GALERIJA KEMIJSKEGA INŠTITUTA OTO RIMELESVETLOBA IN LESTEV 3Ena od značilnosti modernizma je vsekakor bila usmer - itev raziskav likovnih umetnikov v področja, kjer se je klasična (figuralna) podoba pretapljala v abstrakcijo in se pri mnogih avtorjih tudi povsem redefinirala v »abstrak - tno podobo« ali se je zlila v monokromne barvne površine (Malevič, Rodčenko, Klein, Ryman, Newman, Stella..), s čimer se je slika bolj ali manj spremenila v objekt in s tem v nov vidik podobe, ki ni več zavezana ne figuraliki in ne abstra - hirani obliki, temveč se v tem pogledu v določenem smislu izpolni Nietzschejeva napoved o fiziološki umetnosti kot preprosti, neposredni barvni in objektni senzaciji oziroma čutni fiziološki zaznavi. Frank Stella v nekem intervjuju pravi: »Moje slikanje temelji na tem, da je tam le tisto, kar je tam videti. Res je predmet... Kar vidiš je le to, kar vidiš.« V svojem kultnem tekstu »Umetnost v času tehnične reprodukcije« je Walter Benjamin sicer pojasnjeval odmik slikarstva od figuralike zaradi vdora fotografije, a hkrati je zaznal tudi izgubo »avre« kot eno od posledic tega procesa, pri katerem se je stik s transcendentnim vidikom umetnosti počasi spreminjal v vedno bolj tehnično, fiziološko prezenco, kakršna se je vzpostavila med neko obliko, objektom in gledalcem. Pri slikah/objektih Ota Rimeleja najprej naletimo prav na tak objekt. Fizično prisotno, fiziološko senzacijo. Toda ko stojimo pred tem objektom, lahko vidimo nekaj, kar povsem spremeni naš pogled na to fiziološko senzacijo slike. Namreč ne moremo se znebiti občutka, da se v to sodobno, objektiv - 4izirano umetniško delo vrača, skoraj paradoksalno, prav tista avra, katere izgubo je napovedal Walter Benjamin: namreč Rimele se ne vrne h klasični podobi, saj pri svojih slikah/ob - jektih uporablja tako rekoč enak pristop kot zgoraj omenjeni modernistični in postmoderni avtorji; tudi pred Rimelejevimi slikami ravno tako stojimo pred monokromnimi objekti. Vendar za razliko od modernističnih avtorjev Rimele barvne ploskve umakne v robove in proti hrbtu slike, sliko kot objekt torej oblikovno in vsebinsko zelo predrugači in jo organizira na način, da se obnaša kot neke vrste lovilec in oddajnik svetlobe. Staro tradicijo, v kateri se slikarska dejavnost dogaja le na sprednji, h gledalcu obrnjeni ploskvi, s tem subtilnim umikom barve proti hrbtu, bistveno spremeni. Vendar spet ne na enak način kot so to delali modernisti in avantgardisti, ki so tradicijo zavrnili, temveč se Rimele nasloni na tradicijo ravno v tistem segmentu, ki je najbolj subtilen in seže najglo - blje v posameznikov svet, kajti nasloni se na transcendenco oziroma na naš potrebo po dostopu do presežnega, ne da bi v tem pogledu iskal ideološki zaznamek ali v ta postopek vpenjal kakršne koli platonistično/filonske idejne atribute, s katerimi so nekatere tradicije zvezale ideje s kulti in te kulte naprej s kulturami. Še najbolj blizu bi lahko ta vidik opisali, če bi rekli, da se nasloni na samo naravo kot tako. In sicer pri tem ne gre samó za »naravo« svetlobe, odbojev, delovanja naravnih zakonov, temveč gre tudi za »naravo človeka«, gledalca, ki v gledanju teh »objektov« doživlja prehajanja barvne snovnosti v nema - 5 6 7terialno avratičnost slikarske podobe. In četudi bi lahko šlo pri tem dvojnem vidiku narave za reminiscenco na heglovsko "svetenje idej" in z njim napotilo k estetski, torej bistveno človeški, umski dejavnosti, verjetno ne bi bili daleč od zaključka, s katerim se srečujemo v sodo - bnem svetu, zaznamovanem z racionalnimi, znanstvenimi razlagami narave in odsotnostjo transcendence: četudi nekatere zaznave razložimo z znanstvenimi orodji in jih torej racionalno dojemamo, vseeno še ob določenih fenomenih presunjeno uziramo njihovo lepoto in doživljamo moč teh uvidov kot nekaj, kar nas povzdigne, nam po svoji naravi omogoči dostop do presežnega mimo ideološko zakodiranih memetskih vzorcev. Rimele v zadnjem obdobju ta vidik dodatno zbuja s sub - tilnim uvajanjem oblik, s katerimi hkrati ostaja v področju minimalistične oblikotvornosti, hkrati pa se vpne v tradi - cionalno ikonografijo, ko na komaj opazen način v svojih postavitvah »upodobi« serije vertikal in horizontal, da v teh oblikah lahko prepoznamo lestve. Tudi uporaba prozornih barv ostaja v območju zbiranja in usmerjanja svetlobe ter hkrati v območju, ko se avtor noče udeleževati spektakla kul - ture šoka, značilnega za sodobno in postmoderno umetnost, temveč zavestno vztraja na tem, komaj še vidnem impulzu, ko gledalec ostaja zavit v stanje, ki meji na »slepoto«, če sam pri sebi ne odpre možnosti za uvid v lepoto. Jiri Kočica 8 9 10 11Oto Rimele , nagrajenec Prešernovega sklada, redni profesor sli - karstva na Pedagoški fakulteti na Univerzi v Mariboru in en na - jbolj prominentnih sodobnih umetnikov v Sloveniji, vključen v 4. edicijo serije Top 10 contemporary artists londonske založbe Masters of Today, je rojen leta 1962 v Mariboru in je svoje šolanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani zaključil z diplomo pri prof. Emeriku Bernardu ter na isti inštituciji potem še specializiral slikarstvo pri prof. Janezu Berniku. Je dolgoletni član Zveze združenj slovenskih likovnih umetnikov. Precejšen del njegovega ustvarjalnega opusa zavzema tudi delovanje v področju glasbe, saj je bil član legendarne skupine Lačni Franz, prav tako pa tudi sodelavec skupine Laibach. Njegovi solo projekti v področju glasbe so podobno subtilni v raziskovanju zvoka kot so njegova vizualna dela v področju slikarskega delovanja. Razstavljal je v vseh eminentnejših razstaviščih po Sloveniji ter v mnogih po tujini, med drugim v Benetkah, v galeriji A+A, v Cir - culus des Bellas Artes v Madridu in v galeriji Charpa v Valenciji. Njegova dela so bila predstavljena tudi na mnogih skupinskih razstavah doma in po svetu. Leta 2019 se predstavi ameriškemu občinstvu s samostojno rastavo v DDA Gallery Pratt Institue v Brooklynu, leta 2022 pa v Galeriji mesta Ptuj pripravi pregledno razstavo Lestev in Ne Bo. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/rimele-oto/ https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/raziskovalec- mentalnih-dimenzij-oto-rimele-v-publikaciji-top-10-contempo - rary-artists/602486 Kemijski inštitut Ljubljana, Slovenija National Institute of Chemistry, SloveniaHajdrihova 19, Ljubljana www.ki.si / 01 47 60 200Kustos, spremno besedilo, oblika : Jiri Kočica Razstava Svetloba in lestev, junij- julij 2023 Brezplačna spletna izdaja, letnica izzida 2024, URL: https://www.ki.si/o-institutu/galerija/oto-rimele-svetloba - -in-lestev-junij-2023/ založnik: Kemijski inštitut, Ljubljana. CIP: Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 220512771 ISBN 978-961-7238-02-0 (PDF)