' Glasilo delavcev ^ vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Ljubljana, 19. oktobra 1981 -št. 16-letnik XXXII Otrokove pravice (t Otrok mora uživati posebno varstvo. Z zakonom ali drugače 0 rnu je treba omogočiti, da se bo v jj svobodi in dostojanstvu razvijal je Netesno, duševno, moralno, ver-t sko in družbeno zdravo in norci »talno. V zakonih, sprejetih za J varstvo otroka, naj bo otrokova •e korist poglavitno vodilo. 5 • u. 1 Otrok mora uživati vse ugod-ei nosti socialnega varstva. Imeti mora pravico do življenja in ra-e zvoja v zdravih okoliščinah. Zato i je treba njemu in njegovi materi ;t dajati posebno nego in varstvo. jij Zanj in za njegovo mater je treba j skrbeti že pred porodom. Otrok e ima pravico do ustrezne prehra-ej ne, stanovanja, razvedrila in >ji zdravniške nege. Telesno umsko in socialno pri-s Zadetega otroka je treba posebej . negovati in vzgajati, zaradi svojevrstnih okoliščin, v katerih živi in ,1 se razvija. )1 e Za popoln in skladen razvoj le njegove osebnosti sta otroku po-e trebna ljubezen in razumevanje. )j Če je to le mogoče, naj zanj skrbe in naj bodo zanj odgovorni starši, vsekakor pa naj raste v ozračju naklonjenosti in moralne in gmotne varnosti. Le v izrednih 1 okoliščinah je lahko otrok t' naj-neincjših letih ločen od svoje mu- - tere. Družba in organi oblasti morajo skrbeti zlasti za otroke brez družine in brez sredstev, potrebnih za preživljanje. Za vzdrževanje otrok r velikih družinah je zaželena denarna podpora in pomoč države. Otrok ima pravico do šolanja, F ki naj bo vsaj na stopnji osnovne 1 šole brezplačno in obvezno. Deležen naj bo vzgoje, ki bo razvi- jala njegovo splošno kulturno raven in ga usposobila, da na j Podlagi enakih možnosti razvija | svoje sposobnosti in zmožnosti za : svojo presojo, čut moralne in socialne odgovornosti, da bo lahko Postal koristen član človeške j družbe. Otrokove koristi naj bodo vodilo tistim, ki so odgovorni za J otrokovo vzgojo in izobraževati. »je; za to morajo biti odgovorni ! Predvsem starši. Otroku moramo i priskrbeti igro in razvedrilo, ki \ »tdi vzgajata. Družba in oblasti »aj si prizadevajo, da bodo otroci lahko kar najbolj uživali te pravi- ke, niti stanovanja; učitelji tudi | nismo puščavniki, ki se žive od t sladkih koreninic in čiste vode, i tudi ne moremo stanovati v sodu, j kakor je stanoval stari grški mo- i< drijan... Učitelji sedanjega časa i nimamo kreposti grškega modri- | jan a in bogoslužnih puščavnikov, I mi imamo enako drugim stano- |; vom mnogotere lastnosti. Učitelj |< bi tudi rad užival tako hrano, > kakor marsikdo, kateri se je manj \ učil, a dvakrat in tudi trikrat to- ; like plačg dobiva. Učitelj bi tudi I rad nosil čedno obleko in stano- j val v primernem boljšem stano- ; vanji; tudi bi rad svoje otroke i; čedno oblačil ter jim preskrboval ii potrebno vzgojo in živeža... t Učiteljski tovariš 1888, str. 233 [ — 234 Eksperimentalne šole se preskušajo same Kako osnovna šola Spomenik NOB v Cerknem išče svojo pot Veliko osnovnih šol imamo v Sloveniji in veliko prizadevnih učiteljev, vendar premalo vemo o njih in o njihovem delu. Še zlasti premalo govorimo in pišemo o tistih učiteljih in osnovnih šolah, ki se pri svojem delu izkažejo —in tudi teh je precej. Med njimi je prav gotovo osnovna šola Spomenik NOB v Cerknem, ena naših redkih eksperimentalnih in \ospitacijskih šol. Res je, da je bila ta šola pred nekaj leti, ko je šele začenjala s svojim drugačnim, bogatejšim delom, bolj znana in‘popularna, kot je danes. Obiskalo jo je veliko najrazličnejših delegacij, tako Prosvetnih delavcev kot drugih, prihajali so iz domovine in tujine. Zanimali so se za njeno delo, za projekt, ki so ga na tej šoli začeli uresničevati. Ogledovali so si prostore, obiskovali muzej NOB, ki je nastal ob šoli, nikoli pa jim ni vodstvo šole dovolilo, da bi motili delo na šoli in Pouk. Tudi zdaj jih od časa do časa kdo obišče —se zanima za njihovo delo, za uspehe, pa tudi težave, ki jih imajo pri svojem dodatnem delu. Ravnatelj osnovne šole Spomenik NOB v Cerknem Jože Stu-Q'n je ob našem obisku najprej Predstavil šolo. Takole je pripovedoval: »Naša šola je bila zgra-lena na pobudo preživetih tečajnikov šestega partijskega tečaja, ni je v Cerknem tako žalostno končal leta 1944. Ob obletnici te tragedije, leta 1969, so preživeli iečajniki predlagali, da bi zgradili v Cerknem svojevrsten spomenik °adlim tečajnikom. Šola, ki bi se imenovala Spomenik NOB, naj ne bila spomenik po svojem videzu, arhitektonskih rešitvah ali Znamenitostih, pač pa po svojem Poslanstvu. Zato naj bi ta šola irolj kot druge osnovne šole v Sloveniji razvijala tradicije in izročila narodnoosvobodilnega boja. To nalogo je kolektiv šole že takrat z veseljem sprejel — tudi zato, ker !° v^Cerknem, ki je že tako znano !'? narodnoosvobodilnega boja, frav idealne možnosti za razvoj Vtke dejavnosti, za bolj poglobljeno ohranjanje in prenašanje Vadicij naše revolucije na mladi i Tako so torej v Cerknem zgradili prepotrebno novo šolo, dčenci in učitelji pa so se preselili [anjo leta 1972. Že od vsega za-\etka so vso dejavnost na šoli pre-l*li z novo, dogovorjeno vsebino, F ohranjanjem tradicij revolucije narodnoosvobodilnega boja. yključih smo jo prav v vse Predmete,« pripoveduje ravnatelj Pdtcin, »pri nekaterih je za to se-mda več možnosti, pri drugih, na Primer pri matematiki, pa manj. Vendar nam je bilo to vodilo pri vsem našem vzgojno-izobraže-valnem delu. Naredili smo tudi poseben načrt, po katerem uresničuje naša šola svoje poslanstvo predvsem pri dodatnih dejavnostih, v interesnih dejavnostih in krožkih., Vodilna sila' je prav gotovo zgodovinski krožek, ki prede niti svoje dejavnosti v pionirski in mladinski organizaciji, v krožku OZN, literarnem krožku in drugih. . Pri teh dejavnostih skušamo nekako raziskovalno poiskati način, kako bi —s stvarnim delom — na mlade čimbolj prenašali tradicije revolucije in narodnoosvobodilnega boja. Mladi zgodovinarji raziskujejo na terenu, obiskujejo nekdanje aktiviste in borce, zbirajo različno gradivo, ga pod vodstvom mentorjev strokovno urejajo in obdelanega oddajo v krajevni muzej, ki je nastal prav na pobudo šole. Tako obdelano gradivo je v muzeju na ogled vsem, zlasti mladim.« LETA ISKANJA Že ob bežnem obisku na osnovni šoli Spomenik NOB v Cerknem lahko brez slabe vesti pritrdim ravnatelju, da prav ves učiteljski. kolektiv zavzeto pomaga učencem pri njihovem delu, saj se zaveda poslanstva, ki ga je šola prevzela tedaj, ko so jo odprli in poimenovali. Gradivo, ki so ga zbrali, obdelali in uredili učenci te šole, uporabljajo tudi nekateri drugi muzeji, pošiljajo ga na pri- ložnostne razstave. Prav tedaj, ko sem bila na obisku, so se dogovarjali, da bodo zbrano gradivo o partizanskem šolstvu in učiteljih na Cerkljanskem poslali na razstavo, ki jo pripravljajo v Novi Gorici. Omenila sem že, da je osnovna šola Spomenik NOB v Cerknem hospitacijska šola in da so jih obiskovalci sprva kar oblegali. Vendar šola sama, učitelji in učenci od tega nimajo veliko. Jože Štucin malce prizadeto pripoveduje: »Odločbo, da smo hospitacijska šola, imamo že nekaj časa in s tem so naše naloge seveda jasno opredeljene. Pouk zgodovine in r.vo našo dejavnost naj bi prikazali tudi drugim, zlasti učiteljem zgodovine -ne le na Cerkljanskem, pač pa tudi drugim v republiki. Nekaj poskusov smo na šoli že imeli, strokovnjakom smo prikazali našo dejavnost, prisostvovali so nekaterim našim raziskavam, vendar, žal, še zdaj ne vemo, ko-. liko smo bili pri tem uspešni. Bolj ali manj smo prepuščeni sami sebi, svojim spoznanjem in znanju: Sami raziskujemo in iščemo načine, kako bi novejšo zgodovino in predvsem tradicije narodnoosvobodilnega boja čimbolj približali mladim. Najbolj pa se trudimo pri iskanju učinkovitih načinov in poti za doseganje smotrov pouka novejše zgodovine - ne le pri vsebini, pač pa tudi z metmami in oblikami dela. Pri vsem tem pa smo, žal, osamljeni. Zavzeto iščemo stike s strokovnimi organizacijami, inštituti, saj bi bilo naše delo z njihovo pomočjo in nasveti gotovo boljše in bi doseglo svoj namen - posredovati naša spoznanja, iskanja in uspehe drugim učiteljem zgodovine in mentorjem interesnih dejavnosti. Pred leti, natančneje leta 1975, smo imeli zelo zelo dobre stike s Pedagoško akademijo v Ljubljani, skupaj smo naredili tudi nekaj uspelih poskusov. Tako so se nam še posebej posrečile učne ure zgodovine na terenu, študenti pedagoške akademije so sodelovali na nekaterih srečanjih naših učencev z. aktivisti in borci, pa tudi nekaj skupnih posvetov smo imeli. To je bilo zelo uspešno sodelovanje, žal pa je trajalo premalo časa, saj je po komaj dveh letih skoraj povsem zamrlo. Manj organizirane stike imamo še zdaj z. oddelkom za zgodovino na Filozofski fakulteti, toda teh je gotovo premalo.« TO BI MORALI ZVEDET! TUDI DRUGI Pogovor z. ravnateljem je nanesel tudi na sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami na področju vzgoje in izobraževanja, na pomoč in nasvete Zavoda SRS za šolstvo. »Pedagoški inštitut Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je pred dvema letoma opravil na naši šoli raziskavo, .s katero so ■ugotavljali učinkovitost našega dela. Žal ugotovitev raziskave do zdaj še nismo dobili, zelo nas seveda zanima, kakšne so, da bi Osnovna šola Spomenik NOB v Cerknem vedeli, kaj delamo prav, kaj narobe in kako naj bi napake popravili. Zavod SRS za šolstvo našo dejavnost podpira, omogočil nam je celo, da smo letos prvič prek občinske izobraževalne skupnosti dobili nekaj dodatnega denarja. Ugotavljamo pa, da Zavod SRS za šolstvo nima primernih svetovalcev za pouk zgodovine, ker ga tu v naših krajih, žal, ne vidimo. Veliko podporo, tako kadrovsko kot finančno, pa ima osnovna šola Spomenik NOB v Cerknem samem, saj je tovarna Eta njena pokroviteljica in marsikateri prepotrebni dinar se iz te tovarne preseli v šolsko blagajno: Tudi mentorji od časa do časa najdejo pot v šolske učilnice, še pogosteje pa sprejmejo v tovarno učence osnovne šole. Prav tako dobro je sodelovanje z. drugimi delovnimi organizacijami v kraju in s krajevno skupnostjo, saj je šola zares rasla in zrasla s krajem. Ko je ravnatelj govoril o sodelovanju šole z delovnimi organizacijami in s krajevno skupnostjo, ni omenjal sodelovanja s krajevnim odborom zveze borcev kot posebnost, saj je le-to tako tesno in vsakdanje, da je nanj skoraj pozabil. Tako samo po sebi umevno je, da je postalo že kar de! vsakdanjika. Naj končam pripoved o delu osnovne šole Spomenik NOB v Cerknem z mislimi, ki so me prevevale, ko sem se vračala skozi čudovito Poljansko dolino v sivo Ljubljano. Strnile so se v nekakšno jezo in ogorčenje na vse republiške in druge ustanove, na raziskovalne organizacije in strokovne službe, ki zaradi svoje nepovezanosti, morda tudi zaradi preobremenjenosti z. delom ali pa zgolj zaradi malomarnosti, prepuščajo iskanje novih vsebin, predvsem pa oblik dela učiteljem samim. Pa to še ni najhujše. Hujše je, da zanje ne zvedo tudi drugi učitelji in tako sami, prepuščeni svoji dobri volji in iznajdljivosti iščejo tisto, kar so drugi že našli. JASNA TEPINA Prejeli smo Dosežki celodnevne šole cev in učiteljev. Na kratko lahko rečemo, da so te šole že prerasle v družbene ' vzgojno-izobraže-valne organizacije. Koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne osnovne šole pred-tedstvu RK SZDL je na seji dne 1. 10. 1981 razpravljal o dveh pomembnih vprašanjih v zvezi z nadaljnjim razvojem celodnevne Jsnovne šole in sicer o raziskovalni dejavnosti o celodnevni šoli (gra-I ,Vo je pripravil Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani) in o predlogu akcij za nadaljnji razvoj celodnevne osnovne Ne v SR Sloveniji (gradivo je pripravil Republiški komite za vzgojo in robraževanje ter telesno kulturo). Na seji je bilo izrečeno marsi-. |aj kritičnega o zaostajanju in *abem povezovanju razisko-'alne dejavnosti, težavah pri r Nljavljanju ugotovitev in pozidnih izkušnjah, težkih razme-. ^h, v katerih delujejo nekatere ! lelodnevne osnovne šole, neka-erih nerešenih teoretičnih vpra-1 ®njih, neustrezni usposobljeno-' p učiteljev, samostojnem in Nvarjalnem delu učiteljev in šol ^ j1 še o čem. ’ Po drugi strani pa si je treba še Nj prizadevati za hitrejše širje-’ p in uveljavljanje celodnevne ™ovne šole. Ob tem pa ni tako ’ Piranskega pomena, kaj nam 1 P celodnevna osnovna šola v ^iletnem obdobju dala, kaj je 1 Ro dobro in boljše, česar brez 'je ne bi imeli že zdaj. ’ i Ni treba posebej dokazovati, ’. !a je celodnevna osnovna šola ^ 'ebko prispevala k oblikovanju [Predelitev v zakonu o osnovni / P1', prav gotovo pa bo prispe-ala tudi veliko k oblikovanju ' !rugih dokumentov programa pjenja in dela osnovne šole. Ni ‘ Reč od resnice trditev, da je ce-. “ Rnevna osnovna šola vnesla v ^Posredno vzgojno-izobraže-jalno delo velik polet in seveda Ni velike spremembe, takšne, ki jih verjetno v povojnem ot dobju v osnovni šoli še nismo dc življali. Žal pa marsikatera nc vost ni teoretično osvetljena i razčlenjena in tako ni razširjen tudi v drugih šolah. Zavod SR Slovenije za šolstv je v skladu s svojimi nalogami s: stematično spremljal in usmerj; razvoj celodnevne šole in s svc jimi ugotovitvami seznanjal šol in tudi druge zainteresirane oi ganizacije in skupnosti. Pole globalnega spremljanja življenj in dela celodnevne šole, ki je raz členilo žal samo nekatera vprr šanja v zvezi z organizacijsko zi snovo, njeno ustreznostjo in nje nim izpopolnjevanjem, novin oblikami, ki se pojavljajo v rt zmerjih celodnevne osnovne šol — učenec — učitelj (zlasti obre menjenost, zdravstveno varstve dejavnost, ustvarjalnost, samot pravno delovanje, socializaciji celodnevna osnovna šola )---- družina — družba (zlasti nov razsežnosti družinske vzgoje te nove vezi med šolo in starši, svc bodna menjava dela in skupn načrtovanje življenja in del šole) in povezavo pouka z drt gimi sestavinami vzgojno-izc braževalnega dela. Posebej pa j zavod ■ razčlenil telesno vzgoje prehrano učencev, glasbeno dejavnost in tehnično in delovno vzgojo celodnevni osnovni šoli. Če dodamo k temu analize in raziskave, ki so jih o celodnevni osnovni šoli opravili Pedagoški inštitut. Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo, Visoka šola za telesno kulturo, in analize, ki so jih opravile nekatere celodnevne osnovne šole, vidimo, da tega niti ni malo. Prav te ugotovitve in izkušnje pa se postopno prenašajo tudi na vse druge osnovne šole. Dejavnost in ustvarjalnost nekaterih celodnevnih šol je, lahko rečemo, izredna. Ko smo pred leti ugotavljali, da imamo samo eno šolo v Podčetrtku, zdaj lahko rečemo, da je »Podčetrtkov« veliko več; pogledati je treba v Trbovlje, Prestranek, Spodnjo Polskavo, Žirovnico, Bohinjsko Bistrico, Dobravo, Ravne, Pirniče in še kam. Te in druge osnovne šole niso samo središča kulturnega pa tudi družbenega življenja, pač pa tudi pobudnice in usmerjevalke življenja in dela ne samo učencev, temveč tudi staršev in drugih občanov. Postale so tista prizorišča dejavnosti, kjer se srečujejo in usklajajo programi in dejavnosti šole in okolja, kajti predvsem tako lahko osnovna šola uresničuje svoje temeljne prvine nadaljnjega razvoja, kot so povezovanje izobraževanja in dela, enako pomembno uveljavljanje različnih sestavin vzgojno-izobraževal-nega dela ter uveljavljanje dejavnosti in ustvarjalnosti učen- Povezovanje šole in okolja Številne celodnevne šole so še pred sprejemom zakona o osnovni šoli, v skladu s celotno družbeno usmeritvijo široko odprle vrata družbenemu okolju. Tako so predvsem te šole nakazale nove in uspešne vsebinske in organizacijske oblike povezovanja šole in okolja, ki se kaže v skupnem dogovarjanju in načrtovanju dela, v skupnem iskanju boljših možnosti za delo in uresničitev nalog, v različnih oblikah ^svobodne menjave dela. To se neposredno kaže v pristnejšem in poglobljenem vzgojno-izo-braževalnem delu, v pobudnosti in izvirnosti rešitev in tudi v bogastvu dejavnosti. Tako so ršte-vilnih okoljih že odstranili pre-graje, npr. med šolo in proizvodnimi delovnimi organizacijami, šolo in različnimi interesnimi skupnostmi (telesnokulturno, kulturno, komunalno, zdravstveno ipd), ter družbeno-poli-tičnimi organizacijami, društvi in klubi. Povezovanje pouka z drugimi dejavnostmi Posebna in zlasti pedagoška kakovostna lastnost celodnevne šole je funkcionalno povezovanje pouka z drugimi enako pomembnimi sestavinami vzgoj-no-izobraževalnega dela, s samostojnim učenjem, organizirano rekreacijo, interesnimi dejavnostmi in s praktičnim delom učencev. Prav v teh dejavnostih, ki jih imajo celodnevne šole za' vse učence, se kaže razširjeno delovanje šol, večje možnosti za vzgojno delovanje pa tudi večja odgovornost za dosežke in kakovost dela. Vzgojno-izobraže-valno delo je raznoliko, drugače strukturirano in bolj zahtevno. Zato sc ni čuditi učiteljem, ki so izšolani predvsem za pouk, da jih zlasti drugo delo zelo obremenjuje, pa tudi bogati. Ker se učitelji vključujejo v vse sestavine dela, temeljiteje spoznavajo učence bolje pa jih tudi vodijo in usmerjajo v vzgojnem in izobraževalnem procesu. V drugih sestavinah se oblikujejo tudi pristnejši medsebojni odnosi, bolj sproščeni, neposredni in človeški. Tako tudi učenci globlje spoznavajo učitelja. Vse to se kaže tudi pri pouku, ki je veliko bolj sproščen. Praksa tudi že nakazuje razne načine povezovanja obeh sestavin dobro poznavanje učencev in načinov njihovega učenja ter smotrno obremenjevanje učencev, ne pa šir- pouka z drugimi sestavinami tudi nakazuje večjo zahtevo po vzgojni usmerjenosti dela, po večjem prispevku šole k vzgoji učencev za samoupravljanje, za samoizobraževanje, za pravilne medčloveške odnose, za delo in drugo. Prav to vzgojno sestavino celodnevna šola še.posebej poudarja. Učinkovito uveljavljanje delovne vzgoje Številne celodnevne šole učinkovito uveljavljajo delovno vzgojo tako posredno s svojo celotno dejavnostjo in še zlasti z različnimi vrstami in oblikami proizvodnega in drugega družbeno potrebnega dela. Pri tem je jenje vsebin zaradi povečanega časovnega okvira. Povezovanje treba posebej naglasiti, da imajo velike zasluge tudi delovne organizacije materialne proizvodnje, ki v dogovoru s šolo izvajajo ali pa organizirajo v šoli ali drugje posamezne faze neposredne proizvodnje. Tako sodelujejo učenci v organiziranih oblikah proizvodnje, sodelujejo v vseh fazah dela od načrtovanja do odločanja o delovnih dosežkih in razvijajo delovno kulturo, pravilen odnos do dela in delovnih ljudi, spoznavajo v neposrednem delovnem procesu svoje sposobnosti in interese pa tudi različna dela in poklice. Tako se delovna vzgoja kaže od urejanja šolskih prostorov in okolice šole, delovnih akcij v krajevni skupnosti, dejavnostih v pionirski šolski zadrugi od pravega proizvodnega dela, ki poteka v obratih delovnih organizacij, v šolskih delavnicah v dogovoru z delovnimi organizacijami ali kot šolsko proizvodno delo. Ob vsem tem ni treba posebej poudarjati, kako pomembno vlogo ima ta dejavnost, ki se zlasti uveljavlja v nekaterih celodnevnih osnovnih šolah na poklicno usmerjanje. Skrb za celosten razvoj učencev Z uvajanjem celodnevne šole smo začeli načrtno in učinkovito uresničevati zahteve zdravstvenega varstva in prehrane učencev. Ker so učenci v šoli dnevno dalj časa, je bilo nujno opredeliti tudi dejavnosti, ki jih razbremenjujejo in sproščajo, ter poskrbeti tudi za druge vidike zdravstvenega varstva. Poleg ustreznega razporeda dela in razvedrila (ob tem pa učence tudi Nadaljevanje na 8. strani odprta šola Dosežki celodnevne šole (Nadaljevanje s 7. strani) vzgajamo za koristno izrabo prostega časa) v dnevu in tednu, skrbi za higieno prostorov in dobrega počutja učencev, je prav celodnevna šola uveljavila nove sestavine zdravstvenega varstva, kot so »minuta za zdravje«, »rekreativni odmor«, telesnokul-turno popoldne« ipd. Če je prej šola skrbela predvsem za duševni razvoj učencev, moramo reči, da mora celodnevna šola skrbeti za celoten razvoj učencev. Da je to res, kažejo ugotovitve analiz in raziskav Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo in Visoke šole za telesno kulturo. Še posebej pa so pomembne ugotovitve celodnevne osnovne šole o obremenjenosti učencev z učenjem, ki izvira iz preobsežnih učnih načrtov, nepotrebnega širjenja obsega učne snovi pa tudi iz slabe učinkovitosti pouka. Vsi podatki tudi kažejo, da je prav obremenjenost učencev z učenjem ena najbolj trdovratnih oblik pritiskov in zapostavljanja učencev. Z novimi učnimi načrti, ki bodo usmerjeni na delo celodnevne šole pa tudi z analizami v posameznih šolah in z ustreznim prizadevanjem in odnosom vsakega učitelja bomo postopno odpravili tudi to slabost. Uveljavljanje vsakega učenca Pomembna novost, ki se pojavlja zlasti v celodnevnih šolah, je uveljavitev vsakega učenca z delom in dejavnostjo in sicer zato, ker ima celodnevna osnovna šola različne sestavine od pouka do organizirane rekreacije in interesnih dejavnosti. Prav ta enaka pomembnost različnih področij daje učencem priložnost, da se vsi lahko uveljavijo, eni pri pouku in učenju, drugi pri proizvodnem delu ali interesnih dejavnostih. Prav to pa vpliva na razpoloženje in motiviranost učencev. Že s tem, ko opravijo učenci naloge in se naučijo v šoli, je njihovo delo in sodelovanje pri pouku boljše, če pa so še uspešni 5e na drugih področjih, jim je delo v šoli v veselje. Pri tem je treba opozoriti tudi na večjo demokratičnost vzgojno-izobraževalnega dela in tudi na učinkovitejše uveljavljanje samouprave učencev. Razširjene možnosti pedagoškega dela Celodnevna šola daje z vključevanjem vseh učencev in delom učiteljev v vseh sestavinah vzgojno-izobraževalnega dela razširjene možnosti pedagoškega dela. Učitelji bolje spoznavajo učence, so z njimi v različnih situacijah od pouka do organizirane rekreacije ter imajo zato več možnosti in tudi več nalog v zvezi z vzgojnim delom. Prav zato celodnevna šola upošteva vzgojno usmerjenost dela in v zvezi s tem tudi zahteve po osebnostno urejenem učitelju, ki se zaveda svojih nalog in odgovornosti. To so nekateri pomembni dosežki celodnevne šole. Celotni družbeni razvoj in izkušnje celodnevne osnovne šole pa narekujejo nadaljnje izpopolnjevanje zasnove celodnevne osnovne šole z vidikov nadaljnjega po-družbljanja vzgojno-izobraževalnega dela, funkcionalnega in učinkovitega povezovanja vseh ' sestavin, uveljavljanje proizvodnega in družbeno potrebnega dela ter delovne vzgoje in v celoti in tudi posebne organiziranosti šol v različnih družbenih okoljih, npr. glede na velikost šole, okolje, starost učencev in druge okoliščine. -* MILAN ADAMIČ Ni dobro ves dan sedeti. Takole je bolje: ko delam, stojim; ko pišem, sedim; ko razmišljam, hodim in ko počivam, ležim. DRAGO ULAGA ^ Sanjal sem, da je življenje neskončna radost. Pa sem se zbudil in spoznal, da je življenje napor. Potem sem delal in doumel, da je v delu radost. TAGORE Matej Bor Odloženi T ODLOMEK Borov roman ODLOŽENI (sprva napovedan z naslovom Bližine) je izšel pri založbi Obzorja z letnico 1980. Nekdanji partizan Gregor Lemež v njem ni edina oseba, ki se je po revoluciji znašla v škripčevju raznih silnic poklicne, poslovne in povsem intimne narave. Njihova končna usoda je klavrna: splet teh silnic jih je iz življenjske sredotežno-sti vrgel na rob vrtinca, kjer so ostali — odloženi. Nekaj dni po znameniti pepelnični sredi se je Gregor Lemež po več kot dveh letih dela v gozdovih osrednje Afrike vrnil v Ljubljano. Bilo je že pozno zvečer. Vsi hoteli so bili zasedeni, ker je bil v mestu kongres. Sindikati ali nekaj podobnega. Zakaj ti transparenti čez vso Miklošičevo? Mar bi poslali platno za plenice zamorčkom. Nekoč jih tam niso potrebovali, odkar smo jim Evropejci prinesli omiko, pa tudi njihove ritke ne morejo več brez njih. Hodil je s svojo popotno torbo po mestu od hotela do hotela. Zaman. Nazadnje se je vrnil na kolodvor in poiskat taksi. Pozvonil je pri Marici. Čeprav je bilo že enajst, je prišla odpret. Kar v nočni halji. Ko ga je zagledala, se je razjokala. Gregor je vzel robec iz žepa. »Tako. Najprej bova solze obrisala.« »Ne, ne — to su suze sreče,« je rekla — bila je po rodu iz Gorskega Kotara in je še vedno mešala hrvaške besede v svojo slovenščino. »Nemoj jih brisati. Suze sreče msu suze.« Prenočil je pri Marici. Dala mu je na razpolago svojo posteljo, a Radijsko-šolskih petintrideset let Teh 35 let radijske šole na ljubljanskih radijskih programih... »Ni to čisto res,« se je pogovora, h kateremu sva sedla v ta namen, lotil urednik radijskih izobraževalnih oddaj (Jurij Holy). Res je — povzemam, da je zgodovina radijske šole na ljubljanskem radiu že precej daljša: uvedli so jo leta 1929 in jo redno gojili tja do začetka pre-. lomne vojne. Nadaljevanje je v povsem spremenjenih družbenih razmerah sledilo leta 1947, kar pomeni, da se bo povojnih 35 let radijskega izobraževanja izteklo na pomlad prihodnje leto. Sicer pa sta (in v tem je nemara bistvo) zdajšnja podoba in predvsem obseg načinov izobraževanja po radijskih zvočnikih v primerjavi s »starodavnimi« začetki kot dan in noč. Najbolj zgovorne dokaze za to ponuja očem publikacija Radijska šola, ki jo uredništvo za vsako šolsko polletje natisne v 3000 izvodih, v njej pa nas pritegne predvsem barvno živahni urnik izobraževalnih oddaj, ki jih je na teden, če smo dobro prešteli, kar dvanajst. To so: radijske šole za nižjo, srednjo in višjo stopnjo. Jezikovni pogovori, Radijska univerza (namenjena odraslim poslušalcem),Aktualni problemi marksizma, Dogovori — odločitve (namenjeni razumevanju silnic našega družbenopolitičnega sistema),. Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, učne ure jugoslovanskih jezikov (pod naslovom Učimo se make-donščine in srbohrvaščine), Nenavadni pogovori, razprave z mladimi, odraščajočimi ljudmi na temo Odrasli tako — kako pa mi ter oddaje za otroke naših delavcev na začasnem delu v tujini pod naslovom Domovina je ena. Kolikšno je znanje in kakšne so informacije, ki jih zbere uredništvo po tej poti (z angažiranjem približno sto pišočih zunanjih sodelavcev, strokovnjakov z raznih področij pa tudi ob ustvarjalnem sodelovanju z izobraževalnimi uredništvi drugih jugoslovanskih radijskih središč in ponudi, lahko ugotovimo že samo ob pogledu na tedenski urnik. Kdor od poslušalcev redno in kolikor toliko zavzeto sledi poteku kakega ciklusa, lahko svoje znanje v resnici obogati in izpopolnjuje. Toda... ali: če... ali: če bi... Da, tu nekje se začenja tista druga, manj slavnostna plat naše »zgodbe«. Recimo ji kar: seznam težav. Med njimi ni najmanj pomembno to, da so skoraj vse izobraževalne oddaje (z redkimi izjemami) »potisnjene« v III. radijski program, ki ga v Sloveniji ne poslušajo veliko, pa tudi ne slišijo najbolje: na Obali, deni- mo, ga sploh ne »ujamejo«. Logično vprašanje: »Koliko torej sploh poslušajo radijsko šolo?« Jurij Holy z obžalovanjem priznava, da natančnih ugotovitev in poročil o tem ni. Služba RTV Ljubljana za študij programa se tovrstnih raziskav še ni lotila, uredništvo samo pa za tesnejše stike s šolami nima niti denarja niti možnosti (čeprav se jim ne izogiba). Odgovori s šol na anketo, ki je priložena vsakokratni publikaciji, so nepopolni — »toda lahko bi rekli, da oddaje vendarle poslušajo na več kot polovici vseh šol.« »In kako kaže s kasetami?« Odgovor: na leto »natisnejo« v RTV Ljubljana po nekaj kaset z oddajami radijske šole in nenavadnih pogovorov, in to v nakladi po 500 izvodov. Močnejšega povpraševanja za zdaj, žal, še ni. Da imajo »radijski izobraževalci« želje in namene, ki presegajo zdajšnje možnosti, je seveda na dlani. Radi bi, če nič drugega, uveljavili še radijske načine pouka tujih jezikov (kot jih gojijo drugod po državi), pa oddaje za usmerjeno izobraževanje, pa... Vse bi se dalo, če bi bilp dovolj denarnih možnosti. Sodelavce imajo, dobre volje je obilo, v oporo jim je »močan« sestav sosvetov za posamezne »tipe« izobraževalnih oddaj, toda možnosti... Z urednikom Holyjem seveda tudi nekoliko pomodrujeva ob teh željah in (ne)možnostih. Neuradno, kajpak, mimo dnevnega načrta. Takole razmišljam in komenitram: ali je — navsezadnje — smiselno težiti k širjenju števila oddaj, ko pa vemo, da sedanje v vseh točkah še zdaleč niso dosegle tiste največje učinkovitosti, pa imejmo v milsih bodisi njihovo kakovost bodisi (še. posebej) njihovo uporabnost in njihov učinek. Če s slednjim ni vse tako, kot bi — objektivno gledano — lahko bilo, tega sicer niso krivi oblikovalci radijskih izobraževalnih ciklusov; kriva ga je splošna površnost, zavoljo katere puščamo v tej deželi premalo izrabljeno (pa tudi povsem neizrabljeno) prenekatero ustvarjeno bogastvo. Naši založniški dosežki, denimo, in prav toliko storitve našega radia, naše televizije, našega filma in drugih sredstev ponujajo precej več, kot je v resnici uporabljeno. Uporaba ponujenega je tako po obsegu kot po učinku precej manjša, kot bi lahko bila (in kot bi si ponudba glede na syojo kakovost zaslužila). Je torej smiselno ponudbo širiti, preden ta, dozdajšnja ne »razproda« vseh svojih »zalog«? Gregor je dejal, da bo rajši prenočil kar na klopi v kuhinjskem kotičku, češ da ne zna več spati v postelji. Čim trša podlaga, tem trdnejše spanje, je zatrjeval in se med tem že zavalil na klop. »Truden sem, Marica, veš. Jutri kaj več. Kar pojdi nazaj spat.« Srečanje z Mirico ga je presenetilo. Zelo je zrasla. Koliko let že ima? Čakaj. Moral je premisliti. Menda že trinajst. Celo dekle bo kmalu. Zdelo se mu je, da se je spremenila. Nekoč je gledala najrajši stran ali v tla, kadar je z njim govorila — zdaj je izpostavila svoje oči njegovim, brez zadrege. Pač. Bila je v zadregi, a v nji je bilo nekaj prikupnega. Sramežljivega. Čudno. Dekleta trinajstih let postanejo ponavadi bolj odljudna, kot so bila. »Kako je, Mirica?« »Dobro,« se je nasmehnila. »Si dobila mojo pošto?« »Sem. Hvala, da si pisal. Glej — tu je.« Odprla je kredenco in mu pokazala kup njegovih razglednic iz Afrike. »Pa pisma — si jih dobila?« »Sem.« Segla je v svojo šolsko torbo in jih izvlekla ven. Lepo povezana z zlatim trakcem. Gregor kar ni spremembo? Vsebina njegovih pisem? Skoraj gotovo da ne, saj so bila precej prazna in pusta. »Kar dobro pišeš,« je rekla nekam spogledljivo. »Samo pravopisa se ne držiš zmerom.« »Nisem ga vzel s seboj v Afriko.« »Pa bi bilo prav, če bi ga. Zdaj pa moram iti v šolo.« Poljubila je mimogrede Marico in potem še njega, kot bi bila tega že od nekdaj vajena, ter odhitela. Res, kakšna sprememba. Kaj jo je povzročilo? Verjetno ena sama stvar: ljubezen. Čigava? Maričina. Pridobila jo je, kakor je tudi mene v otroških letih, in brez posebnega truda in prizadevanja pomagala na dan tistemu, kar je bilo prej zatrto v nji. Prej je bila kot kapnik, ki raste v senci večje smreke, s katere kaplja nanj. Tista smreka je bila njena mati. Solze njene ihte in jeze so kapljale nanjo. Marica ne meče sence na nikogar, saj je brez sence — menda edina stvar pod soncem — kadar joče, pa joče na samem, daleč od drugih. Naslednji dan je našel sobo pri Turistu. Javil se je podjetju, ki ga je zastopal v Afriki, potem pa počakal pred šolo na Mirko. Odšla sta v hotel. Pomagal ji je nositi dokaj težko torbo, a zdelo Ergo... — bi rekli razumni gospodarji in se zbrano, brez hlastne naglice, s kakršno smo se navadili ravnati pri nas (tudi v svojem odnosu do radijskih izobraževalnih oddaj) ozrli po tem, kar že imajoJzkazalo bi se, da je dvanajst izobraževalnih oddaj vsak teden v radiu »paket«, ki b ga kazalo odmotavati z velik0: večjo zavzetostjo. Da bi jih bolje slišali, bolj zav-žeto poslušali in bolj intezivn0 vsrkavali. VIKTOR KONJAS Pomembna pridobitev za dvojezično osnovnošolstvo Pred dvema letoma smo v občini Lendava in Murska Sobota praznovali 20. obletnico dvojezičnega šolstva. Z veseljem ugotavljamo, da je dvojezično šolstvo, ki je sestavni del narodnostne politike v naši republiki, dobro zasnovano. Dosežki so precejšnji, kmalu pa jih bo treba tudi strokovno ovrednotiti. Otroci iz obmejnih, narodnostno mešanih območij občine Murska Sobota so do zdaj obiskovali tri dvojezične osnovne šole, in sicer osnovno šolo v Do-manjševcih, ki je bila v celoti dvojezična in osnovni šoli Ša-lovci in Fokovci. Novo šolsko leto 1981-82 pomeni prelomnico v razvoju dvojezičnega osnovnega šolstva. Otroci iz obmejnih narodnostno mešanih območij so dobili novo, zelo lepo in sodobno premlje-no šolo. Sedež nove dvojezične osnovne šole je v Prosenjakovcih. Otroci obiskujejo od začetka novega šolskega leta 1981-82 namesto dosedanjih treh osnovnih šol eno samo šolo, v njej pa imajo vse možnosti za kakovostno vzgojnoizobraževalno delo, za dejavnosti prostega časa in za čim boljše sodelovanje s šolskim okolišem. Poleg osrednje dvojezične osnovne šole bosta delovali še dve podružnični dvojezični osnovni šoli s po enim kombiniranim oddelkom, in sicer s 1. in 2. razredom na Hodošu in v Do-manjševcih. Za predšolsko vzgojo otrok, za njihovo uspešno pripravo za vstop v osnovno šolo so na voljo tri dvojezične vzgoj-no-varstyene enote: na Hodošu, v Domanjševcih in v Prosenjakovcih. Vzgojno-varstvene enote so zelo pomembne, saj veliko prispevajo k uspešni vključitvi otrok iz narodnostno mešanih območij v osnovno šolo. se mu je, da Mirica ni več takšna, kot je bila davi. Kaj to pomeni? Je spet kaj narobe? Je tudi njena sprememba tako spremenljiva? Ko sta stopila v njegovo sobo, je sedla na rob postelje in gledala, kako stika po kovčku, da bi ji dal darilo. Končno ga je našel. Lepa glava mladega Afrikanca, ponosnih, v daljavo uprtih oči iz črnega, težkega in trdega tikovega lesa. Ena izmed redkih stvari, ki jih je prinesel s seboj. »Ti je všeč?« »Ja,« je rekla suho in odložila kip črnca k sebi na posteljo, ne da bi si ga ogledala, nakar je spet samo molčala. »Kaj je? Je bilo v šoli kaj narobe?« »Povedala sem, da se je moj oče vrnil.« »No, in?« »Si bil res v zaporu?« »Kdo ti je povedal? Mama?« »Ne. Ferjančičev Jule. Saj veš, kdo je njegov oče.« » Vem.« »Si bil res v zaporu?« »Bil.« »Ker si kradel?« Gregor se je usedel k nji na posteljo in jo prijel za roko. Odmaknila jo je in potem z njo potisnila črnca iz tikovineše nekoliko dalje od sebe. Nova dvojezična osnovna šoli pomeni dragoceno pridobitev n£ samo za narodnostno območje i0 narode, ki žive v občini Murski Sobota, temveč za širšo druž' beno skupnost. Takšna organizl ranost dvojezičnega vzgojno' izobraževalnega dela je sprejemljiva za nas vse. To je nov dokaz kako dobro je pri nas urejen« šolstvo glede na narodnosti. Vsaka vzgojno-izobraževaln* organizacija mora biti odprta takšna naj bi bila tudi nova dvojezična šola, ki mora imeti pole! sodelovanja z okolišem šole tud prijateljske stike z drugimi šo lami iz notranjosti Slovenije, i sosednjih republik in s šolami i LR Madžarske. Zdaj ko se je začelo novo šol sko leto, ko premagujemo tist' začetne organizacijske, tehnični in druge težave, smo vsi šolsk delavci, posebno pa učitelji, prei veliko odgovornostjo; zavedam1 se, da lahko ves dozdajšnji "tru1 naše širše in ožje družbene skup nosti upravičimo samo z nese bičnim, požrtvovalnim, pravil nim in uspešnim delom. Skuša bomo doseči čim boljše uspeh pri šolskem in zunajšolskem del1 ii) kar najbolje pripraviti otrok za uspešno vključevanje v pr« grame sumerjenega izobraževa nja. Ko govorim o zunajšolske!! delu, mislim na vlogo šole ko ustanove na področju kulture h kulturne preobrazbe pokrajine predvsem pri ohranjanju in ra zvijanju običajev in narodnostr. kulture. i i i i i i t Prav zaradi vseh teh razlogo' ( lahko rečemo, da je nova šola ve 1 lika pčridobitev za nadaljnji rai 1 zvoj dvojezičnega osnovneg! šolstva v občini Murska Sobota s EVGEN KOŠA - 0 »Poslušaj —« »Je res ali ni?« »Včasih človeka obtožijo p krivem —« »So te obtožili po krivem?« »Po krivem.« »Mi prisežeš?« »Ne, ker mi ne verjameš na b( sedo —« Mirica je vstala in pobra svojo torbo. »Jaz nikomur ne verjamem t besedo. Vsi lažejo. Tudi Maric Rekla mi je, da si poštenjak.« Mirica je planila proti vratot Ujel jo je šele na stopnišču, ker'-je že sezul, ni si pa še nataknil ct pat, kar mu je vzelo nekaj čas »Mirica!« Dohitel jo je in prij za rame. »Kako se pa obnašd Tvoj oče sem! In če ti pravim — Mirica se mu je izvila, opriji\ majoč se ograje z eno roko, drugo pa stiskajoč torbo k seb kot bi bil pritekel za njo zato, da jo izpuli iz roke. »Pusti me!« je siknila stisnjeni ustnic. »Pusti!Marica laže!Dal me v rejo k nji samo zato, da bi n pravila pravljice o tebi!« Napravil je korak proti nji. »Mirica.« To je rekel čisto tiho. Proseče. takim glasom je rotil nekoč tw Vlasto ob njunih prvih zakonski svajah. Zgrozil se je. Ne! (Nadaljevanje na 9. stran a n n ii n ti h n n P Sl št z n, n, n d, st je ir, ni Prispevek pedagoškega inštituta k teoriji in praksi jezikovne vzgoje____ Naj vam na kratko predstavimo deli, ki smo ju namenili za razvijanje pedagoške prakse in poglabljanje zavesti o jeziku in njegovih vlogah v družbi. Vika Slabe — Olga Kunst Gnamuš: BESEDE naše so žive To je delovni zvezek za učence osnovne šole, posebej petega razreda. V njem obravnavamo besedne vrste in obliko besed. Z vajami ki jih lahko učenci rešujejo v šoli, celodnevni šoli ali doma, si samostojno pridobe temeljno Znanje iz oblikoslovja. »Gradivo Besede naše so žive, ki zajema vprašanja besednih vrst, predstavlja bistveni kakovostni premik obravnavane problematike in tudi pouka slovenskega knjižnega jezika sploh. Po eni strani ga odlikuje sodobna strukturalna teoretična osnova in izredna živost ponazorovalnih primerov, po drugi strani pa, kolikor lahko presodim, tudi takšna metoda, ki sili k lastnemu spoznavanju in odkrivanju jezikovnih zakonitosti« (Iz strokovne ocene mag. Muha-Vidovič Ade). Ocenjevalka Irma Kolar, ki dobro pozna praktične potrebe, saj je več let delala v razredu, je delo ocenila takole: — »To jezikovno gradivo je spodbudno za učenčev spoznavni ■j razvoj in ga hkrati sili k jezikovni , Ustvarjalnosti in spoznavanju ( oblikovnih in estetskih vrednosti , slovenske leksike; ! — z njim oblikujemo učen- jP cem aktivni besedni zaklad ter j besedje ustrezno pomensko , predstavimo; j — z besedili daje učencem ,| dosti ustvarjalnega veselja, saj so dobro izbrana in polna vedrine, I, glede jezikovnih sredstev so pe-,, stra in dajejo dovolj možnosti za j opazovanje jezika in njegovega j delovanja v besedilu.« Delovni zvezek smo tudi funkcionalno in bogato likovno ni opremili. Upamo, da smo z njim j vsaj deloma izpolnili učiteljeva ii in učenčeva pričakovanja po je-e zikovnem pripomočku, ob kate-3 rem bodo lahko učenci uživali, « učitelji pa poglabljali svoje metodične postopke. '' Olga Kunst Gnamuš: '\ POMENSKA SESTAVA t POVEDI ^ S tem delom sem želela pojasniti obliko povedi in v njej ra- zbrati njeno sporočilo; obliki sem želela vrniti pomen in funkcijo. Nevarno je, da bi jo s forma-lističnifn in normativnim poukom o jeziku izgnali iz šole. Tako bi se tudi pri jezikovni vzgoji šola odmikala od življenja. V sporočilu povedi sem odkrila pomenske sestavine, ki govorijo o zunanje jezikovni dejanskosti, o kateri sporočevalec sporoča; podatke, ki govorijo o njem in njegovih razmerjih do naslovnika in upovedovalne vsebine. Poved je pomensko in oblikovno odsev sporočevalče-vega znanja, njegovih družbenih in spoznavnih postavk, govornega položaja in sobesedila, katerega sestavina je. Večina poglavij se izteče v di-daktično-metodična priporočila. Komu je knjiga namenjena? Vsem, ki so se pripravljeni jezikoslovno in metodično izobraževati in ki morajo izobraževati druge, torej učiteljem na vseh šolskih stopnjah. Z delom želim spodbuditi njihovo jezikoslovno mišljenje in po njih jezikoslovno mišljenje njihovih učencev. Vsako leto, ki govori o jeziku, izraža piščev jezikoslovni nazor. Jezik me zanima s pomenskega vidika, kot sporočilo o dejanskosti in njeni miselni pretvorbi ter o medsebojnih razmerjih. Jezikovno obliko opazujem iz zornega kota sporazumevalnih in spoznavnih funkcij, ki jih udejanja. V razmerjih sporočevalec zunaj jezikovna dejanskost, sporočevalec-naslovnik, sporo-čevalec-okoliščine sporočanja je mogoče tudi jezikovne pojave pojasnjevati logično, vzročno-posledično. Kako naj naslovnik knjigo bere? Delo je precej obsežno, časa pa malo. Prilagodite branje času in.potrebam! Ce se poglobljeno ukvarjate z jezikoslovjem, boste radi prebrali zgodovino jezikoslovne misli, ki je pripeljala do opisa pomenske sestavne povedi. Če jezikoslovna, psiholingvi-stična, sociolingvistična ter di-daktično-metodična dela berete le toliko, kolikor od vas zahteva poučevanje v razredu, potem nikar ne mislitje, da lahko teoretična poglavja preskočite in se ustavite sanio pri didaktično-metodičnih izpeljavah. Zagotovo je treba prebrati poglavje o pomenski sestavi povedi. Kajti šele po branju tega poglavja je mogoče predstavljene metode ovrednotiti, sprejeti, zavrniti ali pa jih ustvarjalno razviti. Nekatera poglavja so obarvana bolj jezikoslovno, druga psiholingvistično, sociolingvi-stično ali metodično. Če bolje poznate samo v eno izmed teh strok, bodo mogoče nekatere vsebine bolj ali manj tuje. Prav tem namenite največ pozornosti. Potrpežljivo branje in temeljit premislek vas bosta privedla do interdisciplinarnega pogleda na jezik. Z delom smo hoteli ohraniti vez z domačim jezikoslovnim prizadevanjem, predvsem pa smo želeli odgovoriti na vprašanje, kaj je pravzaprav poved, najmanjša samostojna enota sporočila. Na to vprašanje je treba temeljito odgovoriti, če naj z vpeljanim izrazom vpeljemo tudi nov pogled na jezik, ki ga izraz vsebuje. Jezikoslovna, psiho-lingvistična, sociolingvistična, pedolingvistična, pragmalingvi-stična dela se v svetu neverjetno množijo. Pri nas pa jih je še zmeraj izredno malo, zlasti takih z eksplicitno teoretično in interdisciplinarno zasnovo. Obe deli lahko naročite na naslov: Pedagoški inštitut, Gerbičeva 62, Ljubljana. OLGA GNAMUŠ Izobraževanje za delo in samoupravljanje Pri družboslovni zbirki založbe Delavska enotnost je izšla knjiga dr. Emila Rojca Izobraževanje za delo in samoupravljanje. Knjiga obravnava sistem socialističnega samoupravljanja, ki vse bolj uveljavlja vlogo delavcev kot nosilcev samoupravne vzgojno-izobraževalne politike. Do kod smo prišli v tem procesu in kaj moramo storiti, da bodo delavci v združenem delu še bliže Titovi in Kardeljevi viziji delav-ca-gospodarja nad pogoji in dosežki dela? Kako bomo uresničili to vizijo, ki daje možnost delavcem, da razpolagajo z delom dohodka, namenjenega razvoju kadrov in izobraževanju, in o tem odločajo? Kako bomo uveljavili delavca kot subjekt vzgojno-izobraževalne politike, da bo vplival na vsebino, obseg, organizacijo in nadaljnji razvoj vzgojno-izobraževalne dejavnosti? Osrednji namen knjige je bil zbrati iz teorije in prakse čimveč spoznanj in odgovorov na taka in drugačna vprašanja. S podružbljanjem vzgoje in izobraževanja in s povezovanjem izobraževalnih dejavnosti v enoten sistem samoupravno združenega dela iščemo pota iz krize tradicionalnih izobraževalnih sistemov. Usmerjeno izobraževanje zagotavlja dolgoročnejše zanimanje delavcev za strokovno izobraževanje, zagotavlja usklajenost izobraževanja z družbenimi potrebami po kadrih in prepletanje izobraževalnih dejavnosti na vseh stopnjah delovnega procesa. To je proces, ki je povezan s celotno samoupravno preobrazbo družbeno-gospodar-skih temeljev naše družbe in z razredno zavestjo delavskega razreda o svoji vlogi. Knjiga prispeva z nekaterimi spoznanji in usmeritvami k uveljavljanju potrebne vsebine in širine v družbeno-političnih in strokovnih izpeljavah pri zasnovi usmerjenega izobraževanja. Naročila pošljite na naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4; kupite pa jo lahko tudi v knjigarni Delavske enotnosti na Tavčarjevi 5 v Ljubljani. Stane 360 din. Novosti pri Slovenski matici Roman Branka Hofmana Noč do jutra lahko označimo kot psihološko pričevanje o polpretekli dobi; v bistvu gre za pisateljevo razmišljanje o obdobju inform-biroja, podano skozi doživljanje glavne osebe — Petra in z vsemi travnami in soočenji, ki jih prinaša ta prelomni čas. Čas dogajanja obsega osem ur, vanj pa so vključeni še retrospektivni posegi, s katerimi Hofman psihološko sledi glavni osebi. V začetku je roman na videz kriminalna zgodba, saj gre za raziskovanje usode dekleta, ki je umrlo v čudnih okoliščinah, nato pa stopi v ospredje razmerje med Petrom kot glavno osebo in preiskovalnim sodnikom, ki je nekdaj krojil usodo Petra, ki je bil obtožen informbirojevske miselnosti. Silovit pritisk na državo v prelomnem času odseva v Hofmanovem romanu zlasti v etičnem razmerju med osebami, ki so v navzkrižju, ki iščejo in razmišljajo. Hofmanov roman je klasičen, vsebuje pa tudi nekatere modernejše metode pisanja — retrospektivo, introspektivo, notranji monolog. Kompozicijsko je roman v prvem delu bolj zgoščen, v drugem delu pa je dogajanje tu in tam razvlečeno. Knjiga Klici Mirka Mahniča pa je isto drugačnega kova. Gre za dolgoletne izkušnje gledališkega lektorja, za človeka, ki je intenzivno spremljal naše gledališko življenje. Mirko Mahnič ni želel podati strokovnega dela suho in brezosebno, nasprotno, ob vsej strokovnosti je želel ohraniti oseben odnos do gledališke problematike in do gledališča samega. Tako je njegovo pisanje živo in mikavno. Vanj vpleta tudi druga dogajanja, da bi dal svojemu pogledu na kuL turo širšo humanistično podobo. Prav ti avtorjevi osebni pogledi vabijo bralca k razmišljanju. I. GEDRIH Partizansko šolstvo na Slovenskem V letošnjem jubilejnem letu bo založba Borec poleg drugih knjig izdala tudi dolgo pričakovano delo Partizansko šolstvo na Slovenskem. Že samo to, da je od prve zamisli o izdaji te pomembne knjige preteklo že več kot trinajst let, nam potrjuje, da je bilo delo skrbno pripravljeno. Prvo zamisel zanj so dali delavci Slovenskega šolskega muzeja, ki so več let zbirali in urejali arhivsko gradivo in pripravili o tej tematiki tudi razstavi, svet za razvijanje in ohranjanje tradicij NOB pri glavnem odboru ZZB NOV Slovenije pa je zamisel o izdaji podprl. Tako bomo kmalu dobili knjigo, ki bo v strnjeni obliki prikazala nastanek, organizacijo in delo partizanskih šol v času, ko je bila slovenska beseda zatirana. Prvi opis partizanskega šolstva je delo dolgoletnega šolskega inšpektorja Draga Vončina. Znana je njegova knjiga Kronika šolstva med NOB v Beli krajini, ki je zbudila med bralci veliko zanimanja; z njo so bili ustvarjeni prvi temelji za širšo raziskavo. Monografija o partizanskem šolstvu na Slovenskem je razdeljena v dva dela. V prvem nas Venceslav VVinkler (po njegovi smrti je delo nadaljevala Slavica Pavličeva) seznanja z razvojem osnovnega šolstva na Slovens-skem pred 2. svetovno vojno in na začetku okupacije; drugi del, ki ga je napisal Viktor Smolej, pa obravnava partizanske srednje šole. V obeh delih so nadrobno prikazani nastanek, razvoj in delovanje osnovnih in srednjih šol na osvobojenem ozemlju, ki so ga nadzorovali NOV in POS. Take šole je bilo izredno težko organizirati; to so dosegli v tistih časih le po zaslugi Osvobodilne fronte in prizadevnih učiteljev, ki so s svojim požrtvovalnim in vztrajnim delom veliko prispe- vali k razvoju partizanskega šolstva. Že spomladi 1942 je IOOF izdal odlok o poslovanju šolstva na slovenskem osvobojenem ozemlju in navodila za delo. To je bil temelj partizanskega šolstva. V knjigi je nadrobno prikazan razvoj partizanskega šolstva od pomladi 1942 na belokranjskem, grosupeljsko-stiškem, notra-njo-ribniškem in novomeškem okrožju. Prikazan je tudi razvoj šolstva v Primorski Sloveniji, Trstu in Beneški Sloveniji. Partizansko šolstvo se je razvijalo v izredno težkih razmerah tudi na Štajerskem in Gorenjskem, kjer je skušal okupator zadušiti vsako misel o slovenski besedi in čim-prej obe »zreli« pokrajini priključiti k rajhu. Ker je primanjkovalo učiteljev, so organizirali več pedagoških tečajev, v katerih so se pripravniki seznanili s poglavitnimi pedagoško metodičnimi napotki za delo v razredu. O tem govori posebno poglavje v.knjigi. Obdelani so tudi: šolsko nad-zorništvo, roditeljski sveti, učbeniki, pedagoški in mladinski tisk, šolska dokumentacija, razna tekmovanja in delo pionirske organizacije. Posebna pozornost je namenjena partizanskemu učnemu načrtu za osnovne šole. Zanimivo je, da so nekatera poglavja napisali delavci, ki so bili udeleženci dogajanj in to daje knjigi še poseben pečat. Knjigo bogatijo tudi zbrana bibliografija, skrbno izdelani zemljevidi in slikovno gradivo. Ker gre za edinstveno tovrstno publikacijo pri nas, ki bo zapolnila vrzel v proučevanju problematike razvoja šolstva na Slovenskem in ker je namenjena predvsem učiteljem, menimo, da bi si jo morala priskrbeti vsaka šola. DRAGO NOVAK - (Nadaljevanje z 8. strani) »Mirka!« je ponovil robato — a dosti preveč, dosti preveč. Tako ne prideš nikamor, Z njo 1 ne. Tvojo kri ima v sebi. » Vrniva se v sobo, da se pome-j niva. No, daj, poslušaj me.« Mirka je spustila torbo iz rok J ‘n si zamašila ušesa. »Ne bom te poslušala! Ne bom, ( ne bom! Ne bom!« Gregor ji je pobral torbo in jo t kdo prijel za laket. Skušala se mu . je izviti, a ji ni dal. V sobo jo je rnalone privlekel in jo posadil 1 nazaj na posteljo, i »Tu sedi in se najprej pomiri, Potem sp pa pogovoriva.« j Šel je v kopalnico in si omočil : senca, ker ga je bolela glava, obe-J n.em Pa ie hotel pridobiti na času. j Že spet ta slaboumna nemoč, J kadar se mora opravičevati. Ko se je vrnil v sobo, je Mirka J še zmerom sedela na robu poste- i 'ie- »Mirka,« je rekel otiraje si lice j Z brisačo — deloma tudi zato, da i ne bi videla, če bi zardel. »Jaz , nisem nikoli kradel.« Ta hip mu je zdrsnila otirača iz rok. Po Miričinih očeh je spoznal, da se je že spet zgodilo tisto, česar seje bal. Sklonil se je k brisači, ki ' je obležala pred njim na preprogi i ‘n jo znova —- kakor zlikovec, ki nekaj taji, ponesel k obrazu. Mirica je vstala. »Mirka.« Stekla je iz sobe. Ni šel za njo, temveč zgrabil zamorca, ki ga je pustita na postelji, ter ga zalučal z vso silo v vrata. Pri' vratarju, ko je odhajal v mesto, je našel pismo. Njegovo podjetje mu je naročalo, naj bi se pogovoril z novinarko za nek časopis. V bistvu reklama, pa še brezplačna. Opravil je intervju z novinarko. Najprej sta čenčala kar tako. So črnci vsi črne polti? Kakšne neki pa? Ni nobenega, ki bi bil manj črn? Mogoče, a on ga ni videl. Kako da ne? Najbrže se je tisti kam skril. Zakaj neki? Ker ga je bilo sram, da je belcem podoben. Pa njega, mar ni bilo, da je belec? Samo podnevi. Kako da samo podnevi? Ker so ponoči tudi belci črni. Na to nisem pomislila. Moram si zapisati. Pravijo tudi v švahilščini avtu avto? Ne, pač pa v švahilščini? Sta to dva jezika? Ne, trije. Trije? Čudno. Jedo mravlje? Ne? kdaj so jih odvadili in če so jih, je to znamenje progresa? Gos, a prikupna. Oponaša zapadne novinarke — tiste iz filmov. Učinkovite. Brez zadrege. Zafrkljive. Nosila je veliko torbo iz temnega usnja in imeniten magnetofon, ki pa ni delal, hvalabogu. Mirica je rekla magnatofon, ko ga je prinesel domov. Takrat so bili magnetofoni še redki in ogromni, vsaj tisti, ki so jih uvozili iz Madžarske. Težki, okorni, ropotajoči, venomer v okvari — kakor začetki socializma. Pri njih pa tudi pri nas. Ko je naslednji dan bral o pomenku v časopisu, se je prijel z-zi glavo. Iz njega je napravila nekakšnega pionirja. Tarzana. Junaka, ki prodira v divji afriški pragozd in ga podira s pomdčjo fantastično učinkovitih in odrezavih motornih žag. Niti enega stavka, ki bi imel rep in glavo. Vse skupaj nemogoče. Prismojeno. Članek je kljub temu imel nepredvidene daljnosežne posledice. Televizija, kjer se jim je zdel očitno zanimiv, ga je povabila na pogovor o našem poslovanju z zamejstvom —• s posebnim ozirom na dežele v razvoju. Gregor ni mogel odkloniti povabila, ker je šlo za ekonomsko »propagando«, kot so pravili zadnje čase, menda zato, ker reklama zveni preveč kapitalistično. Sklenil je počakati v Ljubljani tistih nekaj dni do oddaje. Pravzaprav mu je bilo to dobrodošlo. Klara, ki je iz časopisa izvedela, da je v Ljubljani, ga je namreč brzojavno povabila, naj pride na otvoritev Novega doma. Streho nad glavo že imamo, le glave še ni, tako se je telegram končal. Ta glava naj bi bil menda jaz. Pa Rakar? Hm, prej ali slej bom res moral tja gor, je pomislil — Liza je navsezadnje še vedno moja žena. Kako dolgo še bo? Čudno, da še ni terjala ločitve. Ženske, kot je ona, hočejo vse ali nič, in ker nima vsega, se bo rajši odločila za nič — kolikor se še ni, namreč takrat, ko se je odločila zame. Kaj pa si drugega kot nič? — in od tega niča je pričakovala vse! Dokaz, da le ni tako modra, kot sem mislil. Večer je prebil v kinu, ker ni vedel, kam naj se dene. Z.ačetek marca, vseeno pa še zima, kupi snega ob trato ar jih —/e kaj bolj Žalostnega kot umazan, speštan, gnil sneg? Morda ravno zato, ker je bil še včeraj tako bel, čist. Privid brezmadežnosti. Kot bi bil svet na novo ustvarjen in pravičnejši, ker je ves bel. Nobene (rasne) diskriminacije. Ljubljana je bila znosna le še v kinematografu, a tudi tam je kmalu zatisnil oči in zadremal. Zbudili so ga Indijanci, ko so napadli vlak. Iz kina je šel v kavarno Slon, od tam pa dol v bar. Že dolgo ni videl nobene bele ženske slečene. Zaželel si je njih beline. Gledal jih je in mislil o Lizi. Kadar se ji je oglasil, je imel slabo vest, da seje —če je dlje časa molčal, p,\ mu je vest očitala, ker molči. Zaradi tega je ubral srednjo pot. Ni molčal, pa tudi pisem ji ni pošiljal, ker ji ni hotel lagati ali zbujati upanja. Pošiljal ji je razglednice. Belina teh žensk, ki se slačijo, ga je spominjala na tisti dan, ko ju je zatekla nevihta v gozdu nad Vrhovljami, pa tudi njunega potovanja. Pravzaprav jima je bilo lepo. Zakaj sta se razšla? Bila je je sama deviška strast. Pred njim je imela le enega moškega, česar pa ji ni štel v dobro. Kako neki je mogla tako dolgo vzdržati? Je v nji res hladna kri? Mar res le igra poželenje? A tudi če ga, od te njene igre je imel več kako'r od resnične strasti drugih. Morda ravno zato, ker je podzavestno čutil, da jo mora vedno znova osvojiti. Osvajanje pa je razburljivejše od posedovanja. Kaj naj napravim? Naj grem tja gor ali ne: tako ali tako, narobe bo. Edino dobro delo, ki ga lahko storim zanjo, je, da molčim o Klari kakor grob. Če bi to znal. Bojim se, da bi ji ob uri slabosti povedat vse. Iz resnicoljubnosti. Ali pa mogoče tudi iz hudodelske zvedavosti. V tebi je zavrženost, ki rada gleda, kako se ruši svet v ljudeh. Se ne spominjaš več, kako si, še v škornjih, korakal med njihovimi razvalinami — kakor poosebljen potres. »Ne, ne spominjam se!« je rev-snil na glas, že okajen od konjaka in piva. »Jaz se spominjam samo stvari, ki nam živeti pomagajo! Po-ma-ga-jo! Npčem se spominjati. Nočem!« »Mogoče ti tudi jaz lahko po* ma-gam?« je dejal nekdo. Bila je starejša ponočnjakinja, ki se je takoj zatem s svojim kozarcem preselila k njegovi mizi. Trčil je z njo, nakar je plačal in pustil precejšen ostanek nji. Natakar, ki je bil prepričan, da je namenjen njemu, se je spustil s cipo v pridušeno svajo, ki se je končala tako, da sta si denar razdelila. Pogovor (neposredna oddaja), pri katerem mu je bilo sodelovati, je bil določen za popoldne. Gregor se je želel pred nastopom nekoliko okrepčati, zato je zlil vase dve vodki in ker je bilo do začetka še dovolj časa, je dolil še kozarec Tuborga. Tako okrepljen je prišel v studio z zamudo. Vsi so bili že posajeni vsak na svoj stol kot obtoženci. Tudi žarometi so bili uprti vanje, medtem ko je njihov zasliševalec stal s hrbtom obrnjen proti izdajalski luči. »Ravnokar je prispel tudi tovariš Gregor Lemež, predstavnik Lesovita v Centralni afriški republiki,« je dejal in se skušal nasmehniti občinstvu. »Prosim, tovariš Lemež-«- Veliki dosežki integracije Gradbeni inštitut v Zagrebu Zagrebški gradbeniški inštitut je nastal leta 1977. Zdaj združuje štiri temeljne organizacije združenega dela: fakultete gradbeniških znanosti v Zagrebu in Splitu in zavoda za material in konstrukcijo na Reki in v Osijeku, istovrstne laboratorije v Dubrovniku, Šibeniku, Zadru, Karlovcu, Puli, na Krku, v Sisku in Varaždinu. Postopoma se vključujejo v inštitut tudi sorodne delovne organizacije gradbeniške dejavnosti. Inštitut »domuje« na devetnajstih krajih v trinajstih mestih, ima laboratorijsko! opremo. vredno okrog 150.000. 000 din (s svojim računskim centrom), v njem pa študira več kot 3.500 študentov. Celotni prihodek v lanskem letu je znašal 845.000. 000 din. V inštitutu dela 1.234 delavcev (od teh jih ima 571 visoko strokovno izobrazbo, med temi pa so 303 znanstveni delavci in raziskovalci). Temeljni namen, zaradi katerega je bil ustanovljen inštitut, je po besedah dr. Veselina Simovi-ča, predsednika inštituta, prav prizadevanje za reformo, da bi v gradbeniški dejavnosti združili znanstveno, učno in strokovno delo z materialno proizvodnjo. Dozdajšnji dosežek takega integracijskega procesa je deloma nakazan prav s temi številkami. Popolnejšo predstavo o dosežkih bomo dobili ob podatkih, da ima inštitut že podpisane samoupravne sporazume o združevanju in dolgoročnem sodelovanju na dohodkovnih. odnosih z več gradbeniškimi organizacijami (splitsko poslovno skupnostjo za gradbeništvo, z zagrebškim Viaduktom, Hidroelektrarno, Industrogradnjo, Tempom ter s splitskim I. L. Lavčevičem, Dal-macijacementom in z drugimi), pripravljajo pa se tudi na združitev v zagrebško poslovno skupnost gradbeniških delovnih organizacij. Inštitut namenja posebno pozornost razvoju znanstveno-razi-skovalne dejavnosti. Vse organizacije združenega dela imajo svoje sklade za znanstveno delo, ki oddeljujejo za znanstvene namene najmanj štiri odstotke čistega dohodka; v te sklade so Proizvodno delo — dobra ali slaba reklama? Ob tem, ko se pri nas šele pripravljamo na uvajanje proizvodnega dela in delovne prakse, se v drugih republikah, kjer imajo več izkušenj z usmerjenim izobraževanjem, že kritično sprašujejo, ali proizvodno delo, tako kakršno je zdaj, privablja učence v proizvodne poklice ali pa jih od njih morda celo odvra- ča. V glasilu prosvetnih delavcev Hrvaške (Školske novine 22. 9. 1981) ugotavlja Ivo Klarič na temelju kritične ocene sedanjega stanja tole trpko resnico: Če hočemo doseči želeno razmerje pri vpisu v usmerjeno izobraževanje v korist proizvodnih poklicev, bi bilo marsikje bolje, če učencev ne bi poslali v proizvodno delo. Tako, kakršno je ponekod zdaj, učence prej odvrača od proizvodnih poklicev, kot pa jih privablja vanje. oddelili lani 15.297.000 din, imajo pa tudi skupni sklad za znanstveno delo na ravni inštituta, v katerem je bilo lani 5.094.000 din, in sklad za financiranje novih dejavnosti in izdelavo zahtevnih načrtov inštituta (lani se je zbralo 3.864.000 din). Z vsemi temi skladi financirajo znanstveno-raziskovalne in razvojne projekte, ki so pomembni za inštitut in gradbeniško dejavnost. Tokrat ne bomo opisovali posameznih vidikov delovanja gradbeniškega inštituta, te za naše razmere prav gotovo izjemne znanstveno-strokovne in izobraževalne delovne organizacije, čeprav je treba poudariti, da dohodkovno povezovanje inštituta z delovnimi organizacijami materialne proizvodnje ni preprosto. Gre počasi, toda dobro, poudarja Veselin Simovič. Na nekaterih področjih hitreje, na drugih počasneje, najpomembnejše pa je, da se je integracija začela in da pozitivne izkušnje, ki so jih dobili na različnih področjih (pa najsi gre za razvoj in napredovanje gradbeniške stroke, praktično uporabo znanstvenoraziskovalnih dosežkov, uporabo teoretičnih in praktičnih izkušenj pri ppuku, združevanje strokovnih zmogljivosti, strokovnih knjižnic, prostorov, laboratorij- _ ske opreme in podobnega) povsem upravičuje prizadevanja, da je treba z začetim nadaljevati. Nič čudnega torej, če gradbeniški inštitut čedalje pogosteje sodeluje z mnogimi našimi delovnimi organizacijami, in se pojavlja na številnih delovnih prostorih doma in na tujem. Gre za sistem, čigar zmogljivostim je treba nameniti pozornost, za sistem, ki je že do zdaj upravičil svoj obstoj. Hkrati je tudi zgled, kako je treba začeti uresničevati reformo izobraževanja v celotnem združenem delu. ANTE SELAK Ocene in potrdila dvomljiva merila Nekateri menijo, da je mogoče zgolj s šolskimi ocenami opraviti poklicno usmerjanje in preusmerjanje ter tako naložiti učitelju vso odgovornost za otrokov prihodnost. Da zadeva ni tako preprosta, povedo izkušnje iz sosednje Hrvaške, o katerih pišejo Školske novine z dne 15. 9.1981. Ker ima sklepna ocena iz osnovne šole odločilno vlogo pri vpisu v srednje šole, se je ponekod število odličnjakov v osmih razredih izredno povečalo. V nekaterih oddelkih osmega razreda je bilo letos odličnih že kar osemdeset odstotkov učencev! Dobrega srca pa niso le učitelji. Ker daje zdravniško potrdilo več možnosti za vpis v neproizvodne usmeritve, je na primer na Reki ob vpisu v drugo stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja kar 6,5 odstotka učencev predložilo zdravniško potrdilo. Na enem izmed teh potrdil je bilo povsem določeno zapisano, da je za učenca iz zdravstvenih razlogov primerna samo — upravno-pravna usmeritev! Reforma srednjega izobraževanja v LR Kitajski Poudarek je na strokovnem šolstvu, gimnazija se spreminja Srednje izobraževanje je v LR Kitajski doseglo velik napredek. Povečalo se je zlasti število srednjih strokovnih šol, ki jih je bilo v letu 1980 več kot 2000, z nekaj čez 1,200.000 učenci. Ti bodo imeli v prihodnje pomembno vlogo v gospodarskem življenju LR Kitajske, tako kot okoli tri milijonov diplomantov srednjih šol, ki so končali študij v zadnjih tridesetih letih. Srednje strokovne šole se delijo po usmeritvah na industrijske, kmetijske, zdravstvene, fi-nančno-ekonomske, pravno-po-litične, umetniške itd. V teh usmeritvah je vključenih nekaj več kot 350 smeri. Kljub doseženim uspehom imajo v srednjem izobraževanju nekatere razvojne težave in slabosti, ki so ovirale ali še ovirajo njegov napredek. V sestavu srednjega izobraževanja .predstavljajo strokovne šole 79 odstotkov, splošno-izo-braževalne gimnazije pa 21 odstotkov. To smotrno razmerje je kulturna revolucija porušila, saj je pripisovala večji pomen samo gimnazijam in zapostavljala, delno celo ukinjala srednje strokovne šole. Zdaj je večji poudarek prav na razvoju strokovnega šolstva. Pomanjkanje strokovnih delavcev s srednjo izobrazbo je občutno na vseh področjih družbenega življenja. Občutno je tudi pomanjkanje dobrih učiteljev in potrebne tehnične opreme v sredjih šolah, kar vse je spodbudilo reformo srednjega izobraževanja. Reforma, ki poteka, je povezana s socialističnim posodabljanjem Kitajske in z reformo njenega gospodarskega sistema. Z razstave IVIarka Aljančiča — Kitajska srečanja v Kranju leta 1978 Srednje izobraževanje mora prispevati k hitrejšemu gospodarskemu napredku in zagotoviti potrebne strokovne kadre. Z reformo spreminjamo organiziranost in upravljanje srednjega izobraževanja. Strokovne šole so dobile pravico in možnost, da se tesneje povezujejo z gospodarstvom, to pa ugodno vpliva na njihovo delovanje. Tudi vodenje šol se spreminja. Po letu 1945 so imeli pri tem odločilno vlogo direktorji šol, partijska organizacija pa je imela nadzorno vlogo. Po letu 1957 so prevzeli vodstvo partijski komiteji, direktorjeva vloga pa je postala predvsem izvajalska. Ta-sistem vodenja se je zdaj spet uveljavil — kulturna revolucija je namreč začasno načela tudi sistem vodenja srednjih šol. Na mnogih srednjih šolah dobiva odločilno vlogo delegatska skupščina učiteljev in delavcev, katere dejav- nost samo usmerja partijski komite. Pokazalo se je, da tak; način vodenja spodbuja sodelovanje učiteljev in delavcev. Srednje izobraževanje doživ-! Ija tudi večje notranje spremern-1 be. Poudarek je na pospešenem razvoju poklicnega in tehniškega izobraževanja in na preusmeritvi dozdajšnjih splošnih gimnazij v strokovne šole. V mestih in pokrajinah nastajajo tako gimnazije različnih strokovnih usmeritev, npr. poklicno-tehniške, kmetijske, industrijske, trgovske in druge gimnazije. V pokrajini Šantung bo npr. polovica od 16.732 oddelkov dobila poklicno . usmeritev. Ena od najpomembnejših nalog reforme je izboljšati usposabljanje učiteljev za srednje izobraževanje. Ustanovljenih bo več višjih in visokih šol, ki bodo pripravljale učitelje za poklicno izobraževanje. Za uspeh reforme je pomembna tudi gmotna krepitev šol in njihovo opremljanje z učili in drugimi pripomočki. V reformi srednjega izobraže vanja veliko pričakujejo od ^ znanstveno-raziskovalnega dela na tem področju. Doslej ježe 28 pokrajin in mest ustanovilo posebne organizacije in svete za proučevanje in razvoj srednjega izobraževanja. Njihova naloga je spremljanje, proučevanje in pospeševanje srednjega izobraževanja. Z vsemi temi ukrepi borne nedvomno pospešili napredek srednjega šolstva ter povečali njegovo kakovost in učinkovitost, da bosta skladni s potrebami izgradnje LR Kitajske. LJU JUN ŠEN Izobraževanje zaposlenih — del gospodarskega razvoja F Šole za odrasle obiskujejo milijoni ljudi Izobraževanje odraslih je sestavni del kitajskega vzgojno-izobraževalnega sistema in pomembno vpliva na posodabljanje, gospodarski in kulturni na--predek današnje Kitajske. Izobraževanju in usposabljanju zaposlenih je LR Kitajska vedno pripisovala veliko vlogo. Tako so bili že takoj po letu 1950 ustanovljene posebne šole za delavce in kmete in šole za usposabljanje političnih in drugih javnih delavcev. Mnogi strokovnjaki pa so šli izpopolnjevat svojo izobrazbo v druge države. Velik napredek je naredilo izobraževanje odraslih po letu 1965- V teh letih šmo domala izkoreninili nepismenost. Osnovno izobraževanje je ob delu končalo 8,400.000 zaposlenih, gimnazijo 1,660.000 in visoko šolo 200.000 delavcev. Po zastoju, ki je nastal v času kulturne revolucije, namenjamo izobraževanju zaposlenih spet veliko pozornosti. Danes ima na Kitajskem okoli polovica podjetij (teh je samo v industriji okoli 400.000) šole za zaposlene. Obiskuje jih okoli 30 milijonov delavcev, to je skoraj 20 odstotkov vseh zaposlenih (vseh zaposlenih je na Kitajskem bilo leta 1980 104.440.000) . Z izobraževa- njem se ukvarjajo tudi sindikati. V njihovih srednjih in višjih šolah se izobražuje 1,130.000 delavcev. Glede na obseg vsega tega izobraževanja je razumljivo tudi veliko število učiteljev, ki poučujejo odrasle, 320.000. Na zdajšnji jazmah izobraževanja odraslih so ugodno vplivali posebni sveti za izobraževanje zaposlenih, ustanovljeni y pokrajinah, mestih in avtonomnih pokrajinah. Kljub napredku še nismo pov-sem zadovoljni z vsem tem izobraževanjem in njegovo učinkovitostjo. Še zmeraj je premalo delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, veliko je tudi takih, ki nimajo končane osnovne šole. Tak izobrazbeni sestav zavira hitrejši razvoj in rast storilnosti. Tudi s programi in kakovostjo izobrazbe nismo povsem zadovoljni, saj niso povsem usklajeni s potrebami sedanjega socialističnega posodabljanja dežele. S Ijanje in izpopolnjevanje vodil-r nih^delavcev in strokovnjakov. |0 H SMER PRIHODNJEGA RAZVOJA Delo Hamida A. Tahirja, študenta iz Iraka • gradu v Škofji Loki - z razstave na Loškem Med nalogami prihodnjega razvoja izstopajo zlasti nekatere. Da bi zvišali raven splošne in tehnične izobrazbe zaposlenih in njihovo strokovnost, bo treba • tudi v prihodnje hitreje razvijati posebne šole za zaposlene. To so industrijske, trgovske in druge šole, kjer-traja izobraževanje od enega do treh let. Pomembna oblika strokovnega usposabljanja so tudi daljši strokovni tečaji, ki trajajo do dveh let in jih organizirajo delovne organizacije, pokrajine pa tudi univerze. V nekaterih krajih so v te tečaje vključili skoraj polovico strokovnih delavcev. Vodstvenim kadrom so namenjene tudi posebne šole in tečaji, ki jih organizirajo ministrstva in nacionalni instituti. Take nacionalne kadrovske šole so postale pomembna središča za usposab- Za potrebe širših krogov prej bivalstva ustanavljajo kulturne! . domove in klube (v letu 1980 jihiob deluje okoli 14.000). Tudi ti pri-pa rejajo razne oblike izobraževa-ibc nja odraslih. 'bil Da bi uskladili izobrazbeni se-^ac stav zaposlenih s potrebamte družbenega razvoja, bo treb^Uc povečati delež proizvodno-teh-pri ničnih strokovnjakov, znanstvejpn nih, pedagoških, zdravstvenih iiičla drugih delavcev ter zmanjšati,Poj število splošnih administrativnihboc delavcev. Ue i V prihodnje bo velik pouda-Pk' rek zlasti na razvoju srednjega ifljPoc visokega izobraževanja, ki dajatvi strokovnjake in specialiste, večpte' bo tudi usposabljanja vodilnilfist; kadrov. Za pospešen napredel^an gospodarstva in spodbujanjejje i nadaljnjega razvoja izobraževa-Pre nja zaposlenih je državni svell C LR Kitajske izdal odlok o krepi-fla, tvi izobraževanja delavcev iifasi novi razvrstitvi izobrazbe inNei strokovnosti. Delo na posamez-Nd nih zahtevnejših področjih j£fO i razčlenjeno na več zahtevnost-Pov nih stopenj (npr. v ekonomikipru: višji ekonomski inženir, eko-P*Sl< nomski inženir, pomočnik inže-Ni nirja, ekonomists; v uredništvih^ji glavni urednik, namestnik glav-Pvn nega urednika, urednik, pomoč-pki i nik urednika itd.). Tako stop-!Ures njevanje zahtev in odgovornosti* * * * v2g( naj bi spodbujalo zaposlene IPtUj pridobitvi višje izobrazben^red ravni in strokovnosti. Vzg( Tem ukrepom moramo dodat/'"/ tudi predvideno organizacijsko^^ kadrovsko in gmotno utrditeT**^ organizacij za izobraževanjerr°I odraslih in nove naložbe, ki jib?a i načrtujejo v ta namen. V LR Kifloy tajski smo prepričani, da boddj °j; vsa ta prizadevanja učinkovito0^ pripomogla k našemu nadalj-^f11 njemu gospodarskemu in sploš-r)*3* nemu družbenemu napredku. ”^tu LJU JUN ŠEN Nezadostno iz obrambe in zaščite £akaj je na seminarju manjkala več kot polovica učiteljev? ^ Ob koncu lanskega šolskega ci jeta, od 22. do 26. junija in od 29. [k linija do 3. julija 1981 sta Zavod I- SRS za šolstvo ih Republiški sekretariat za ljudsko obrambo i- Pripravila seminar za vsebinsko i- 'a metodično izpopolnjevanje Tlačiteljev obrambe in zaščite na a Pednjih šolah. V pismu, ki sta ga vi Naslovila ravnateljem srednjih v Šol direktor Zavoda SRS za šol-,-Stvo in republiški sekretar za ljudsko obrambo, je bilo poudar-j- leno, naj šolska vodstva omogo-čijo udeležbo na seminarju vsem e Učiteljem tega predmeta, tudi ti-iistim, ki so v pogodbenem ra-d 2rnerju. To naročilo je bilo ute-0 Uleljeno glede na to, da je bilo 'ega izpopolnjevanja v zadnjih li letih razmeroma malo in da zali Uteva prehod na usmerjeno izo-1_ braževanje tudi' višjo kakovost .. ubrambe in zaščite v srednjih [i šolah. Seminar je obsegal nekaj aktualnih tem (npr. aktualni voja-jj 'ko-politični položaj v svetu in pri o Uas, vloga in pomen obrambe in tJ iščite v srednjih šolah, usmerja-uje v vojaške in obrambne pokli-re); več predavanj je obravnavalo posamezna področja ia ubrambe in zaščite (npr. sistem gSLO, požarna varnost, padalska y 'ehnika, kartografija in topogra-,afija, prva pomoč); nekaj tem je ,a ubravnavalo metodiko in organi-■£ ^cijo dela (npr. metodika y ubrambe in zaščite, uporaba ka-bineta, obrambni in drugi krožki, obrambni dan itd.). Prireditelja 0 sta pripravila za seminar več kot j. 20 predavateljev, da bi bil semi-IjUar pester, kakovosten in učin- kovit. Seminar je ta pričakovanja ’. tudi uresničil. Zataknilo pa se je 1 drugje. I-------------------------------- V šolskem letu 1980-81 je v srednjih šolah poučevalo obrambo in zaščito 193 učiteljev. Pričakovati je bilo, da se bo večina udeležila seminarja, še zlasti ker sta bila na voljo dva roka, udeleženci pa so imeli v Poljčah zagotovljeno tudi celotno oskrbo po zmerni ceni. Na seminar pa je prišlo samo 94 učiteljev, kar predstavlja komaj 47 odstotkov vseh kandidatov. Najslabše so se izkazali tisti, ki so Poljčam naj-bližji: od 22 učiteljev iz organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo Kranj jih je prišlo na seminar komaj 9. Veliko bolje ni bilo tudi na ljubljanskem območju (prisotnih 26 od 64), v Novi Gorici (prisotni 3 od 8 učiteljev) itd. Častna izjema je bilo murskosobooško območje, ki je poslalo na seminar vseh 7 učiteljev obrambe in zaščite. Kdo zasluži nezadostno oceno? Najbolj kritično moramo obravnavati predvsem vodstva tistih srednjih šol, ki niso vzela resno pisma republiškega sekretarja za ljudsko obrambo in direktorja Zavoda SRS za šolstvo. S tem da niso poslali svojih učiteljev na seminar, so pokazali, da ne pripisujejo obrambi in zaščiti tistega pomena, kakršnega imata v naši družbi kot nujni sestavini našega samoupravnega življenja in naše neuvrščenosti. Tako gledanje pa ne zasluži pozitivne ocene. Nekateri učitelji obrambe in zaščite so baje zavrnili vabilo na seminar, češ da so strokovno in metodično dovolj podkovani in jim za^o seminar ni potreben. Tudi tak odnos do svojega stro- Prve opredelitve novih socialističnih vzgojnih smotrov v NOB ‘ir članku »Vzgojni cilji« iz 1944 Že v obdobju NOB je ljudska iljoblast na osvobojenem ozemlju i-kamenjala veliko skrbi vzgoji in i-jzobraževanju. Pomembna so “Ha predvsem praktična organizacijska in idejna vprašanja. V nitem času so poskušali opredeliti >^udi splošne vzgojne smotre v i-Prihodnji svobodni družbi. Eden 3-Prvih, če ne celo prvi teoretični n clanek, ki tedaj opredeljuje nove »poglede na vzgojo v prihodnji Socialistični in svobodni družbi, ie članek Vzgojni cilji — nekaj Cvirnih pripomb. Članek je 'odpisan z imenom Katarina -Milena Mohorič?) in je izšel v 2. (tevilki časopisa PROSVETA — .feta za učiteljska in šolska vprašanja, septembra 1944. Časopis eP6 izdajal (odsek za prosveto pri i-Predsedstvu SNOS. 'H. Članek že na začetku ugotav-i-pa, da so »vzgojni cilji, ki si jih nastavlja neka družba, nesporno nttierilo njene višine«. (Vsi na-fdki, če niso posebej označeni, tiSo iz članka). Smoter vzgoje v Zovj svobodni in demokratični iwužbi pa opredeljuje takole: '•‘Slehernemu posamezniku mora i-Nti dano, da do skrajnih meja ra-iPije in udejstvi vse svoje pozi-'-jtivne sile.« Gre torej za vsestran-:f ki in celosten razvoj človeka. Za Uresničevanje takega smotra Hugoje pa so nujno potrebna iidrugačna , permisivna vzgojna ^sredstva in metode: »Terorja naš J^ojni sistem ne sme vsebovati ti' • 7 Naša mladina nam je predra-cfccna zakladnica sil, da bi se ji vbHžali z ubijajočimi metodami e Propadajočega sveta in jo okrnili tša najbolj dragocene lastnosti ploveka, za samozavest, za dostojanstvo, za spoštovanje do _ tsebe.« Če Katarina leta 1944 -r^htev3 human vzgojni odnos do Gladine, je za današnji čas toliko Aktualnejše in nikakor ne odveč vprašanje, koliko nam vzgojite Ijem, staršem, učiteljem v zdajš njem vzgojno-izobraževalnen sistemu uspeva pri naših otrocil in mladini oblikovati »najbol dragocene lastnosti človeka: samozavest, dostojanstvo, spoštovanje doosebe«? Članek postavlja kot temeljne vrednoto in bistvo razvoja človekovih pozitivnih sil, njegove delo. »Odrešilnih moči dela,« piše Katarina, »ki ga kdo opravlja s prepričanjem, veseljem ir zanosom in v njem v resnici razvija in preizkuša vse svoje sile. mora danes še ne znamo pravilne oceniti in zajeti vse njegove da-lekosežnosti za življenje posameznika. Na delo se v največji meri veže njegova osebna sreča. Prek dela človek vrašča v celote in zavest, da je njej koristen, dviga njegovo življenjsko občutje do najvišje možne mere.« V presenetljivem antropološkem jeziku je torej podana marksistična opredelitev dela kot človekovega bistva in osrednjega vprašanja njegovega uresničevanja kot človeka. Nadaljnji razvoj socialistične družbe v smer etatizma je po osvoboditvi kmalu zanikal in zavrl taka razmišljanja. Že nekaj let kasneje ni več sledu o delu kot antropološki kategoriji. Po tem zapisu je delo v duhu povojne etatistične pedagogike sicer eno od glavnih vrednot in ciljev vzgoje, vendar le kot korist in interes države (ljudske oblasti). Še leta 1950 lahko beremo, da je treba »doseči, da bodo ljudje opravljali neko delo ne glede na to, ali jih zanima, to je smoter našega vzgojnega dela, to je v najboljšem primeru njegov rezultat.« (V. Sczmidt, Stil vzgojnega dela z učenci in pionirji, Kongres pedagoških delavcev LRS na Bledu, str. 153). Začeta kovnega izpopolnjevanja pa tudi do kakovosti in učinkovitosti obrambne vzgoje na šolah ne zasluži pozitivne ocene. . Tretji, ki sodi na zatožno klop, je način dogovarjanja in sklepanja pogodbenih razmerij med šolo in učitelji obrambe in zaščite. Med temi učitelji jih je več kot polovica v pogodbenem delovnem razmerju. Nedopustno je, da pogodbe ponekod poleg učiteljeve učne obveznosti ne vključujejo tudi obveznega strokovnega izpopolnjevanja, ki ga zahteva delo. Nekatere pogodbe obvezujejo učitelja samo do konca pouka) podaljšujejo pa se šele s 1. septembrom. Tak učitelj se ne čuti dolžnega, da bi v vmesnem času prišel na aktiv ali seminar. Vodstva šol, učitelji, odnos do predmeta, odnos do strokovnega izpopolnjevanja in še kaj drugega je tokrat padlo na izpitu — in to na precejšnjem številu Zlatar, mestece v Hrvaškem Zagorju, je ob koncu septembra že desetič priredilo jugoslovansko revijo znanja in spretnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pod naslovom Pionirji — partizanski kurirji. Na srečanju je sodelovalo 128 pionirjev iz vseh krajev Jugoslavije, ki so se združili v enotni pionirski odred Maršal Tito. srednjih šol. Morda bo ta ali oni od prizadetih zamahnil, češ, saj vse to ni tako pomembno. Družbena stališča pa so drugačna: obramba in zaščita mora biti na šolah enakovredno vzgojno-izo-braževalno področje, enakovredna in enako kakovostna dejavnost. Na srednjih šolah, kjer so ob letošnjem seminarju za učitelje obrambe in zaščite pokazali, da v teh vprašanjih niso usklajeni s sprejetimi družbenimi stališči o obrambni in samozaščitni vzgoji in usposabljanju mladih, bi morali o tem razpravljati ne le učiteljski zbori, ampak tudi družbe-no-politične organizacije in samoupravni organi. Ne toliko zaradi letošnje nezadostne ocene iz obrambe in zaščite, temveč zato, da bi v prihodnje z drugačnim odnosom in večjo zavzetostjo zagotovili višjo raven te dejavnosti. J. Te zanimive pionirske vojaške igre pod pokroviteljstvom zveznega odbora SUBNOR Jugoslavije je med drugimi visokimi vojaškimi in političnimi osebnostmi prisostvoval tudi Stanko Nale-tilič, predsednik republiškega odbora SUBNOR Hrvaške. Namen revije je bil, da pionirji preskusijo svoje znanje in spretnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samo- zaščite, ki so si jih pridobili v šoli, in da pri skupnih aktivnostih z drugimi vrstniki ohranjajo lik pionirja-kurirja. S spoznavanjem novih ljudi in krajev hkrati neposredno prispevajo h krepitvi bratstva in enotnosti. V praktičnem delu vaje so morali pionirji izpeljati tole kurirsko nalogo: dvakrat so se morali prebijati skozi »sovražne vrste«. Zamišljeno je bilo, da je Zlatar začasno okupirano mesto, okrog katerega so zbrane sile, ki naj bi ga osvobodile. Pionirji kurirji so morali prenesti pošto »osvoboditeljev« (iz desetih okoliških krajevnih skupnosti) v Zlatar in poiskati skrivne partizanske postojanke, kjer naj bi prejeli drugo pošto za »osvoboditelje« na začetnih položajih. Razumljivo je, da »sovražnik« ni smel odkriti ne kurirjev ne vsebine sporočil. Pri pripravah za nalogo, pri maskiranju in pri orientacij^ so pionirjem pomagali gojenci Vojaškega tehniškega šolskega centra iz Zagreba. Po »napadu« združenih enot in padalskega desanta osvoboditeljev in po »osvoboditvi« Zla-tara so imeli še vajo reševanja ranjencev, ki so jo skupno izvedli pripadniki civilne zaščite in pionirji. V pozdravnih besedah je bilo poudarjeno posebno zadovoljstvo, da je revija, ki je bila ob 40-obletnici vstaje naših narodov, pokazala, da so tudi najmlajši člani naše družbe zmeraj pripravljeni braniti pridobitve NOB. Predstavnik republiškega štaba teritorialne obrambe Hrvaške Nikola Zeleni, ki je bil Boj za razvoj samoupravljanja in obramba samoupravljanja sta neločljiva. FRANC ŠETINC Pionirji — partizanski kurirji__________________________________ Deseta jugoslovanska revija znanja in spretnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite nekdaj tudi sam kurir, zdaj aktivni vojaški starešina, je poudaril, da ostane vloga kurirja nespremenjena ne glede na razvoj tehnike in sredstev za zvezo, zato jo je treba še nadalje razvijati in negovati. Od 128 pionirjev jih je 107 uspešno izpeljalo nalogo. Najbolj uspešna je bila četa Boško Buha iz Konjščice, saj je vseh njenih štirinajst članov nalogo uspešno izvedlo. Med najbolj uspešnimi posamezniki je bil pionir Aljoša Pečan iz Ljubljane. Sporočilo je skril v harmoniko, ki so jo »plavi« razstavili, toda sporočilo niso našli, tako da je srečno prišlo do »rdečih«. Pionir iz Ljubljane bo do naslednje revije komandant združenega pionirskega odreda »Maršal Tito«. Pri spretnem prenašanju sporočil se je odlikovalo še sedem drugih pionirjev in pionirk z vseh krajev Jugoslavije. Vsi, ki so uspešno končali nalogo, so prejeli zlat značko, priznanje in izkaznic pionirja-kurirja, vsaka četa pa j prejela tudi zastavo desete revij znanja in spretnosti na področj splošne ljudske obrambe i družbene samozaščite. Na zadnji dan srečanja so pi< nirji obiskali Kumrovec, kjer i se zaobljubili pred domom sv< jega velikega učitelja in posla pozdravne brzojavke predse« stvu SFRJ, ZKJ, generalštab JLA in Zveznemu odboi SUBNOR. Obiskali so še Voj« ški tehniški šolski center v Z; grebu, in si ogledali sodobr oborožitev JLA in se seznanili življenjem in delom gojencev. IVAN ŽIGIČ bogata misel iz 1944 se je pač mogla uveljaviti šele v obdobju razvoja socialističnega samoupravljanja, ne na podlagi državne, ampak družbene lastnine: »V pogojih družbene lastnine proizvodnih sredstev«, pravi program ZKJ 1958, »je osvobojeno delo edini faktor svobodne človekove osebnosti.« V skladu z novim pojmova- Vprašanje dejavnikov človekovega razvoja je eno od temeljnih teoretičnih vprašanj vsake vzgojne koncepcije in vzgojnih smotrov. Razvoj naše družbe v smer etatizma je prav tako porajal v pedagoški teoriji odklonilno stališče do dednosti kot pomembnega dejavnika. Še več, pedagogika je zanikala pomembne vzgojne učinke tudi iz njem in funkcijo človeka v socialistični družbi — njene zasnove se kažejo že v NOB — in v skladu z revolucionarnim pedagoškim optimizmom, je tudi neupoštevanje dednosti kot dejavnika razvoja človeka. Tako piše Katarina: »Človek je plod okolja in vzgoje. Vzgojni cilji, ki si jih zastavlja družba, ga oblikujejo in usmerjajo njegovo hotenje.« funkcionalnega okolja in je vedno bolj poudarjala pomen intencionalnega (državno usmerjenega) vplivanja na posameznika. Etatistična pedagogika prav tako ne prizna aktivnosti kot enega glavnih dejavnikov razvoja človekovih sil, skratka, priznava gojenčevo dejavnost le v vlogi državljanske vzgoje in pouka. Vendar se Katarina leta 1944 še zaveda pomembnega vpliva funkcionalnega okolja na mladega človeka: »Pojem vzgoje ne obsega samo šolstva, marveč se razteza na vse, kar v družbi vpliva na mišljenje in čustvovanje /.. J Sem spada tisk, cerkev, radio, film, gledališče, koncertna dvorana, prireditve.« Najmanj, kar lahko pripomnimo k temu je to, da avtorica članka iz 1944 ve to, kar ni upoštevano v Enciklo-pedijskem rječniku pedagogije iz 1963 (Zagreb), ki opredeljuje vzgojo samo in decidirano kot »svesnu, namernu i plansku dje-latnost« ter.kategorično zavrača pojme intencionalna in funkcionalna vzgoja. (Glej geslo: Odgoj!) Kakor v vsaki revoluciji je bila tudi pri nas ena glavnih zahtev demokratičnost vzgajanja in izobraževanja: »Posamezniku mora biti odprta pot do znanja /../ Zato je naloga nove vzgoje, da omogoča širokim množicam, da si osvojijo vse orodje, ki ga moreta nuditi sodobna znanost in tehnični razvoj /.. J Kajti osnova prekretnice zgodovine na kateri se nahajamo je, da precepi prvič v zgodovini sveta vse pridobitve na široko množično podlago, (podčrtal O. A.).« Bolj natančno tega najbrž ni moč povedati! Demokratizacija vzgoje in izobraževanja, ki jo je naša socialistična družba po osvoboditvi vgradila ‘emelj nove prosvetne politike pedagoške teorije in jo v praksi uresničevala na ravni ustavno zakonskih norm, na ravni prizadevanj po čim večji enotnosti vzgojno-izobraževal-nega sistema in šolstva, ter na ravni individualizacije in notranje diferenciacije vzgojno-izo- IZ zgodovine braževalnega procesa, ta dem kratizacija torej, je v resnici pr razlika med socialistično zasno vzgoje in vsemi poprejšnji) humanističnimi zasnova vzgoje v zgodovini. Razumljivo je, da se m ' NOB vzgoja usmerja predvsen podrejanje interesa posamt nika interesu skupnosti, ali, k pravi članek: »prostovoljna p dreditev posameznika celot Zato sta tudi avtoriteta in dis plina glavni vrednoti vzgo »discipliniranost je eden na glavnih ciljev vzgoje«. Zav dolžnosti posameznika do ski nosti pa je najlepše izražen« misli: »Ne vem sicer kaj bon določenem trenutku čutil, tc vedno vem, kaj bom storil!« Pedagoške ideje v tem član vsekakor izražajo tiste vredni vzgoje, ki pre«lstavljajo gib revolucije, ideale nove družb« novega človeka. Vendar člar »Vzgojni cilji« 1944, kakor s videli, ne ostaja le na ravni ne] srednih zahtev in potreb NC temveč že daljnosežno pod marksistično podobo razv »vseh posameznikovih pozi' nih sil« in tako vsebuje skor:'j osnovne zasnove naše sodol marksistične vzgojne koncepi celostnega človeka, prav ti kakor tudi v NOB (pre)vzg« praksi in misli marsikdaj za: dimo ideal neodtujenega, cel« tega človeka. Vsekakor pa na bežen pregled tega zanimiv članka usmerja k temu, da treba natančneje raziskati kladnico pedagoških idej, k: nastajale med NOB kot antici cija prihodnje socialistične vz j£i_ OSKAR AUTOR Mimo razpisa Na višji stopnji osnovne šole že 20 let poučuje učiteljica brez ustrezne izobrazbe in strokovnega izpita. Njenega delovnega mesta šola nikoli ne razpisuje. Ali si lahko šola dovoli to, da vsa leta ne upošteva predpisov? Kdo je za to odgovoren in kdo bi moral biti kaznovan? D. B. Za sprejemanje delavcev na delo v osnovni šoli (učitelji, vzgojitelji predšolskih otrok, šolski svetovalni in drugi strokovni delavci) veljajo pogoji in način, ki jih določata zakon o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-80) in zakon o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24-77 in 30-78). Tako je z zakonom o osnovni šoli (100. člen) predpisano, da osnovna šola sprejema delavce na delo na podlagi javnega razpisa. V zvezi s tem pa zakon nalaga osnovni šoli, da mora vsako leto objaviti razpis prostih in neustrezno zasedenih del in nalog. Brez javnega razpisa lahko osnovna šola sprejme delavca oz. sklene delovno razmerje le izjemoma, in to samo v primerih, ki so posebej določeni v zakonu o delovnih razmerjih (24. člen), in od katerih prihajajo v osnovni šoli v poštev zlasti naslednji primeri: če gre za pripravnike, ki jih je osnovna šola štipendirala; če gre za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje del in nalog, ki po svoji naravi trajajo največ 60 dni. Neupoštevanje omenjenih določb je v obeh navedenih zakonih oprede- ljeno kot prekršek, za katerega so predpisane denarne kazni ne samo za osnovno šolo, ampak tudi za odgovorno osebo. Tako se po drugi točki prvega odstavka 219. člena zakona o delovnih razmerjih kaznuje osnovna šola za prekršek, če sklene delovno razmerje z delavcem brez javnega razpisa v nasprotju s 24. členom tega zakona, z denarno kaznijo od 5000 do 50.000 dinarjev, odgovorna oseba osnovne šole pa z denarno kaznijo od 500 do 5000 dinarjev. Po določbah 150. člena zakona o osnovni šoli pa se kaznuje z denarno kaznijo od 5000 do 20.000 dinarjev osnovna šola, če ne razpiše prostih in neustrezno zasedenih del in nalog v skladu z drugim odstavkom 100. člena tega zakona, odgovorna oseba osnovne šole pa z denarno kaznijo od 500 do 2000 dinarjev. Nadzor nad zakonitostjo dela osnovne šole, ki obsega tudi nadzor glede izvajanja z zakonom določenih pogojev in načina sprejemanja na delo delavcev osnovne šole, opravlja občinski upravni organ, ki je pristojen za vzgojo in izobraževanje. Za spoštovanje in uresničevanje zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov in sprejetih samoupravnih splošnih aktov so dolžni skrbeti vsi delavci osnovne šole in njeni samoupravni organi, ža zakonitost dela osnovne šole pa je neposredno odgovoren ravnatelj šole kot njen poslovodni organ. VILI VERŠAJ Širimo krog naročnikov »Prva akcija naše osnovne organizacije sindikata v novem šolskem letu je bila: Vsak prosvetni delavec naj ima Prosvetnega delavca!« Tako nam piše Danica Stojko z Osnovne šole Šmartno ob Paki in prilaga naslove novih naročnikov. Na tako ali podobno pobudo smo prejeli nova skupinska naročila tudi od Osnovne šole Dekani (12 novih naročnikov). Osnovne šole Peter Kavčič, Škofja Loka (12 novih naročnikov), Osnovne šole Tinje (8 novih naročnikov) in Šolskega centra Radovljica (4 naročnike). Na našo propagandno akcijo za širjenje Prosvetnega delavca med učenci in študenti šol pedagoške usmeritve se je prva odzvala Pedagoška akademija v Mariboru in nam poslala seznam 20 novih naročnikov. Zgledi, vredni pohvale in posnemanja! UREDNIŠTVO Vabilo Osnovna šola Stopiče vabi vse učitelje, ki so po vojni poučevali v Stopičah, da se udeležijo odprtja prizidka osnovne šole v Stopičah, ki bo v nedeljo, 25. oktobra 1981, ob 11. uri. Želimo, da bi učitelji o svojem prihodu obvestili osnovno šolo Stopiče. Obvestilo Rdeči križ Slovenije vabi občane in delovne ljudi, da se v čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo. NOVEMBER KOČEVJE 4., 5., 6. DORNBERK 2. LITIJA 10., 11. DOBROVO V BRDIH 3. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Zaposlitev Rada bi se zaposlila za nedoločen ali določen delovni čas kot vzgojiteljica v dijaškem domu ali zavodu. Končala sem prvo stopnjo študija na filozofski fakulteti, smer pedagogika (domska vzgoja) —sociologija, in bi želela dokončati študij ob delu. Naslov v uredništvu Prosvetnega delavca. Razpisna komisija CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE ADAM BOHORIČ BRESTANICA razpisuje prosta dela in naloge — učitelja razrednega pouka, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. , Pogoj: učitelj z diplomo. Prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh po razpisu na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po preteku razpisnega roka. Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet CZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, predsednica, Jože Deberšek, Tea Dominko. Milanka Dragar, Leo- Sporočilo O V. kongresu pedagogov Jugoslavije V splošnih družbenih prizadevanjih za samoupravno preobrazbo vzgoje in izobraževanja organizira Zveza pedagoških društev Jugoslavije V. kongres pedagogov Jugoslavije s temo: SAMOUPRAVLJANJE UČENCEV IN UČITELJEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM PROCESU. Glavni referat bo imel dr. Nikola Filipovič, redni profesor Filozofske fakultete v Sarajevu. Tema kongresa zajema tale problemska področja: — Mesto in vloga vzgojno-izobraževalnega dela v enotnem sistemu združenega dela — bistvena določilnica samoupravljanja učencev in učiteljev «•- — Samoupravna utemeljitev življenja in dela v vzgojno-izobraževal-nem kolektivu —• Samoupravljanje subjektov pri načrtovanju in izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa — Samoupravna organizacija vzgojno-izobraževalnega dela mladih v prostem času — Vloga družine pri uresničevanju samoupravnega položaja učencev — Pripravljanje in usposabljanje učencev, študentov in učiteljev za uresničevanje življenja in dela v šoli in družbi. Kongres bo potekal plenarno in v komisijah. Temeljna področja dela komisij: — Organizacija vzgojno-izobraževalnega dela s funkcijo uresničevanja samoupravnega položaja učencev in študentov — Samoupravni položaj in vloga učiteljev pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja na samoupravnih socialističnih temeljih — Samoupravni položaj učencev in študentov v vzgojno-izobraže-valnem delu. Med kongresom bo organiziran simpozij: ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA TER MOŽNOSTI IN SMERI NADALJNJEGA RAZVOJA NAŠE PEDAGOGIKE. V tej temi bodo zajeti tile problemi: — Teoretično-metodološke osnove razvoja naše povojne pedagogike — Struktura in značilnosti naše pedagoške znanosti v povojnem obdobju — Specifičnosti pedagoške znanosti pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja na samoupravnih temeljih ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA Vsako republiško in pokrajinsko društvo mora v okviru določenih problemskih področij teme kongresa in simpozija zagotoviti najmanj 10 ali 15 poročil. Obseg pisnih del mora biti: koreferati od 15—20 sfrani, a poročila od 7 do 10 strani. Prispevke pošljite do 31. 12. 1981. leta. Prijave za udeležbo na kongresu pošljite do 1. marca 1982 na naslov: Zveza pedagoških društev Jugoslavije, Beograd, Moše Pijade 12/V. Kongres bo od 11. do 14. maja 1982 v Mostarju. Višina denarnega prispevka bo določena kasneje. Vse podrobne informacije o pripravah na kongres dobite na Zvezi pedagoških društev Jugoslavije, Beograd, Moše Pijade št. 12/V, telefon 339-381. ZVEZA PEDAGOŠKIH DRUŠTEV JUGOSLAVIJE Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije želi, da bi bila udeležba slovenskih strokovnjakov na kongresu pedagogov Jugoslavije programsko usklajeno. Zato prosimo, da teze, ki naj obsegajo kratko opredelitev namena in vsebine prispevka, pošljete na Zvezo društev pedagoških delavcev Slovenije, Gosposka 3 do vključno 15.12.1981. Predsedstva posameznih društev pedagoških delavcev in sekcij naj po svojih možnostih animirajo svoje člane za prispevke z vsebino, ki je opisana v obvestilu o V. kongresu pedagogov Jugoslavije. PREDSEDSTVO ZDPDS VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŠMARJE PRI JELŠAH, TOZD OSNOVNA ŠOLA BORIS KIDRIČ ROGAŠKA SLATINA razpisuje prosta dela in naloge — predmetnega učitelja za glasbeno vzgojo Delo je za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu). Začetek dela takoj. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov TOZD osnovna šola Boris Kidrič Rogaška Slatina v 15 dneh po objavi razpisa. Regresi za skupinska potovanja __________ Na svoji 3. seji, dne 12. oktobra 1981, je odbor podpisnikov družbenega dogovora o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine obravnaval Informacijo o zbranih in porabljenih sredstvih in ugotovil, da združena sredstva za regresiranje ne bodo zadostovala do konca leta 1981. Zato je odbor sprejel sklep, da se s 1. oktobrom 1981 začasno preneha izplačevati regres po 2. členu prvega odstavka družbenega dogovora o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine. pold Kejžar, Marjana Kunej, Vida Nered, Marija Skalar, Janez Sušnik, Valerija Škerbec, Zdravko Terpin, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc. Uredniški odbor Prosvetnega delavca: Geza Čahuk, predsednik, Breda Cajhen, Tea Dominko. Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Dušan Zupanc. Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 kolegom v slovo bi Vj In i k Štefka Galoič ji V toplem poletnem dnevu v začetku julija smo zvedeli, da Štefke Galoič ni več. Sprva sploh nismo mogli verjeti, čeprav smo že dolgo vedeli, da njeno zdravje ni najboljše. Rojena je bila pred petintridesetimi leti v številni Tovomikovi družini sredi Kozjanskih hribov v Suhem pri Dobju, v šentjurski občini. V teh krajih je preživela tudi svojo mladost. Po končani osnovni šoli se je vpisala v nekdanjo nižjo gimnazijo in nato na učiteljišče v Celju. Leta 1965 je dokončala šolanje in se zaposlila. Potem je vsa leta prizadevno vzgajala in učila mladino. Ko si je ustvarila družino in dom v prijetni vasici Kompole nad Štorami, je prišlo tisto najhujše. Kljub močni volji, veri v življenje in ljubezni do otrok n' mogla kljubovati bolezni, ki je neusmiljeno napredovala. Mo' rala je kloniti, čeprav je bila njena volja po življenju in deli* 1 močnejša. Skoraj do konca je delala z mladimi, jih učila, vzgajali' in jim pomagala vstopati v živj Ijenje. Že ko so ji moči pošle ^ r nismo hoteli verjeti, da je bolezen tako huda. Upali smo, da W ozdravela, bolezen pa jo je zmeraj bolj slabila. Tako smo tistega julijskega dne spet izgubili dra-j gocenega človeka, skrbno in lji)'| yj bečo mater in ženo, pridno ii'| # plemenito kolegico. Utihnil jei blagi glas učiteljice, ki je učili l| mladino spoznavati in ljubiti svet. Ostal pa je spomin na delovno vestno in dobro kolegico. SODELAVCI Anica Lah Zatopljene v vsakdanje skrbi za življenje doma in daleč od njega nas je pred nedavnim presenetila žalostna vest, da se je izteklo življenje naše drage kolegice Anice Lah, rojene Pertl, ki je učiteljevala dolgo vrsto let, vse do upokojitve. Veliko prezgodaj je zbolela za neozdravljivo boleznijo in letošnjo jesen za vedno končala svojo življenjsko pot. Kako zelo radi bi jo še imeli med nami! % Rodila se je 26. 6. 1904 na Kapeli, sončnem delu Slovenskih goric. Tam je preživljala svojo mladost, tam je vpijala vso lepoto pokrajine, ki je odsevala v njenem značaju in delu. Oče je bil nadučitelj, starejša,sestra učiteljica, mlajši brat pa znan zdravnik. Bilo je proti koncu prve svetovne vojne, ko se je napotila v Maribor na učiteljišče. Kljub velikemu pomanjkanju, ki so ga tedaj okušali vsi, predvsem mladina, ki se je šolala, je bila Anica zelo marljiva. Na učiteljišču je maturirala leta 1923 in se javila v službo. Poučevati je začela v Negovi in tam je ostala do okupacije naših krajev, ko so jo nacisti z možem, hčerjo in sestro že 28. 4. 1941 kar čez noč izgnali. Po vojni se je vrnila v svoj kraj, v zapuščeno šolo in se z veliko vnemo lotila dela z mladino in odraslimi, da bi zabrisala sledove mračnih dni. Njeni učenci so se razkropili pO svetu ali pa so ostali doma, neka jih je padlo med NOB. Njen učenci so bili učenci narodno zavedne učiteljice in to dokazuje tudi plošča na šoli. Anica je bila navdušena pevka! in pevovodja, iz glasbeno nadar-j jene češke družine. Veliko si je prizadevala na tem področju ohranjala je narodno pesem učila ročna dela, gospodinjstvo in vrtnarstvo, staršem pa dahi marsikak dober nasvet. Vsi so j(s imeli zelo radi, kolegi, učenci in starši. Družina se je preselila in Anica je poučevala na drug® šolah, nekaj let v Vodicah na Gorenjskem, in krajši čas v Velenju Potem so se preselili v Celje zmeraj znova pa se je rada vračala v Negovo, kjer je preživlja® najlepše dni svojega učiteljskega življenja. Srečevala se je s svojimi ljudmi, ko so se zbrali kroj nje, hvaležni za njen trud. Videvali smo se, a vselej o obletnici mature, na katere j prihajala redno, bila je veseli med nami, na zadnji 58. obletnic — 13. 6. 1981 pa se ji je že poz nala bolezen, ki jo je premaga® Težko nam je in ne moremo vet; jeti, da se je za vedno poslovil« ■ Hvaležni smo ji za vse. Nihče o< nas, ki smo jo poznali, je ne b nikdar pozabil. M. K. J hi VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŽALEC TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV JUHART, ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI razpisuje prosta dela in naloge — učitelja angleščine za določen čas, poln delovni čas (nadomeščanj' kr. delavke, ki bo na porodniškem dopustu do 22. 1. 1982) da ne nh Uh Up Sprejmemo tudi absolventa. Razpis velja do prevzema del in nalo£ H ni; VIZ SLOVENSKE KONJICE, TOZD OSNOVNA ŠOLA VITANJE razpisuje prosta dela in naloge — učitelja razrednega pouka, PA — razredni pouk Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovni! Pr, vet ter, ke, Si, Sla tak sai časom. Prijave pošljite delovni skupnosti TOZD OŠ Vitanje v petnajsti' ke, dneh po objavi razpisa. ; vs£ J vij, sei Dkopisov in fotografij ne vra-imo. Letna naročnina znaša )0 din za posameznike, 350 din t za organizacije združenega 3la in delovne skupnosti. Cena /oda 10 din. Študentje imajo i skupinskih naročilih poseben )pust. Številka tekočega raču-t: 50101-603-46509. Tiska ČZP Ljudska pravica. V< Pe< ISSN 0033-1643 če) Po mnenju Republiškega korf teja za vzgojo in izobraževanje časnik »Prosvetni delavei prost temeljnega davka od pr< meta proizvodov (glej 7. točko odstavka 36. člena zakona o d davčenju proizvodov in storitev, prometu). nu, set vai fna kr( i>n. P« f/z vi/.