~gAaon,proresožensl
* A H I B 0 H
Ftštnln* plsiaaa v gctoí'si,
NaroCnina
iša letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstva letno 60 Din.
»samezna itev. i Din
|UREDNIŠTV(T-^UPRAVA : g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
Itai. rič. psštnc hun. 12.549 [hala vsake nedeljo
IV. LETO
Murska Sobota, 24. marca 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran CM Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 12 Din, rsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Fri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO In UPRAVA
* Murski Soboti. Rokopisi se ne vraCa|o
ŠTEV. 12
Živahen sestanek zaupnikov za postavitev kandidatov za murskosoboški srez.
olnomočni delegat glavnega volilnega odbora, minister ucelj, govori. Burna izmenjava misli ob nominaciji kandidatov. — Stanje še nejasno.
Ko so se širom Slovenije po-avljali na sestankih v posameznih ezih kandidati za zgodovinski dan Ddočega složnega delovanja v novi »rodni skupščini, ostal je naš srez Irez nominacije. Glavni volilni odbor andidatne liste predsednika vlade bspoda Jevtiča za Dravsko banovino i povabil za 18. mare 1935 zaupnike k celega sreza na sestanek v kavarno [rona v M. Soboti. Zbralo se je več ot 300 takih zaupnikov, mladih in tarib, iz vseh slojev. Predsednik ob-Ine, g. Hartner Ferdinand, je pozdra-41 navzoče, prav posebno še gospoda Sinistra Pucelja s prošnjo, da bi tudi bodočnosti pospeševal po svojih ločeh gospodarstvo v Prekmurju ter 11, v kolikor bo mogel, poskušal »lajšati nevzdržno stanje našega km e i, obrtnika in tvgovca. Z ozirom na urne čase, ki vladajo med narodom li katerim je vzrok večinoma le kriza, irosi navzoče, da nastopajo discipli-lirano in razpravljajo stvarno v smi-lu programa.
Nato izpregovori minister Pucelj, i jasno povdarja, da ni njegova sebnost vezana s katerim koli kan-idatom, ampak, da prihaja med za« pnike kot delegat glavnega volilnega dbora kandidatne liste, predsednika lade gospoda .Jevtiča za Dravsko anovino ter, da se mora njega ravno i tega vzroka smatrati kot nevtralno sebo, ki prihaja le toliko v poštev, a čuje želje in misli tukajšnega pre ivalstva glede kandidatur, ter o teh bjektivno poroča na pristojnem me tu. Z volitvami v parlament se daje arodu prosto roko in največjo svo-odo, da vsak z moško in odločno esedo izrazi svojo voljo. Njegov amen je jasen. Današnji sestanek naj oloči 3, ali pa tudi več kandidatov, aterih imena se bodo predložila no licu liste g. Bogoljubu Jevtiču.
Njegov namen je bil očivlden idi v tem, da je hotel obrazložiti arodu, kako je prišlo do razpusta arlamenta in novih volitev. Ko stav idnjih treh letih vodili državno po-tiko dve stranki, je ostalo mnogo elavnih, značajnih in poštenih ljudi iven parlamenta tako, da se je v tem okazala neka okorelost, v kateri se i vedno bolj izražala mentaliteta pred-ojne dobe, ki ni bila kos zahtevam
današnje dobe. Še več 1 Razpasla se je neka strankarska hiarhija, katera je bila potrebna zamenjave z mlajšimi močmi, ki bi vodile domovino v hitrejšem, današnjim časom primernim tempu. Taka zamenjava se je izvršila med prejšnjim ministerskim predsednikom Uzunov!čem in sedanjim mladim predsednikom vlade g. Jev-tičem, ki ga je narava obdarila z odličnimi svojstvi. Vsled svoje izredne sposobnosti mu je blstgopokojni Vi-težki kralj blagovolil poveriti popolno zaupanje, ki ga vživa tudi danes pri Kraljevskem namestništvu. Ko je doživel Bogoljub Jevtič po vrnitvi iz Ženeve razočaranje v domovini, je prav to povzročilo hitrejši politični razvoj, kar se je pokazalo ravno v razpustu parlamenta.
Danes stoji gospod ministerski predsedsednik pred največjim izmed svojih c ljev, to je sodelovanje vseh pametnih, treznih in delavnih mož. S tem korakom hoče pokazati svetu, da mu je sedajna Jugosiovenska nacijo-nalna stranka preozka in pretesna.
Od kar predseduje novi vladi, ki je iz vseh bivših giavn.h strank, so se gospodarske razmere silno zboljšale. V tem pravcu bo delal z novimi močmi do končne zmage, da prinese v državo blagostanje in uniči krizo. Zato ne sme biti 5. maja v državi moža, pa tudi ne mladeniča, ki bi ne volil. Vsak pošten Jugoslovan mera ta dan pokazati, da se strinja s politiko našega ministerskega predsednika, da je za delo in za gospodarski napredek domovine. Izvajanje je bilo sprejeto z glasnim odobravanjem. Za tem se je sestavil sreski volilni odbor, v katere.u so zastopane vse občine. Ta odbor se je tudi takoj konštituiral. Za predsednika je bil izvoljen gospod Cvetko Ludvik iz M. Sobote, za pod-predsedsedntka Titan Ivan iz čmela-vec, za blagajnika Lajnšček Franc, za tajnika pa Aatautr Evgen.
Najtežja in najvažnejša naloga tega sestanka je bila nominacija kan» didatov. Slika je še danes tudi nejasna. Kot kandidati so prišli v poštev, potem ko je dosedanji poslanec gospod Benko Josip, po svojem pooblaščencu Kuhar Štefanu odločno odklonil kandidaturo, sledeči gospodje: Hartner Ferdinand, Kuhar Štefan iz
Puconc, Džuban Josip iz Križevcev in Vezer Geza iz Martjancev, vendar še nobeden od teh ni podal izjave, da sprejme kandidaturo.
Prvotno smo menili, da bo teh kandidatov preveč, danes pa vidimo, da smo se v tem pogledu varali.
Znamenit govor kmetijskega ministra dr. Jankov ca.
Preteklo soboto je govoril po radiu kmetijski minister dr. Dragotin Jankovič, ki je izvajal med drugim sledeče:
Lok duhovnega življenja vse za-padne civilizacije te je po izpolnitvi nacionalnih taženj obrnil v novo smer. 20 stoletje je pokazalo, da so viri, iz katerih je prikipela zapadna civilizacija, in osnove, na katerih je zgradila svoje politične in diužabne ustanove, pretrpeli najgloblji preobret. Svet preživlja resničen duhovni preobrat. Sedanja doba kaže v izdatni luči, da je prešinil ljudstva tako v njihovi družabni organizaciji, v njihovi nacionalni organizaciji nov duh, ki jih preveva z revolucionarno samozavestjo, ki jih žene v direktne akcije in v samonikle pokrete, tako da je nastopil popolen preobrat v velikem delu evropskih narodov. Mi vidimo, kako vstaja popolnoma nov družabni red.
Evropsko buržoazijo, ki jo je francoska revoluc ja dvignila na suvereno višino vladajočega razreda, je kapitalizem dokončno zapustil. Zato ni več v stanu, da ohrani sama sebe, še manj pa svoje politične ustanove. Druga za drugo so v teh zadnjih 10 letih izginjale : najprej stari politični pojmi, ki so jim nato sledile stare politične ustanove, tako da so danes na večini držav na tleh, v drugih pa so definitivno omajani vsi stebri politične demokracije.
Zato moramo tudi mi trezno gledati bistvu stvari v oči, poskrbeti za svojo bodočnost in spoznati, kaj je danes za naš obstoj najpotrebnejše. Če je politična demokracija bankrotirala, stopa v ospredje gospodarska demokracija. Narodi so danes dovolj siti praznih besed o političnem doktri-narstvu in o političnih ustanovah, ki ljudskim množicam ne morejo dati več kruha, kaj šele da bi mu ohranile njegovo svobodo. Ne smemo pa prepustiti ljudskih množic nj hoveniu obupu zaradi nemoči in nesposobnih starih ustanov. Ustvariti moramo novo demokracijo in nove ustanove. Ta nova demokracija je gospodarskega značaja in predstavlja organizirano
človeško gospodarstvo na podlagi temeljne človeške pravice do zadostnega kosa kruha, do svobode in pravice do dela ter pošteno in primerno plačanega zaslužka, skratka na osnovi pravice, ki je dana od Boga vsakemu človeku : pravice do obstoja. Dati moramo vsakemu državljanu zagotovljeno neodvisnost, da bo, organiziran v svojih gospodarskih in socialnih korporacijah, mogel usposobiti sebe in zagotoviti si nadaljno pravico do kruha, do dela ter zagotoviti gospodarsko bodočnost tako družine in svojih otrok.
Narod je sit modrovanj o oblikah in formah, o federaciji in konfederaciji. Narod hoče vendar že enkrat mir v svoji nacionalni državi, da bi se mogel dokončno posvetiti svojemu siromaštvu in svojemu trpljenju. Zato prihajamo, da likvidiramo, kar je starega in preživelega. Mi hočemo novo, aleksandrovsko Jugoslavijo! Mi hočemo povesti vse zdrave, mlade in smele moči naroda k skupnemu poletu za jugoslovensko nacionalno državo. V tej državi hočemo imeti enkrat za vselej nacionalno monarhijo pod vodstvom dinastije Karadjordje-vičev, nacionalno vojsko, nacionalno gospodarstvo, nacionalno pravosodje, nacionalno besedo, z eno besedo : polno nacionalno življenje.
razgled po s^etu
Rintelen obsojen v dosmrtno ječo. Pretekli teden je bil zaključen pred dunajskim vojaškim sodiščem veliki prcces proti bivšemu avstrijskemu poslaniku v Rimu, dr. Antonu Rintelenu, z razglasitvijo obsodbe, ki se glasi na dosmrtno ječo.
Izredno stanje v Romuniji. Romunski parlament je sprejel zakonski načrt o podaljšanju veljavnosti poslovanja naglih sodišč in kontrole tiska.
Nov plebiscit v Nemčiji. Iz
Berlina poročajo, da namerava Hitler izvesti letos nov plebiscit. Kakšen naj bi bil namen tega plebiscita, ni znano, misli pa se, da hoče Hitler s tem le znova dokazati, da je za njim ves nemški narod.
Mongolija hoče k Mandžuriji. V zadnjem času se opaža med prebivalstvom Srednje Mongolije vedno večje gibanje, ki zahteva združitev a Mandžurijo. Mongolski knezi bodo baje sami izročili mandžurskemu cesarju posebno spomenico.
Obsodbe v Bolgariji. Sodišče je obsodilo in contumatiam štiri člane
makedonstvujočih na smrt, med njimi tudi znanega terorista Vančo Mihajlova.
Poplave na Kitajskem. Rumena reka je poplavila mesto Kajfonkv provinci Nona. Vse mesto je pod vodo. Okoli 600 tisoč ljudi je moralo pobegniti. Boje se, da se bodo poru šili še ostali nasipi in bo voda poplavila vso pokrajino.
Vojaška služba v Franciji.
Pretekli teden je bila v francoski zbornici velika debata o uvedbi dve letne kadrske službe, ki je bila zelo razburljiva, a se je zaključila naposled le z zmago vlade. Z vladne strani se je naglašalo zlasti to, da mora Fran cija povečati svojo vojsko zaradi oboroževanja Nemčije, ki v zadnjem času svojo vojsko tudi nagio motorizira. Kljub vsej francoski pripravi bi se naposled lahko zgodilo, da bi nemška vojska v primeru vojne predrla francoski obrambni pas še prej, preden bi jo mogla francoska vojska zaustaviti. Podrobni podatki, ki so bili o tem prečitani, so največ pripomogli do tega, da je vlada dosegla svoj namen.
Rusiji grozi nova lakota. V Rusiji so letos 1. januarja odpravili krušne karte, preskrba prebivalstva s kruhom pa se navzlic temu ni posebno izboljšala. V dobavljanju kruha so nastali takšni nedostatki, da je treba čisto resno misliti na to, ali ne prihaja za Rusijo nov val gladu, ki bo zajel vse sloje prebivalstva. V nekate-rlh mestih se je pokazalo, da pečejo peki popolnoma neužiten kruh. Birokratizem razdeljevanja kruha prizadeva ljudem velike skrbi. Ponekod čakajo ljudje na kruh v še daljših verigah kakor v dobi krušnih kart — le s to razliko, da do kruha zdaj sploh ne pridejo. Takšen je v resnici komunistični „raj«.
Novi oblaki na evropskem nebu. Preteklo soboto je Hitler uvedel splošno vojaško dolžnost. S tem je Nemčija prezirajoč vse določbe mirovne pogodbe obnovila stari militarizem. Ta korak je v vsej mednarodni Javnosti vzbudil veliko presenečenje. Državniki Anglije, Francije, Italije in Rusije so v stalnih telefonskih zvezah. Napoveduje se oster nastop velesil proti Nemčiji. Anglija predlaga celo trgovsko in finančno vojno proti Nemčiji. Vsak dan lahko pričakujemo usodnih zapljetljajev.
Razmerje med Japonsko in Rusijo se nekoliko jasni. Zdi se,
da je napetost med Rusijo in Japonsko zadnji čas nekoliko popustila-Rusi so namreč prodali Japoncem vzhodno kitajsko železn!co in Japonci se zadnji čas zopet bolj zanimajo za Kitajsko, ki bi jo radi spravili pod
svojo gospodarsko, politično in vojaško oblast. Če se Japoncem to po sreči, bi belemu plemenu kaj kmalu odklenkalo gospodstvo v Aziji. Zato se Rusi kljub pomirljivim izjavam Japoncev z vsemi silami pripravljajo na obrambo Daljnega vzhoda.
Hasan Aginica na Sokolskem odru.
V soboto, 23. marca, bo dramatični odsek tukajšnjega Sokola vpri-zoril na našem odru „Hasan Aginico", hrvaško narodno pesem v 3 dejanjih, ki bo za Mursko Soboto izreden do godek. Za to veliko delo je bilo potrebno mnogo energije, volje in dela od strani igralcev, prav posebno pa še od režiserja, ki je moral vsposobiti osobje za vso finost, ki jo zahteva igra in pripraviti originalne nove kostume in deloma tudi kulise.
Igra je tako lepa, da ne potrebuje prav nobene reklame in prodajanja kart po hišah. Sokol bo tudi poskrbel, da ne ostane nihče brez užitka in bo mogel vsak prisostvovati predstavi.
Vstopnice se dobé v predprodaji pri g. Hahnu. Rezervirajte jih ob pravem času I
PPBftmurslio soholsho okrožje.
Prošlo nedeljo se je vršil v tuk. Sokolskem domu ustanovni občni zbor Prekmurskega sokolskega okrožja. Ker so sedanje župe prevelike, je Savez Sokola kraljevine Jugoslavije odredil, da se ustanovijo sokolska okrožja, ki morajo po pravilniku obsegati najmanje 10 sokolskih edinic> da se tehnično delo pri telovadbi in prosvetno delo lažje nadzira in vodi in da pride do smotrenega skupnega sodelovanja bližnjih sokolskih edinic.
Novo Prekmursko sokolsko okrožje obsega društva Murska Sobota, Beltinci, Salovci, RogaŠevci in vseh 16 čet, pripadajočih matičnemu društvu Murska Sobota.
Obči zbor je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan in je pokazal veliko discipliniranost tuk. sokolskih edinic. Mala dvorana v domu je bila do kraja polna. Zastopane so bile vse navedene sokolske edinice iz vzemši Čet Gornji Petrovci in Gor. Lendava.
Na občnem zboru je bila soglasno izvoljena uprava in sicer : za zastopnika župe, ki predseduje okrož ju, šol. nadzornik br, Velnar, ki prevzame obenem tudi pri okrožju referat za čete, katerega ima že tudi pri društvu Murska Sobota, za tajnika brata Nišelvicer in Bolka, za načelnika br. Bračko, za podnačeinika br. Flegar, za načelnico Peček Anica, za popnačelnico sestra Primčeva iz Bo-donc, za prosvetarja glmnaz. ravnatelj brat dr. Strmšek in dr. Sbrizaj, za zdravstvena referenta brata dr. Gregore in dr. Vučak.
Tehnični odbor okrožja tvorijo razen tega še vsi načeiniki, podna-čelniki, načeinice in podnačelnice vseh včlanjenih društev in čet, prosvetni odbor pa vsi prosvetarji in namestni ki teh včlanjenih edinic.
Na občnem zboru so prijavile edinice tudi prireditve, ki jih nameravajo napraviti letos. Predvidenih je v okrožju 7 prireditev.
vidneje v pojavu sezonskih delav Predavanje je izpopolnil s skioptil mi slikami, katerih diaopoziturj dal na razpolago g. prof. Mušil Murske Sobote.
Nas posebno veseli, da je| profesor izrabil življenje v Prekml za tako globoko proučevanje na|
naroda in da je predaval o nas
tam, kjer so naše razmere, zaves potrebe, prav malo znane. Hvald smo mu pa tudi za to, da je predi likim ljudskim forumom podi upravičenost naše zahteve po pop« gimnaziji.
Nameravani avtobusni Izlef nam prav z veseljem pričakujemo!
Predavanje o Prebmurju v Celju.
Profesor Stane Melihar, ki je prebil v Prekmurju nekaj let ter se tu tudi prav marljivo udejstvoval na kulturnem polju, zlasti na gledališkem odru, je imel na Ljudskem vseučilišču v Celju predavanje o Prekmurju.
Kot profesor se je posebno dotaknil prekmurskega narečja, njegove posebnosti v tempu, ritmu, akcentu-aciji, diftongaciji in besednem redu. Posebno zanimivo je prikazai dogodke ob koncu vojne. Gospod predavatelj je omenjal delo prekmurskih narodnih voditeljev in učinke fevdalizma na ljudsko življenje in miselnost. Slednja se odraža tudi v razmerju med Prek-murci in došlim uradništvom, ki je v veliki večini dobro in demokratično. Kot dober spoznavalec prekmurskih razmer, je pokazal navzočim najznačilnejše lepote našega Prekmurja, narodne in verske razmere ter preoblju-denost Prekmurja, kar se Izraža naj-
Uspeh vinskega sel in razstave v Ljutome
Podružnica Vinarskega društvi Ljutomeru je priredila dne 12. ma t. 1. krasno uspelo vinsko razstav« vinski sejem v kavarni g. Resnika. pri otvoritvi je bila prostorna dvora polna domačih in tujih gostov, r
Predsednik, g. Zemljič Fric, jel 9. uri «tvoril vinsko razstavo, pozdf vil novzoče, imenoma g. sreskega C čelnika Dr. Farčnika kot zastopa g. bana in podbana, nadalje g. i kmet. oddelka ing. Trampuža, g. ii Goriupa, g. Gombača, g. Zabavni g. župana Kuhariča in vse kmetij) strokovnjake.
Ker je letošnjo vino zelo dob je to vplivalo tudi na veselo raz{ loženje. Razstava je dosegla pof uspeh v praktičnem in gospod oziru.
Je to zdrava polemika?
V zadnji številki Preloma odi marca 1935 se je čutil 20 letni Gi( Joško, posestniški sin iz Vančei toliko pogumnega, da je reagiral naš stvarni odgovor, priobčen v številki našega lista. Danes odgovi jamo samo to :
Ako bi bil Gider Joško davi plačevalec, bil bilo v interesu Vat vasi, da se podrobno pečamo s čH kom. Ker pa je Prelomov dopisnik mladenič, ki mu gredo druge m« po glavi, kakor interes tamkajšnih < čanov, opuščamo zdaj, ko vemo, mu odgovarjamo, vsako polemilj Odgovor in navodila je dal bivši
PODLIMBARSKI:
Bil sem tisto zimo kot novinec na onih delih života, ki se pri ježi najbolj dotikajo sedla, tako odgrnjen, da lest tednov nisem pošteno sedel razen na konja, kjer se mi je pri prvih konjskih kretnjah od samih bolečin zazdelo, da na dnevnem nebu migljajo zvezde. Natlačila sva si pipi in puieč sva sovražno zrla v mračne duri. Kmalu pa naju je premagala utruje nost in začela sva dremati. Tedaj so se odprle zadaj na hodniku tretje duri in iz njih se je ulila žarka luč na mostovž. Precej za tem sva slišala, kako je drgnila trda ščet lesene podnice.
»Poslušaj, kakodrga 1 Sveti večer je, pa dekli ne dajo miru," je rekel Matiček.
»Ali jo poznaš ?"
„Poznam. Tista Barba je, ki gre vsako jutro ob osmih s čajno na trg, poteplje oči, pa vendar na obe ušesi rada sliši, kaj se govori o njej. Tam-le služi pri polkovnem krojaču Biderju."
„Ti se pa že dobro poznaš v terenu."
»Iz Kolovraškega je doma, z očetom sva večkrat šivala tam. Že črevlje sem ji meril. Njena gospodinja Binderca je sitna, nezaupljiva, skopa baba ; vse preračuni in pretehta, kar prinese Barba s trga; vsako stvar ji predrago kupi ; če razbije krožnik ali kozarec, ga mora gospodinji dražje plačati, nego velja v trgovini; vsak krompirček ji poiteje, ki pride v lonec in na mizo ; hrano ji daje vojaško, plača namreč zanjo porcijo menale ter hlebček komisnega kruha na dan in še to bi rada dobila zastonj. Naši kuharji pošiljajo za Barbo najlepše porcije, kakor v podčast-
niško sobo. Zato se pa tudi redi kakor bolha."
si pa domač pri njej,
»Kako Matiček 1"
„Saj je zaradi mene sem prišla. Na svetega Martina dan je prišla."
„Ali se boji, da bi se ji Kladvi-ček ne izneveril?"
Bo že tako, hudiča I Lažje se služi, ako ima človek svojo žensko."
„Dobra je ženska, dobra."
„Ti gledaš rajši v bukve." Matiček je povedal prav: jaz sem gledal rajši v knjige.
„Ej, malo moram pa vendar po-rekognoscirati po hodniku." Tovariš je skokoma vstal in zarožljal s sabljo, na kar je pes žalostno zalajal. „Mol či, mrha kosmata, da ti ne razčesnem pasje duše I" je robantil Matiček, toda oni za durmi ni utihnil. „Ako jaz ne moreni spati, naj pa še drugi ne I"
je rekel tovariš in trčil z ostrogau Nov pasji lajež. Matiček se je zagij proti durim in zacepetal z nogati Še hujši lajež.
Tedaj je stopila iz enih duri, : katerim je dekla pomivala vežo, dolj in suha ženska z naočniki. Osato gledala na naju.
„Aha, krojačica Binderca je, tU suha preklja," je šepetal Matiček t se postavil pred Marijaševo stanov nje v vojaški postoj, strmo zroč pr< oni ženski, kakor bi ji izkazoval v jaško počaščenje. Krojačica je zop izginila v vežo. »Boš videl, zdaj-nama pošlje kakšno povelje, če i pride njen stari bav-bav sam," je r kel tovariš. In res, kmalu zatem prišlo zalo in krepko dekle z lepin široko odprtimi očmi k nama.

lai poslanec, gospod Benko onim, so bili osebno pri njem in, s kalmi se je tudi razpravljalo o paini gospodarsko utemeljeni združitvi čine.
» zaključku sestanka zaup-kov za postavitev kandida-
v za murskosobočki srez.
Vsak izmed nas, ki se je udele-1 sestanka zaupnikov, je odnesel kaj Une utise, zlasti mi, ki smo videli jI narod do zdaj vedno ob takih likah strogo discipliniranega. Na ttanku so padli medklici, vprašanja ugovori, kakoršnih nismo slišali v ih treh letih močne in organizirane N. S. Gospod minister PuceJj bo Iko poročal na pristojnem mestu o merah, ki vladajo danes v srezu, se postavja kandidat za volitve v
narodno skupščino. S tem sestankom so se lahko odprle oči tudi tistim, ki so rušili in sejali seme razdora v kmetske vrste.
Pod največjo zaščito Nj. Veličanstva kralja Petra II. Jadranska Straža
oblastni odbor Beograd, je prevzel akcijo za zgraditev Doma na
Jadranu za članstvo in Podmladek iz cele kraljevine. Zgraditev tega doma zahteva velike materjalne žrtve; zato bo priredila Jadranska straža veliko loterijo z imenom: Loterija v korist za zgradbo Doma na Jadranu. Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. je blagovolil pokloniti kot dar za loterijo zlato uro.
Srečke po 10 Din se dobijo pri Jadranski Straži, oblastni odbor, Beograd, Terazije 5/II.
domače \?esci
-	Skupščina združenja obrtni-v. Združenje obrtnikov v Murski boti sklicuje za pondeljek 25. mar-ob 91/2 uri redno letno skupščino.
-	Prodaja in nakup nepremič-I. Gospod Krčmar Štefan, zasebnik Murski Soboti, nas obvešča, da je Dblaščen od tvrdke Zagorski v Maoru, da kupuje in prodaja nepre-Enine v Prekmurju in sosednjem tjerju. Ker je tako podjetje te vrste itopano prvo v Prekmurju, se ko obrnejo stranke na zgoraj ime-poega pooblaščenca.
-	Odprta noč in dan so groba ita. V sredo, dne 20. marca je v
Soboti umrla v 47. letu gospa talija Soukup, roj. Gomboc, sopro-bančnega ravnatelja, gosp. Josipa »kupa. Pogreb bo v četrtek, dne i marca ob 4. popoldne izpred novinske bolnice. Pokojnica je bila »bražena, blaga žena. Globoko soje užaloščenemu soprogu in sorodom. Blag ji spomini
-	Telovadni in administrativni i«j Prekmurskega sokolskega rožja. V tukajšnem sokolskem dose je vršil v dnevih od 17. do 19.
rea telovadni in administrativni te-, katerega so se udeležile vse je-ilce, razen Gornje Lendave, Gor. trovc in Križevc. Tečaj je vodil ;ožni načelnik Bračko Franc in lini prednjak Princ. Tehničnega te-I se je vdeležilo 38 članov.
fnja Lendava :
-	Nesreč«. Skopli Ludvik iz Do-iv, star 10 let je padel iz šole nov tako nesrečno, da si je zlomil no nogo pod kolenom. Tuk. zdravje odredil vse potrebno tako, da fant čez 3 tedne zopet zdrav in
-	Društvo Jadranske straže je
Ho v pondeljek 18. t. m. v gostilni |gač izredno dobro obiskan dru-bi večer. Na sporedu je bilo zani-fo predavanje g. Červeka o „Našem rju\ V nedeljo 7. aprila napravijo Barji izlet v Rogaševce, kjer ob-m gostujejo z igro „Babilon". K u spomladenskemu izletu vabimo lendavsko Članstvo.
—	Kako priteguješ kmet. mladino ? Znano je, da mladina rada igra, zlasti nastopa pri igrah, da pokaže svojcem svojo znanost in koraj-žo. Le, kdor se oživi in spozna dušo kmet. mladine, lahko postane njen voditelj. To se je v polni meri posrečilo učitelju v Kuzmi. Z ustanovitvijo kmet. pomožne nadalj. šole so si pridobili ne-le mladino, ampak tudi starino, ki z veseljem poseča večerna kmet. predavanja. Fantje in dekleta so v nedeljo 17. III. vprizorili v šoli igro „Stari grehi". To je bil pravi praznik za ta obmejni kraj. Vse je drlo v šolo, z radovednostjo, kako se bodo dekleta in fantje odrežali. Uspeh je bil nad pričakovanje. Vsi igralci so svoje vloge častno rešili. K uspehu čestitamo razven igralcem tudi gosp. učitelju Mozaju. Le po tej poti naprej, kajti tako delo je v obmejnem kraju v nacijonalnem delu potrebno in edino pravilno.
—	Zaključek kmet. nadaljevalne šole. V okvirju kmet. nadaljev. šole je v nedeljo 17. III. predaval g. živi-nozdravnik dr. Šerbec. Velika šolska soba je bila polna vnetih poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili poučnemu predavanju o svinjereji. V nedeljo 24. t. m. bo omenjeni gospod od 14. ure naprej predaval o govejereji, nakar bo sledila zaključna slovesnost kmet. nadaljev. šole, katero je redno po-sečalo 22 mož in fantov.
—	Rogaševcl. Znano nam je, da se že dolgo časa niste pošteno iz srca na smejali. Ta prilika se Vam pa nudi v nedeljo 7. aprila, ko bo vpri-zorila Jadranska straža iz Gor. Lendave pri nas veseloigro „Babilon". Igra vsebuje toliko smešnih zapetljajev. da gledalci kar „crkajo" od smeha»
—	Če Vaše perilo ni Sisto in belo kakor novo in se morda celo predčasno trga, potem gotovo ne perete z Zlatorog-ovim milom. Zlatorog ovo milo se izdeluje iz najfinejših siruvin in ga odlikuje izredna izdatnost in čistilna moč. Poskusite samo enkrat prati z Zlatorog ovim milom, (pa ne böte nikdar več rabili drugih pralnih sredstev: Priznali böte tudi Vi kar jih trdi na tisoče in tisoče : „Le Zlatorog milo da belo perilo!"
V svojo lastno korist zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo !
— Popravek I V zadnji naši številki Murske Krajine se nam je zgodila pomota v članku : Volilno gibanje v mariborskem srezu (levi breg). Tamkaj je obrtniški kandidat Zveze obrtnih društev za dravsko banovino g. Mihovi! Vahtar in ne Milan Vahtar, kakor smo poročali. Ker je g. Mihovil Vahtar predsednik Zveze obrt. društ. za dravsko banovino in podpredsednik Okrožnega odbora obrt. združenj v Mariboru ter tudi načelnik obrtnega združenja, je pač umevno, da mu nočemo delati krivice z napačno priob-čenim imenom in to tem manj, ker deluje tudi v vseh drugih gospodarskih, kulturnih in nacijonalnih društvih.
—	Čentiba. K Horvat Bari iz Centibe so sosedje radi nosili svinjsko meso sušit. V začetku tega meseca se je nahajalo pri Horvatov! takega skupaj nanešenega mesa za 650 Din vrednosti. To je menda vedel tudi dose-daj še neznan tat, kateri je vdrl skozi slamnato streho v podstrešje in vse meso brez sledu odnesel. Medtem ko se bode mastil z okusno svinjetino, bodo morali Horvatova in sosedje požirati le suhe sline. Upajmo, da se bode našim vrlim orožnikom posrečilo izslediti drznega tatu. Samo, da se ne bi to zgodilo šele tedaj, ko bode tat meso ie pojedel I
—	Mala Polana. Dne 5. marca se je pri Ani Z. iz naše vasi zbralo več fantov in deklet, kakih 40 po številu. Začeli so igrati na tamburice, plesati in piti. Fantje so postajali korajžni in podvzetni od zavžite pijače, dekleta rdeča v licu od plesa. Ko je bilo vse na višku, pa so se začeli fantje med seboj pretepati in pobijati, a ženske pa vriščati in bežati na vse strani. Bilo je nekaj lažje poškodovanih, s katerimi so drugega dne imeli posla orožniki.
—	Rogaševcl. V nedeljo 10. marca se je vršil ustanovni občni zbor streljačke družine. Obisk je bil prav zadovoljiv. Vpisanih je 49 članov. Izvoljeni člani uprave jamčijo za uspešen razvoj strelskega pokreta. Nekaterim je to društvo trn v peti, zato se niti niso vpisali, še manj pa, da bi sodelovali. Vabimo vsakega, da pristopi in sodeluje. Z gradnjo stre lišča se bode takoj pričelo, čim bode to vreme dopuščalo. Prihodnja seja društvene uprave se vrši v nedeljo 24. t. m. v prostorih g. Mekiša ob 4. uri popoldan. Ob tej priliki se sprejemajo tudi novi člani. — Odbor.
Sß*mr
Izlet.
Kolesarska sekcija S. K. Mure priredi dne 25. marca t. 1. v nedeljo izlet M. Sobota—Gederovci— Canko-
va - M, Soboti.
Zbirališče ob 13. uri pred hotelom „Krona*.
Pozivajo se člani, da se čim šte-vilneje udeležijo.
S. K. Mura : Jugoslavija 5:1 (3:0).
V	nedeljo, dne 17. t. m. sta se srečala na zelenem polju v prijateljski nogometni tekmi domači športni klub Mura in S. K. Jugoslavija iz Celja. Igra je obetala biti zanimiva, saj sta se srečala enakovredna kluba. Toda na tekmi se je videlo, da se obema moštvoma pozna zimsko spanje — pomanjkanje treninga. Začeta igra je bila sicer ostra, toda kmalu sta obe moštvi popustili in igra se je večinoma vršila ob nabijanju ožjih obramb. Domače moštvo je bilo v očividni premoči, toda mnogo lepih potez se je razbilo na ožji branilski vrsti. Tudi gosti so napravili par lepih napadov, toda vsi so končali v širši obrambi, kjer je prav mojstrsko gospodaril Malačič, ki se je znašel v vsaki situaciji.
Takoj v začetku igre prevzame domače moštvo napad in že v 6. min. diktira Novak z lepim strelom za Muro. 1:0 Do 43 minute sta poizkušali obe moštvi par krilskih prodorov, ki so pa vsi končavali v autu. Šele v 43 min. napravi branilec od Jugoslavije napako in diktirano 11 metrovko pošlje Türk neubranljivo v mrežo. 2:0. V 44 minuti lepi Schrimpfov prodor po krilu, ki poviša na 3:0 za Muro.
V	drugem polčasu začne zopet staro nabijanje, toda tudi domača obramba dobi sedaj precej resnega posla. V 14 min. se posreči Kardoiu I. prodor po sredini, ki ga izrabi Novak in doseže 4:0. Po posrečenem prodoru po desnem krilu v 28 min. poviša Türk z glavo na 5:0. Sicer levi branilec izbije žogo z roko, toda sodnik prisodi gol. Sedaj domače moštvo očitno popusti, zato se posreči v 35 min. nasprotniku, da z neubranljivim strelom zmanjša rezmerje na 5:1.
Tekma je potekla v prijateljskem tonu in bila premalo borbena, kar je pa sigurno krivo pomanjkanje treninga.
Tekmo je sodil g. Türk.
IZJAVA.
Podpisani Šeruga Štefan, mizar v Pečarovcih, izjavljam, da je neresnica, kar sem govoril o tvrdki Kardoš Josip v Murski Soboti, namreč, da bi ta tvrdka izplačala kako nagrado mizarju g. Zelko Josipu zato, da ji je pripeljal kupca. Preklicujem te svoje besede in se zahvaljujem tvrdi Kardoš Josip, da je odstopila od kazenskega preganjanja.
Šerfiga Štefan
1=
Proda se
hiša v Polnil tendavi
x dvema stanovan|ema( prostori za gospodarska potrebe In vrtom
po ugodni ceni!
Poizve se v pisarni Dr. Peterlfo Maksa kr. notarja v Dolnji Lenèàvi.
Iz delovanja Združbe trgovcev
v TTiurski Soboti.
Nove telefonske pristojbine.
III. skupina :
Trgovinska, industrijska, gradbena, tehnična in brodarska podjetja
8 kapitalom izpod 500000 Din, Obrtniške delavnice in opekarne brez mo torne sile in z več kot 15 delavci, majhne tvornice, državna, samoupravna in cerkvena gospodarska podjetja, zbornice, borze dela, manjše trgovine in trgovine s kurivom, manjše trgovine lastnih izdelkov, carinski posredniki In špediterji, lekarne in manjše drogerije, gostilne, prenočišča in kavarne, slaščičarne, skladišča v katerih se ne prodaja, tiskarne, juvelirji, urar-ji, krojači ženskega perila in obleke, modisti in modne hiše, krznarji in njih prodajalne, optiki, uredništva, dnevniki in novinarske agenture odvetniške, podjetniške, inženjerske in arhitektstke pisarne, zdravniške in zobozdravniške ordinacijske sobe, vse izven stanovanja, notarji, drugi klubi, avtomatični bifeji, zavodi za olepša vanje, pisarne za posredovanje nepremičnin, izseljeniške agenture, informacijske pisarne in posredovalne pisar ne, plesne šole, javne klavnice, kopališča, velezakupniki prodaje tobaka in soli.
IV.
Narodno predstavništvo, uradi, drž. banovinske in obč. ustanove ter iole in zavodi za vzgojo, cerkvene ustanove in župnišča, zasebne kulturne ustanove kot akademije znanosti, zasebna gledališča in podobno, poslaništva in konzulati, odvetniške, podjetniške, in inženjerske, geodetske pisarne, zdravniški in zobozdravniški ateljeji v stanovanju, obrtniške delavnice in opekarne brez motorne sile in z manj ko 15, a več ko 8 delavcev, vodne, nabavljalne in zdravstvene zadruge ter zadruge in združenja na zadružni podlagi za vzajemno pomoč ter male kreditne in hranilne zadruge, uredništva tednikov in mesečnikov, zasebna društva, ekspoziture OUZD, avtogaraže, zavodi za desinfekcijo in pensioni, ki oddajajo sobe.
V. a)
Zasebna stanovanja, zasebna humana, socijalna, patriotična in zdravstvena društva v svojih prostorih kakor : gasilska, materinska, za zaščito otrok, Rdeči križ, Sokol, Jadranska straža, Nar. odbrana itd., uradniška društva, cerkve, samostani, zakupniki, prevoza, pošte v stanovanjih, garaže in hlevi, advokati, podjetniki, inže-nerji in zdravniki, ki so za trajno o pustili prakso, vse druge obrtniške delavnice, prodajalci rožbranjevalci, trafikanti, babice, trgovski potniki, bifeji, ljudske kuhinje, pensioni, oddajajo sob, krčme, mlekarne, menze.
'b)
Državni in samoupravni upokojenci, ki se ne bavijo s kakšnim svobodnim poklicem, drž. in samoupravni kotraktualni uradniki (v stanovanjih).
c)
Poštni nameščenci.
Če nista naročnik zvezane stranke in glavne postaje ista oseba, potem plača naročnik stranske postaje isto naročnino, kakor bi jo plačal za telefon na posebni liniji.
Naročniki Iz mest, ki nimajo svoje centrale, plačajo naročnino, ki velja za centralo, na katero so pri-
kljopljeni.
Izložba nacionalne radinosti.
V cilju čim intenzivnejšega podpiranja domače obrti, prireja Privredna akcija Narodne odbrane „Svoj Svome" v Beogradu od 21. aprila do 2. maja t. 1. „Izložbo nacionalne radinosti."
Okoli sto domačih tvornic vseh strok in tudi večje število obrtnikov je prijavilo sodelovanje in svojo soudeležbo s svojimi proizvodi tako, da bo ta izložba ena izmed največjih te vrste v naši državi, ker bodo razstavljeni vsi oni artikli, ki jih potrebuje človek za sebe in svoje potrebe.
Udeleženci te velike razstave uživajo ugodnost v vožnji na državnih železnicah, ki bo znižana na polovično ceno.
RAZGLAS.
Velika občina Murska Sobota bo oddavala na javni licitaciji na licu mesta v Fazaneriji v soboto dne 23. marca celi dan, nedeljo in pondeljek dne 24. in 25. marca 1935. ob 1, uri popoldan stoječa drevesa za goriva drva in stavbeni les. Kdor želi kupiti naj pride na licitacijo.
kmetijstvo
Žrebec pasme „Nonius",
katerega je dobil odsek za toplokrvnega konja tukajšnje konjerejske podružnice, je v oskrbi na velepose-stvi v Rakičanu. Žrebec je prav iep, temperamenten, je že plemenil tri leta na žrebčarski postaji v Slavoniji, kjer se je pokazal kot prvovrsten plemenjak. Vporabljati ga pa smejo za svoje kobile samo člani tuk. konjerejske podružnice. Kdor še ni član, še lahko pristopi in plača članarino s skočnino. Skočnina znaša 60 Din. za kobilo, članarina pa 10 Din. na leto za posestnika brez ozira na to, koliko kobil ima.
Sreski kmetijski odbor v M. Soboti
je imel plenarno zasedanje 16. t. m. v občinski hiši v M. Soboti. Razven vseh delegatov so se udeležili zasedanja tega sresk. kmetijskega parlamenta tudi g. sreski načelnik Lipovšek in oba Člana banov, sveta gg. Kuhar in Koder.
Iz obširnega poročila funkcionarjev o delu tega odbora v letu 1934 posnemamo sledeče: Največ pažnje se je polagalo na zboljšanje živinoreje in to potom živinorejskih organizacij, s tečaji, predavanji, premovanjem in subvencijami.
Živinorejskih selekcijskih edinic je v srezu 13. Na novo so bila ustanovljena selekc. društva v Pertoči, Kupšinclh in Martjancih. Vsa obstoječa društva delujejo dobro. Lani (1. 1933) je bilo v rodovno knjigo vpisanih 640, letos pa 1198 krav. Porast v rodovno knjigo vpisanih krav je bilo 450/0 Telet je bilo lani tetoviranih 176, letos pa 320. V srezu je sedaj vpisanih v rodovniku 8% od vseh krav in za pleme sposobnih telic. Bikov plemenjakov določenih za rodovniške krave je bilo 15, od teh 11
glavnih, 3 pa pomožni. Vsa društva so bila zadostno preskrbljena z dobrimi plemenjaki Rodovniška premo-vanja so bila v Brezovcih, Hodošu, Moravcih in Tešanovcih. Razstavljenih je bilo 370 glav, od tega nagrajenih 217 s skupnim zneskom 14.815 Din. Vsak živinorejec danes že uvidi uspehe rodovniških društev, zato si povsod žele ustanovitev takih diuStev,
vendar sc pa ta ne ustanavljajo drugje,
kot tain, kjer imamo garancije, da bodo tudi v resnici delovala in uspevala.
Vpliv merjascev nabavljenih skozi leta z banovinsko subvencijo in prispevkom sresk. krnet, odbora, zlasti pa zarod angleškega importiranca, se močno pozna. Z banov, subvencijo se je nabavilo 9 merjascev, s subvencijo sresk. kmet. odbora pa 7. Srez je dobil tudi prvo svinjerejsko središče na kmet. šoli v Rakičanu.
Za izboljšanje perutninarstva se je nabavilo 1200 valilnih jajc, 74 petelinov in 27 jarkic. Dosedaj je obstojalo rejsko središče v Rakičanu (kmet. šola), na novo pa se osniva v Moravcih. Zanimanje za domačo kokošjo pasmo, to je štajerska kokoš, je vedno večje, dokaz temu je vedno večje število naročil za valilna jajca, peteline in jarkice. Za propagando štajerske, se je vršila prvikrat v M. Soboti razstava štajerske kokoši, ki je vzbudila veliko zanimanje.
Skladno s pospeševanjem živinoreje se je forsirala tudi produkcija krme, predvsem produkcija krme za ensiliranje in v zvezi s tem gradnja silosev. Uspehi v prvem letu so veliki, zgradilo se je 27 silosev s skupno prostornino krog 300 kbm. K gradnji silosev je pripomogel sreski kmetijski odbor največ z nabavo kovinastih opaž (modelov) za gradnjo silosev nižinski tip, lesenih opaž za gradnjo silosev višinski tip in lesenih opaž za svinjske silose. Razven tega je prispeval za cement k vsakemu silosu 670 Din. Cement za gradnjo so dobili pri skupni nabavi po kmet. podružnici v M. Soboti za znižano ceno.
Akcija za obnovo travnikov polagoma tudi napreduje. Na Goričkem ti radi peščene zemlje slabo uspevajo, v ravnini pa so se dobro obnesli.
Travniških brara je bilo razdeljenih 6 s pomočjo prispevka banske uprave in sresk. kmet. odbora, istota-ko 5 gnojničnih sesalk ter 2 irijerja.
(Nadaljevanje,)
Na javni draibi se proda
v nedeljo, dne 24. marca ob 14. uri na Vaneči posestvo Žibrika. Kupci naj se oglasijo na licu mesta.
Kovafe
in dobrega podkc starejšega, z vei prakso in dobrimi spričevali iščemo. P be je poslati na: Uprava veleposesi Beltinci.
Na prodalo:
konj, štajer kola in enovprežni voz, in težka oprema pri HAHN HERMAI Bodonci.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
PESEM SOLNI
(DAS LIED DER SONN
V gl. vlogah : LAURI VOLPI - LILIANE DIE
I Predstave se vršijo:
V NEDELJO, dne 24. marca ob i/i uri popoldne in zvečer ob i/a9. ur
Vozila na prodi
1 težka kočija, 1 tovorni voz d metrov, 1 sesalka za gnojnico, 1 salka na pritisk in 1 patent oget kovače. — Pri Franc Ivančii Ljutomeru.
ML9TILHIC9
stanju se poceni proda. — Poizve se | BANFI-ju, gost. v M. Soboti.
Posestva, gostiln«
hiše, mline, prodaja ugodno ! Oblasl koncesionirana posredovalnica za naki prodajo posestev ter najemanje hi| Maribor, Slovenska ulfca 26. Zastuj Murski Soboti Krčmar Štefan.
Proda se
malo rabljen črn pianino in en šiv stroj. Naslov v Prekmurski tiskarni
Razpis«
Občina GenterovcS, srez D< Lendava, razpisuje mesto obč. d vodje v pogodbenem razmerju. I 1 fikacija za 2. krajevni razred. Prai kolkovane prošnje opremljene z i nami po čl. 7. in 8 uredbe o oi skih usužbencih, je vložiti te enega meseca po tej objavi pri | pisani občini.
Obč. Genterovci, dne 18. III. 1935.
Predsednil SLIVNJE1
KOLESA najboljša in najcenejša dobite pri tt.
SUVAN ERNEST ■ »■«»-URŠKA SOBOTA
Najveija izbira !
Victoria W affenrad Feld Post Dürkopp Elektra D fi r k o p p
V Vašem interesu je, da zahtevate čimprej ponudbo. Vse informacije neobvezne in brezplačne!
Skandia Meteor Ideal Ergo Puch