilo krme pridelamo in veliko mleka na-moljemo le tedaj, če zelenice temeljito izkoriščamo. Da pa to lahko storimo, jih moramo redno in izdatno gnojiti. Kako važno je gnojilo za pridelovanje krme, nam povedo sledeči podatki s 4 avstrijskih kmetijskih obratov. Obrat N>^iiv NaGVZ odpade krmne povrlinc Mleka na ha kmet. površine Gnojila stanejo na ha kmet. površine 1. 1.9 59a 5.475 1 246 šil. 2. 1.8 52 a 5.150 1 158 šil. 3. 1.1 55 a 1.8401 60 šil. 4. 1.2 72 a 1.850 1 56 šil. Vsako drugo delo na travniku ali pašniku je zaman, če svet ni izdatno gnojen. Prvo in najvažnejše opravilo bodi torej izdatno gnojenje. Več gnojil dajmo tudi njivam, da ostane malenkost gnoja za travnike, vrhu tega si pripravimo kar največ komposta in ga spravimo na travniško rušo. Katera gnojila so najprikladnejša za travnik in pašnik? Pri fosfornih gnojilih se oziramo predvsem na ceno. Najprimernejša so tista fosforna gnojila, ki vsebujejo najcenejšo fosforno kislino. Ni potrebno, da fosforna kislina hitro učinkuje. Teže topljiva gnojila so cenejša, n. pr. surovi fosfat, kostna moka, Thomasova moka. Pri odbiri se ozirajmo zlasti na reakcijo tal. Surovi fosfati so za zakisana tla, kjer je pH 5—6, Thomasova moka je za nevtralna in zakisana tla, superfosfat spada le na nevtralna tla. Fosforna gnojila razsipamo le pozno jeseni ali zgodaj spomladi ali celo pozimi, ko življenje miruje. Ni se bati, da bi voda izprala fosforno kislino. Od dušičnatih gnojil je odličen apneni dušik. Damo ga zgodaj spomladi, preden prične trava odganjati. Pozneje razsipan, posmodi travo. Uporabimo ga pa do 500 ali celo 1000 kg na ha. Na pašnikih pa raje uporabimo apneni amonijev soliter. Kalijeve soli vzemimo cenejše. Najbolje 40%-no kalijevo sol. Damo jo zgodaj spomladi, ko trava še miruje. Samo od apna ne smemo pričakovati čudežev. Če je zemlja zelo zakisana, se učinek apna prav dobro vidi. Če je pa pH 5.5 in če na splošno dobro gnojimo, pa gnojenje prikrije učinek apnenja, tedaj tudi ni potrebno apniti, ker nudimo dovolj apna že z ustreznimi gnojili, ki vsebujejo apno, kot sta apneni dušik in Thomasova moka. Trave namreč ne marajo preveč apna. Razume se pa, da moramo pomagati travniku z apnom, kakor hitro je pH manjša od 5.5. (Se nadaljuje) PRAVNE ZADEVE V PRIMERIH Motorna vozila, odgovornost in paragrafi iii. Doslej smo se v tej vrsti člankov menili o vprašanju odgovornosti pri vožnjah z motornimi vozili. Važno pa je tudi vprašanje, kako naj si poškodovani ali njihovi sorodniki pomagajo v primeru nezgode. Najprej je vedno treba dognati uradno številko vozila; nato še ime vozača in njegovo obnašanje ob in po nezgodi. Pošten šofer, s čutom odgovornosti, nikakor ne ubeži, že zaradi tega ne, ker ga v večini primerov vendarle izsledijo in ima potem mnogo težje stališče pri zagovoru. Vrhu tega še takega šoferja vsakdo črti! Preudaren vozač bo počakal na mestu nezgode tudi zaradi tega, da se lahko na hcu mesta ugotovi, če ni bil morda poškodovani sam kriv nesreče ali vsaj sokriv, odnosno, če ni kriv kak drugi vozač, kaka žival ali kdorkoli drugi na cesti. Na vsak način je treba tudi takoj zapisati imena prič, če so take v bližini, ki so videle nezgodo, in koga naprositi, da stvar takoj javi policiji in v nevarnih slučajih obvesti tudi rešilno postajo, da se briga za ponesrečence. Ponesrečeni ali njegovi sorodniki ali zastopnik morajo takoj, ko zvedo za imena vozača in lastnika (tudi to je važno!) motornega vozila, obema naznaniti, da zahtevajo odškodnino. Prvo vsoto morajo imenovati s pridržkom, da se bo očitno povečala. Sem ter tja se namreč lahko razvije iz prvotne, na videz lažje poškodbe, pozneje težka posledica (ohromelost, rakasti izrodki itd.). To pravico ponove ali povečane poznejše zahteve, če nastane kaka komplikacija, si je nujno treba pridržati tudi pred sodiščem, ker se redkokdaj pripeti, da kdo prostovoljno plača vso škodo in stroške. Po zakonu pa mora imeti vsako motorno vozilo itak zavarovanje odgovornih oseb (Haftpflichtversicherung). Zato je v take procese vedno vključena tudi zavarovalna družba, ki seveda skuša, da se čimbolj poceni reši svoje plačilne obveznosti. S tožbo pred sodiščem (če gre za večje zneske nujno po advokatu) je treba staviti odškodninske zahteve najkasneje v šestih mesecih, računši od dneva, ko je ponesrečeni ali njegov namestnik zvedel za imena odgovornih oseb in spoznal škodo. Če pa ni mogoče dognati teh imen, ali če se posledice prej ne morejo spoznati, zastari pravica na tožbo najda-lje v treh letih od dneva, ko se je zgodila nesreča. Odškodninske zahteve pa lahko ugasnejo že v štirih tednih od dneva nesreče ali vsaj od dneva, ko se je zvedelo za imena odgovornih, če o njih odgovorne osebe s strani poškodovanega niso bik obveščene, razen, če jim je cela stvar morala biti znana od druge strani, kar mora poškodovani seveda šele dokazati. Važno je to, da je lastnik vozila vedno odgovoren, če gre pri vsej stvari za obratovanje vozila, bodisi po strožjem zakonu o motornih vozilih ali po splošnem državljanskem zakoniku. Tožba se vloži lahko pri sodišču, ki je pristojno za eno izmed odgovornih oseb, ki odgovarjajo vedno skupno, ali pa pri sodišču, v katerega območje spada kraj nezgode. Na terjatvi, ki jo ima zavarovana odgovorna oseba nasproti zavarovalni družbi, ima ponesrečeni prvenstveno zastavno pravico pred vsemi drugimi zastavnimi pravicami. Vse te pravice in dolžnosti pa odpadejo, če gre za nezgode pri hitrostnih tekmah, pri tekmovalnih vozilih in pri tozadevnih vajah za tam udeležene ljudi — za druge seveda ne. Najosnovnejše vodilo za vozače motornih kakor drugih vozil na cesti, pa tudi za pešce na cesti, je in vedno bo previdnost, kajti nesreča nikdar ne počiva! Barhantaste obleke ... šil. 78— Domače halje iz flanele „ 56.— , Perlon-nogavice la . . . „ 17.90 y VVARENHAUS Rip-garniture iz bombaža „ 12.50 Cene d r č i j o kot plaz BRUNNER ČELOV E C KLAGENFURT Platna 80 cm..............šil. 7.60 Platna 130 cm.............„ 13.90 Blago za rjuhe 150 cm . „ 16.90 Posteljnina, rožasta 120cm „ 13.40 Po aretaciji Sokolovskega: Kancler Raab svari Avstrijce pred vohunstvom V vladnih in političnih krogih Avstrije je nastalo silno ogorčenje, ko je sovjetsko poveljstvo na Dunaju aretiralo visokega uradnika dunajske občine dr. Sokolovskega, ki mu je avstrijska vlada žele po vojni podelila avstrijsko državljanstvo. Dunajska vlada je vložila proti aretaciji protest, ki ga pa je sovjetski visoki komisar v Avstriji zavrnil, hkrati pa dal zveznemu kanclerju Raabu na vpogled policijski akt iz nacistične dobe, ki Sokolovskega močno obremenjuje. Sovjetsko poveljstvo je Sokolovskega aretiralo zato, ker ga dolže, da je kot sovjetski držaljan in vojak leta 1942 dezertiral k Nemcem in zakrivil Pogojne kazni za Razprava pred beograjskim okrožnim sodiščem proti Djilasu in Dedijeru, ki se je bila začela minuli ponedeljek zjutraj in je trajala do okoli polnoči, je bila zaključena z zelo umerjeno obsodbo obtožencev. Djilas je bil obsojen na 18 mesecev zapora pogojno na tri leta, Dedijer pa na 6 mesecev pogojno na dve leti. Kakor se glasi v besedilu obsodbe, bo sodišče smatralo, da obtoženca nista bila obsojena za kaznivo dejanje, Če pogojne kazni ne bo treba preklicati, to se pravi, če ne bosta v pogojnem roku treh odnosno dveh let zakrivila že katerega takšnega ali težjega kaznivega dejanja. V komentarju k obsodbi piše »Borba« vrsto zločinov, po koncu vojne pa kot tolmač dunajske občine deloval proti sovjetski zasedbeni sili. Po vpogledu v omenjeni akt je o zadevi Sokolovskega imel kancler Raab po radiu govor, v katerem je med drugim dejal, da avstrijska vlada vztraja na tem, da bi pri bodočih obtožbah proti avstrijskim državljanom vprašanje krivde proučili skupno z avstrijskimi oblastmi. Hkrati pa je kancler pozval vse avstrijske državljane, naj se ne spuščajo v kakršne koli akcije ali vohunske afere, naperjene proti eni izmed zasedbenih sil. Djilasa in Dedijera med drugim, da se sodba ne tiče pojmovanja obtožencev, marveč njunega poskusa uporabiti vmešavanje inozemstva kot sredstvo v borbi za določene politične ambicije. »Borba« nadalje ugotavlja, da ustavna ureditev Jugoslavije daje vsem državljanom široke možnosti, da svobodno izražajo svoje mnenje in da se zanj bore. Toda če kdo skuša uresničiti svoje poglede s pomočjo inozemstva, je to kazniva sovražna akcija zoper državo in njeno neodvisnost. Z umerjeno obsodbo je dalo sodišče Djilasu in Dedijeru možnost, da uvidita svoje kaznivo dejanje, s katerim sta prizadejala škodo svoji domovini, ki takih metod ne more trpeti. 3IE3EMK31 PROGRAM RADIO CELOVEC li RADIO LJUBLJANA Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 5.30 Začetek oddaje — 5.50 Kmečka oddaja _ 6.00 Glasbeni pozdrav — 7.00 Jutranji koncert — 7.55 Marsikaj zvenečega 9.00 Pozdrav naite — 10.00 Roman za ženo — 10.10 Medigra — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Mali koncert — 11.00 Šolska oddaja •— 11.20 Medigra — 11.25 Šolska oddaja — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro namešano — 13.00 Opoldanski koncert — 13.45 Objave — 13.55 Slovenska poročila itn objave — 14.25 Specialno za Vas — 15.00 Šolska oddaja — 17.00 Kulturne vesti — 17.30 Popoldanski koncert — 18.00 Radio nasveti — 19.55 Lokalna poročila —• 00.05 Nočna oddaja. Sobota, 29. januar: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (sl.) — 14.00 Dobri nasvet — 14.35 Pozdrav nate — 16.20 Prima izbor — 18.00 Iz parlamenta — 18.30 Za prijatelje zborovske glasbe — 20.15 Tega besedilo... onega glasba... Nedelja, 30. januar: 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (sl.) — 11.05 Nedeljski feljton — 11.30 Veselje in zabava za vse — 14.30 Otroška oddaja — 15.00 Pozdrav nate — 18.30 Nedeljski šport — 19.20 Lepe melodije — 20.15 Črpalka za življenjsko veselje. Ponedeljek, 31. januar: 8.45 Za pečjo — 14.05 Za našo vas (sl.) — 15.00 Pripovedke iz Avstrije — 16.00 Klavirska glasba — 18.45 Narodne pesmi (sl.) — 19.15 Trikrat kralj — 21.05 Avstrijske žene. Torek, 1. februar: 10.15 Leto v besedi in pesmi — 14.05 Zdravniški vedež. Oh, ti študentje. . . (sl.) — 15.45 Pust na Zgornjem Avstrijskem — 18.45 En mesec deželne politike — 19.15 Mednarodno smučarsko prvenstvo — 20.05 „Bagdadski brivec1'. Sreda, 2. februar: 8.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Križem po Evropi — 14.05 Kar radi poslušajte (sl.) — 18.45 Mali leksikon (sl.) — 19.15 Mednarodno smučarsko prvenstvo — 21.15 ,,Pariška pustolovščina". Četrtek, 3. februar: 14.05 Igra orkester Bojana Adamiča (sl.) — 16.00 Komorna glasba — 16.30 Veder solist — 18.30 UNESCO govori — 19.15 Ljubiti in ljubljen biti — 20.05 Pri nas doma. Petek, 4. februar: 8.45 Za gospodinjstvo in domačijo — 14.05 Trdi orehi — uganke za mladino (sl.) — 16.00 Ura pesmi — 17.25 En teden deželne politike — 18.45 K‘k je bou, pa k‘k je še kej (sl.) —- 20.15 Slušna igra. Dnevne oddaje razen ob nedeljah: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 6.30 Pregled tiska — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40 Zabavna glasba — 11.00 Radijski koledar — 12.00 Kmetijski nasveti ali kmetijska univerza — 12.45 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 14.10 Melodije za razvedrilo — 15.15 Lahka glasba — 16.10 Utrinki itz literature — 16.30 Želeli site — poslušajte! — 19.00 Radijski dnevnik -— 23.00 Oddaja za tujino. Sobota, 29. januar: 6.35 Poskočni napevi — 11.15 Pisan drobiž za pionirje — 12.10 Slovenske narodne — 13.00 Naser in Egipt — 15.40 Slovenska narodna glasba — 18.15 Pesmi za naše male — 20.00 Pisan sobotni večer. Nedelja, 30. januar: 8.00 Obisk v finski sauni — 9.00 Žogica — nogica (lutkovna igra) — 12.10 Slovenske narodne pesmi — 13.00 Pol ure za našo vas — 15.30 Po naši lepi deželi — 20.15 Večerni operni koncert — 21.15 V svetu ritmov in melodij. Ponedeljek, 31. januar: 11.45 Zborovske skladbe — 14.00 Glasbeni leksikon — 17.10 V svetu opernih melodij — 18.15 Južnoameriški ritmi — 18.30 Zdravstveni nasveti — 20.00 Poslanstvo miru in sožitja. Torek, 1. februar: 6.35 Slovenske narodne pesmi — 11.15 Cicibanom — dober dan — 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.00 Za mlade pevce in godce — 15.45 Slovenske narodne pesmi — 18.10 Pesmi Zorka Prelovca — 18.30 športni tednik — 20.30 Skoro neverjeten dogodek. Sreda, 2. februar: 6.35 Slovenske narodne pojo Tri Polonce — 12.15 V valčkovem ritmu — 13.15 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 17.10 Solisti pred mikrofonom — 19.45 Opera: Aida. Četrtek, 3. februar: 6.35 Hrvatske in dalmatinske narodne pesmi — 12.10 Godba na pihala — 18.00 Kdo gospodari v osrednji Ameriki — 18.30 Modni kotiček — 20.15 „Četrtkov večer" domačih pesmi in poskočnih napevov — 21.30 Popularne orkestralne skladbe. Petek, 4. februar: 6.35 Slovenske narodne in umetne pesmi — 12.00 O jalovosti pri govedi — 13.00 Na straži — 14.00 Za pionirje — 15.45 Iz znanih baletov — 18.00 Družinski pogovori — 18.10 Slovenske umetne pesmi — 20.00 Tedenski zunanje politični pregled — 21.00 O morju in pomorščakih. Močnejša udeležba iz sosednih držav na koroškem velesejmu Prezident koroškega velesejma mestni svetnik Novak in direktor Gutschmar sta nedavno obiskala trgovinske zbornice v Ljubljani, Trstu in v Vidmu. Pri vseh teh zbornicah sta dosegla zagotovila za močnejšo udeležbo razstavljalcev za letošnji koroški velesejem, ki bo od 11. do 21. avgusta 1955. Poleg Slovenije bo letos prvič zastopana na velesejmu tudi Hrvatska. Razpravljali so tudi o zgraditvi lastnega jugoslovanskega paviljona v Celovcu ter so sklenili uspešnejši kompenzacijski sporazum. V svojem lastnem velesejmskem paviljonu v obsegu 500 kvadratnih metrov bo razstavljala tržaška industrija, plovba, družba tržaškega pristanišča in druga gospodarska podjetja. Trgovinska zbornica v Vidmu je izja- vila, da je pripravljena na podlagi uspešnega razvoja koroškega velesejma poja-čiti razstavo iz njenega področja. Razen tega bo stopila v stik z ostalimi zgornje-italijanskimi trgovinskimi zbornicami, da bodo organizirale skupno udeležbo italijanskih tvrdk na letošnjem koroškem velesejmu. Nadaljnji razgovori o teh zadevah bodo v kratkem sledili v Celovcu. Aprila volitve v koroško trgovinsko zbornico Letos poleti poteče funkcijska doba organov koroške trgovinske zbornice. Nove volitve v zbornico so razpisane za 24. in 25. april letošnjega leta. Revija mode na dunajskem pomladanskem velesejmu Pod geslom »pomlad in poletje na prečki« bodo v okviru dunajskega pomladanskega velesejma, ki bo od 13. do 20. marca 1955, dnevno predstave modne revije. Vodilne dunajske tvrdke bodo svoje izdelke, kakor perilo, obleke, krzno itd. prikazovale s prvovrstnimi manekini. Tu- in inozemski obiskovalci velesejma bodo imeli priložnost, da lahko znova vidijo kvaliteto in eleganco ter se prepričajo o svetovnem slovesu dunajske mode. Prikaz modne revije bo v novozgrajenem paviljonu za modo v Staatsratshofu velesejmske palače. Umetniško in tehniško opremljen prostor s štiristo sedeži bo odgovarjal svojemu namenu. Preskrblje- Večina Avstrijcev kadi najcenejše cigarete Lani, zlasti v prvi polovici leta, je v Avstriji potrošnja cigaret nazadovala za 6 odstotkov. Nazadovanje pripisujejo podražitvi takoimenovanih Regie-cigaret. Kadilci kupujejo največ sorte »Austria 3«, »Austria C« in »Donau«, torej najcenejše in seve tudi najslabše sorte. 75% vse potrošnje cigaret odpade na te tri vrste. Ni verjetno, da bi si večina kadilcev ne želela privoščiti dražjih in boljših cigaret. Bolj verjetno je, da je večina kadilcev zaradi visokih življenjskih stroškov prisiljena segati po najcenejši robi. Ogromna škoda zaradi poplav v Franciji Vremenske katastrofe, ki so povzročile v minulem tednu veliko škode zlasti v deželah zapadne Evrope, so najhuje prizadele Francijo. Iz pregleda, ki ga je dal o posledicah poplav francoski notranji minister, je razvidno, da je bilo v Franciji poplavljenih skupno 214.000 .ha zemlje. 51.170 oseb je moralo zapustiti svoja stanovanja, voda je zalila 43.221 hiš, 1.347 tovarn so morali zapreti, 84.380 delavcev pa je ostalo brez dela. IŠČEMO sposobnega samostojnega obratovodjo za večjo žago. Ponudbe na upravo lista. Inventurna razprodaja Po neverjetno nizkih cenah Vam nudimo vse vrste oblačil in perila Stoff-Schvvemme Batelitsch & Kassig Celovec - Klagenfurt, Benediktinerplatz 5 no bo tudi za ugodno razpoloženje pri modnih predstavah. Muzikalni kotiček in odrska razsvetljava bosta tako uglašena med seboj, da bo prostor za modne prestave tvoril neko enoto. Prvi avstrijski zračni taksi Med Munchenom in gradom Itter pri Kitzbiichlu na Tirolskem bodo spomladi uredili službo potniškega prometa s helikopterjem. Vožnja z zračnim taksijem bo stala prav toliko, kakor vožnja z vlakom drugega razreda. Helikopter bo lahko prevažal 10 do 15 potnikov s prtljago. Za pristajališče so izbrali nek pašnik v bližini gradu Itter. Na gradu Itter so bili med vojno zaprti številni znani politiki, med temi Da-ladier, Blum, Lebrun, general Waigand, poslanik Francois-Poncet in bivši italijanski ministrski predsednik Nitti. Koncem maja bodo v prostorih bivših zaporov odprli »Grajski hotel Itter«. Aktivni in upokojeni uslužbenci zveznih železnic Od leta 1924 je naraslo stanje upokojencev pri avstrijskih zveznih železnicah od 52.252 na 88.901. Upokojenih železniških uslužbencev je sedaj torej okoli 90.000 in tem nasproti samo okoli 60.000 pokojninsko upravičenih aktivnih železničarjev. To pomeni, da pride na vsakega aktivnega železničarja po eden in po) prejemnika pokojnine. Za primerno razmerje med sredstvi za pokojnine in stroški za aktivno osebje bi morala biti razlika takšna, da bi bili trije upokojenci nasproti štirim aktivnim. Obiščite na novo otvorjeno restavracijo v Domu Glasbe Prvovrstna kosila in večerje ob najnižjih cenah ! Iti pustni čas girlande, novotne lampijončke maske, zabavne predmete v veliki izbiri pri €ji>iinev Celovec — Klagenfurt Burggasse r()ejelilo nas /m, če Vas bomo tudi letos spet lahko pozdravili na domačem „r(Jo-LkjkALei” - plesu v sredo, 2. februarja v CELOVCU