»TU 'JSKA KW.f'N CA
v
TEDNIK
GLASILO SZDL Z A S AV J A
TRBOVLJE, 25. XI. 1964 - ST. 48/49 - LETO XVII. - 20 DIN
I
Ob 29. novembru - dnevu republike
I

Po vsej Jugoslaviji praznujemo 29. november kot praznik rojstva naše ljudske oblasti, praznik republike.
Letos poteka že 21 let, odkar so se v majhnem mestu Jajce v Bosni tega dne zbrali 'odposlanci jugoslovanskih narodov na II. zasedanju Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije.
II. zasedanje AVNOJ je in bo eden redkih in svetlih dogodkov, s katerim je takrat postavljena prva revolucionarna skupščina, ki je postavila temelj svojim revolucionarnim dosežkom in omogočila nastop novega obdobja socialne in narodnostne enakopravnosti.
Ko se zdaj spominjamo te pomembne obletnice, s ponosom zremo na sadove ljudske revolucije v naši domovini. Ljudstvo se še danes zaveda, kako ogromnega pomena je bila gra-
rasti standarda prebivalcev v naših zasavskih komunah. Brez dobro urejenih šol, v katerih bodo dobivali naši najmlajši osnovo za svoje nadaljnje izobraževanje, s tem pa tudi svoj standard in delež v gospodarstvu in upravljanju, si ne moremo zamišljati današnjega časa. Brez urejene zdravstvene službe, brez urejenih socialno-varstvenih ustanov in podobno si ni mogoče zamišljati, da bo občan lahko pomagal ustvarjati materialne dobrine, ki mu jih poverimo.
Zafo, da bomo lahko izvršili vse naloge, bodo morali v prihodnje tesneje sodelovati med seboj vsi družbeni činitelji. Se zlasti bodo morale delovne organizacije spremeniti odnos do teh družbenih-služb in s sodelovanjem pomagati spremeniti pogoje, v katerih sedaj živi in se razvija naš mladi rod, rod
PRAZNIK REPUBLIKE
ditev demokratične oblasti in ljudske revolu- bodočih proizvajalcev in upravljalcev, cije, kar se je dokazalo s lem, da je dalo vso Z doseženimi uspehi se ne smemo zado-podporo borcem narodnoosvobodilne vojske voljevati. Mnogo smo dosegli v gospodarstvu, in, da so se naši ljudje med NOV morali zdaj pa namenimo vso pozornost družbenim odreči marsičemu. Se mnogo bolj kot takrat službam in komunalnim zadevam. Zavestno in pa se vsi zavedamo zgodovinske pomemb- složno moramo graditi komune kot celoto ter nosti sklepov o graditvi oblasti danes po ustvarjati in razvijati naš komunalni samo-enaindvajsetih Jetih.	upravni sistem.
Ce danes pogledamo na leta po vojni, na- Zavedati se moramo in nikoli pozabiti, da šo samostojno pot v socializem, uspehe na je naša zemlja prepojena s krvjo in z zno področju gospodarstva, preobrazbe v družbe- jem zalita njena rast. Pred nami pa je pri-nih odnosih, našo novo Ustavo, moramo za- hodnost, ki pa mora biti sad našega truda, pisati s ponosom: trdni ln globoki so bili naše sloge — enotnosti in zaupanja samih temelji, na katerih smo vse to zgradili. vase, ki si zavestno gradimo in ustvarjamo
Tudi v Zasavju smo zadnja leta zgradili boljše življenje v domovini — socialistični marsikaj za potrebe družbenega standarda. Jz Jugoslaviji.
starih tovarn so zrasle nove, večje, lepše in V imenu Izdajateljskega sveta »Zas4ysk/ udobnejše, zgradili smo nova stanovanja, ce ga tednika« čestitam vsem občanom Hrast ste, šole itd. Mnogo truda in denarja Je bilo nika, Trbovelj in Zagorja ob Savi ob Dnevu potrebno vložiti v vse to, kar Imamo. Vendar republike, čestitam k doseženim uspehom v vse to še ni dovolj. Marsikaj še potrebujemo, želji, da bi jih bilo v prihodnje še več. Gospodarstvo se Je razvijalo, enak razvoj pa	Martin KLINAR,
nismo dosegli na področju družbenih služb,	predsednik Izdajateljskega sveta
ki v precejšnji meri vplivajo na oblikovanje	»Zasavskega tednika«
JAJCE, 29. XI. 1964
» j scbina in zamisel zase-y dan ja in njegovih jklepov, besede in volja resničnih predstavnikov ljudstva, borcev revolucije, ki so s prisego zvestobe ljudstvu, njegovim težnjam in idealom neštetokrat Sli skozi ogenj, kri in rane v borbi, vse to je odjeknilo kot ogromna rušilna moč za stari izkoriščevalski in z sovraženi sistem. Obenem oa ie bila to ogromna moč ustvarjanja in graditve nečesa novega, lepšega, svobodnega in velikega, čutil sem, da je v tem sočasnem rušenju in ustvarjanju, v revolucionarni borbi in graditvi tudi oblika naše revolucije, njena moč in veličina, njen revolucionarni pogum in vera njenih borcev v zmago. Tedaj je bi'o vsakomur jasno, da mlada revolucija nezadržno prodira naprej z vso moč-io da se vs? jasneje uresni-
čujejo aaijnosevn■ cilji naše partije, ki jih je izrazil v tistih najtežjil in najtemnejših dneh razkosavanja naše zemlje Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije:
Komunisti in ves delavski razred bodo vztrajali do končne zmage!
9 Ustvarjena bo svobodna, bratska skupnost na resnični neodvisnosti vseh narodov Jugoslavije.
V dan šnji stvarnosti II. zasedai,je AVNOJ in njegovi sklepi qla o odmevajo in živijo kot trdna osnova vedno boljše in srečnejše prihodnosti naše socialistične domovine skuonosti bratskih narodov Jugoslavije.
Podpredsednik republike Aleksander Kankovič ob opisovanju zgodovinskih novembrskih dni 1943.
Občan - nosilec kadrovske politike
Smo pred volitvami v skupščine. Aprila 1905 borno volili polovico skupščin, polovico odbornikov in poslancev, ki so bili v letu 1963 izvoljeni za dve leti.
Pričeli smo že s pripravami na volitve. Politična aktivnost v pripravah na volitve se bo v teh zimskih mesecih stopnjevala. V lem vzdušju morala dobili občan v komuni in delavec v delovni organizaciji tisto mesto, ki pripada delavcu — ustvarjalcu — upravljalen. V procesu družbenega samoupravljanja ni najmanjša odgovornost, ki sl jo samoupravljavec nalaga, udeležba in vodeu|e kadrovske politike.
Pred volitvami gre za to, da ustvarimo takšno politično vzdušje, ki ho občanu omogočilo, da v popolnosti uveljavi svojo pravico, da je osnovni nosilec kadrovske politike. To pomeni, da
v procesu kandidiranja omogočimo občanu samoupravno pravico, da predlaga po svoji presoji kandidate. Kandidirali in Izvolili bomo najboljše med občani, take, ki združujejo v sebi kvalitete družbenopolitičnega delavca, ki s svojim delom prispeva k razvoju socialističnih družbenih odnosov, bogatega delovnih izkušenj, taksnega, kateri'sl Je > svojim delom pridobil velik družbeni ugled. Kandidirali bomo človeka, ki ima razvit čut za socialistično solidarnost In družbeno odgovornost, sposobnega poglobiti sc v stvari, ki niso povezane samo z njegovim neposrednim delovnim Interesom, ampak spadajo med probleme skupnosti.
V predvolilni dejavnosti Je kandidiranje najvažnejši element politične aktivnosti, v kateri občani razpravljajo o možnih kandidatih na zborih občanov, na zborih delovnih ljudi, v samoupravnih organih, na sestankih S7.DL ter v drugih družbenopolitičnih organizacijah In društvih. Občani odločajo na zborih volivcev, koliko kandidatov za en mandat bodo kandidirali. V taki politični aktivnosti Je kandidiranje najvažnejši element
volitev — pomeni družbeno afirmacijo In zaupanje volivcev ter podporo družbeno-polltičnlb organizacij vsem kandidatom.
Vprašanje rotacije polovice odbornikov bomo reševali v smislu ustavnih določil. Volivci se bodo sami odločili, koga od odbornikov bodo ponovno kandidirali. Politično stališče VI. plenuma Zveznega odbora SZDI..I je, da naj bi volivci Izkoristili to ustavno določilo le v Izjemnih primerih. Težnja naSega družbeno-po-litičncga razvoja Je, da se na teh dolžnostih zvrsti čim več občanov in s tem širi odgovornost za upravljanje družbenih zadev na čfm SirSI krog. Iz. tega razloga bomo težili k čim striktnejši rotaciji.
Volitve so bistveni sestavni del samoupravnega sistema, kjer občani aktivno In soodgovorno sodelujejo, postati morajo sestavni del vsakdanje samoupravne aktivnosti v njihovih delovnih or-ganlzaeijah In kotnunl. Z načelom rotacije posvečamo volitvam trajno In sistematično skrb. Organizacije SZDI. In občani v njih prevzamejo našo skrb za politič-no-kadrovske priprave volitev. Vsakokrat bomo volili najboljše.
najsposobnejšo skupščino, ki bo kos odgovornim družbenim nalogam, zato je Izbira odbornišklh kandidatov naša skupna politična odgovornost.
Dosedanji manifestatlvn! značaj volilnih priprav se mora umakniti trajnemu in sistematičnemu delu Zaradi takega značaja volilnih priprav tn volitev voli forum SZDL stalno volilno komisijo, ki naj pomeni povečanje aktivnosti naših političnih organizacij v političnih in kadrovskih pripravah za volitve. Komisija in družbeno-polltlčnc organizacije razvijajo tako politično aktivnost občanov, da postane občan glavni nosilec kadrovske politike. Komisija mora uveljaviti načelo javnosti, uveljaviti metode konsultacije z vsemi činitelji drožheuo-političncga življenja in spoštovati pravice vseh organizmov Javnega življenja, ki skrbe in so Jim posvečene naloge konkretnega odločanja tako pri poslavljanju kandidatur, kakor tudi pri volitvah In Imenovanjih.
Stane HODFJ, predsednik ObO S7.DL Trbovlje
Za 29. X! dan re-	
publike	O
VSEM	
DELOVNIM	
LJUDEM	
V ZASAVJU	
	S M
Izdajateljski svet.	B
uredništvo in upra-	B
va »Zasavskega te-	
dnika« Trbovlje	
Aktualni interv u rudarji ljubljanskega in celjsk ega okraja
6. decembra bo v Trbovljah občinska konterenea ZMS. V našem uredništvu smo se že odločili za intervju z enim od članov občinskega komiteja ZMS. Ko sem §e prejšnji teden udeležil mladinske letne konference na rudniku, sem izkoristil lepo priložnost in se zapletel v pogovor s sekretarjem ObK ZMS Trbovlje — Cirilom Urekom. Vprašanja in odgovori so si sledili v drugačnem vrstnem redu. kot sem jih tule nanizali vendar menim, da to ne bo zmanjšalo aktualnosti tega intervjuja.
Prvo vprašanje je bilo: »V Trbovljah je občutiti, precejšnjo aktivnost mladih pred občinsko konferenco. Kako ti to komentiraš?
»Moram reči, da je bilo delo mladine vse leto precej raznoliko. Naša prizadevanja so bila usmerjena predvsem na širša področja delovanja preko raznih
cesto, nadalje smo zgradili strelišče na Dobrni in postavili temelje za novo naselje na Vre-skovem. Seveda ne smemo pozabiti na akcije mladine iz IKS, TSS, Rudnika, STT in drugih, v okviru šole ali podjetja. Pričakujem, da bo trboveljska mladina v prihodnje sodelovala pri gradnji enega izmed pomembnih komunalnih objektov.«
Kadrovski problemi?
»So različni, menim pa, da če že govorimo o sistematični kadrovski politiki, se vsekakor ne sme .zgoditi, da pridejo na ObK ZMS predstavniki različnih dru-žbeno-političnih organizacij, društev in sekcij ter zahtevajo, naj
za enake pogoje gospodarjema
ZAGORJE — Na Izlakah je bilo zadnji petek posvetovanje, ki ga je pripravila komisija pri Republiškem odboru sindikata delavcev v industriji in rudarstvu za reševanje perečega stanja v rudarstvu s predstavniki sindikalnih organizacij rudnikov s področja ljubljanskega in celjskega okraja.
oblik izobraževanja, precej po--------- —- kflv-
zornosti pa smo posvetili aktivnemu odnosu mladine do proizvodne problematike in njihovemu uveljavljanju v samoupravne organe. Ce ocenjujemo samo aktivnost zadnjih treh mesecev, vidimo, da se je celotna mladina Trbovelj vključila v predkongresno aktivnost ZK, kot tudi v priprave za mladinske letne konference po aktivih in za samo občinsko konferenco. To Je nekak korak naprej, če se spomnimo prejšnjih let, ko se je običajno takšna aktivnost odvijala le na nivojih mladinskih vodstev.«
»Kako so koristila napotila, ki ste jih dali mladinskim vodstvom lz aktivov na septembrskem seminarju?«
»ObK ZMS Je mesec dni pred seminarjem Izdelal ustrezen bilten, v katerem so mladi aktivisti dobili pregled nad celotno predkongresno dejavnostjo mladine in nad pripravami za letne konlerence. Mladinske letne konference po aktivih so za nami in z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da so bila ta napotila zelo koristna, saj so letne konference nspele proti našim pričakovanjem.
Kakšno problematiko bo mladina obravnavala na občinski konferenci?
»V tem letu je nedvomno potrebno posvetiti vso pozornost šolstvu na vseh področjih, kot tudi temeljitim pripravam na bližnje skupščinske volitve.«
Kaj pa delovne akcije mladine letos?
»Tu beležimo vidne uspehe; pri akciji Liza—Podmeja smo godili
Jim ObK ZMS da mlade kadre za njihova vodstva. Taka politika je po mojem mnenju zelo kratkovidna in ml sl prizadevamo v programski usmeritvi kadrov to staro miselnost odpravi-U.«
Kaj misliš o mladinskih tribunah In šoli za življenje?
»Mladinske tribune so opravičile naše zaupanje, šolo za življenje pa je obiskovalo približno 2000 mladincev, kar pove, da Je to najbolj priljubljena oblika najširše kulturne vzgoje in izobraževanja mladih.«
Katere bodo glavne naloge novega občinskega komiteja ZMS?
»Nedvomno bo morala biti glavna naloga ObK ZMS in mladinskih vodstev, da bodo končno prisluhnili in poglobljeno razpravljali o problemih mladine in posameznikov, s tem pa nam bo uspelo, da bo mladinska organizacija res organizacija mladih.«
(-žak)
Na posvetovanju je Jože Greben, predsednik komisije, poročal o njenem delu in pri tem poudaril, da je komisija na osnovi dosedanjih analiz o stanju v premogovništvu izdelala predlog za rešitev nastalega položaja, pri čemer pa je tudi že nanizala potrebne ukrepe v merilu zveze, republike in samih rudarskih kolektivov. Predvsem se je komisija zavzela za ustvaritev enakih pogojev gospodarjenja za vse delovne organizacije, za sprostitev cen premogu in za dolgoročno planiranje Investicijske politike In kreditiranja, tako za razširjeno reprodukcijo kot za potrebe družbenega in osebnega standarda. Predlagala pa je tudi tesnejše sodelovanje med premogovniki In elektrogospodarstvom. Komisija je bila tudi mnenja, da je treba v primeru, če se v okviru zveze ne rešijo posamezne nujne naloge, poskrbeti za njihovo realizacijo v okviru Slovenije, kjer še vedno predstavlja premog 70% vseh energetskih virov.
Predstavniki sindikalnih organizacij premogovnikov s področja ljubljanskega in celjskega okraja so soglašali z dosedanjim delom komisije in s predlogi za rešitev
Trije oddelki Politične šole v Trbovljah
Pred dnevi so v Trbovljah začeli pouk v prvem oddelku Politične šole, ki jo letos prijavljajo občinski komite
ZKS. občinski sindikalni svet in občinski komite ZMS, in sicer v sodelovanju z domačo delavsko univerzo.
Pouk v šoli bo strnjen in bo trajal po 20 dni. Sola bo imela tri oddelke, v katerih
Številna vprašanja
V petek, 20. novembra, je bila v Zagorju ob Savi 18. seja obeh zborov občinske skupščine, ki Jo je vodil predsednik Dušan Kolenc. Na dnevnem redu je bila obravnava Številnih aktualnih vprašanj.
Potem, ko so odborniki zaradi dotrajanosti prostorov potrdili zapisnik zadnje seje, zaprla poslovalnico podjetja
je bila na dnevnem redu točka »Vprašanja odbornikov in
»Meso«. Predsednik Kolenc je odbornikom pojasnil, da
odgovori«. Najprej jih je za- se je s tem problemom občin-nimala podražitev mleka od ska skupščina že ubadala in
72 na 80 din. Odbornikom je da imajo v načrtu prestavi-bllo pojasnjeno, da je Izlaška tev mesnice v prostore, kjer
Mlekarna, ki je preskrbovala je zdaj poslovalnica Borovo,
Zagorje z mlekom, prešla v ja pa s; začasno uredila
sestav Ljubljanskih mlekarn, nove prostore, sicer pa Boro-Cena mleka je zdaj enotna za vo računa na ureditev lastnih
vse področje, kjer ga prodaja- trgovskih prostorov. Odborni Jo Ljubljanske mlekarne, zvi- ke je zanimalo tudi ogreva-
šan je cene od 72 na 80 din pa nje v stolpnici in ureditev je bilo spričo povečanja stro- prevoza v isti zgradbi. Pove-
škov nujno. Med drugim je dano jim je bilo, da bodo do-odbornike zanimala tudi pre- bili odgovor na ta vprašanja,
skrba i mesom v Toplicah, brž ko bo izvršen tehnični In kjer je sanitarna inšpekcija finančni prevzem. Na vpraša-
cij ter razpravljali še o nekaterih vprašanjih.
nastale situacije v
ije v premogovništvu, o čemer bo v
kalnih organizacij razširila še na samoupravne organe, tehnične službe in upravna vodstva teh delovnih organizacij. Dogovorili pa so se še, da bodo o poteku akcije za reševanje problematike v rudarstvu seznanili na bližnjih občnih zborih sindikalnih podružnic vse slovenske rudarje.	t
kratkem razpravljalo tudi predsedstvo Republiškega odbora sindikata delavcev v industriji in rudarstvu. Predlagali so tudi tesnejše sodelovanje med slovenskimi premogovniki, in sicer na vseh mogočih področjih, pri čemer naj bi se sedanja oblika sestajanja in izmenjave mnenj predstavnikov sindi-
Predstavnike slovenskih podružnic rudarjev ljubljanskega in celjskega okraja je med posvetovanjem na Izlakah obiskala indijska rudarska delegacija.
• Ker je v petek Izvršni
•	svet Skupščine Sociali-
•	stične republike Sloveni-
•	je razpravljal tudi o sta-
•	nju v premogovništvu,
•	poročamo o tem na zad-
•	nji strani!
Most v Jevnici -spomenik
Pred kratkim so se v Litiji sestali predstavniki občinskih skupščin in občinskih odborov ZZB NOV občin Domžale, Ljubijana-Moste-Polje in Litije ter razpravljali o tem, da bi v prihodnjem letu, ko bomo slavili 20-letnico osvoboditve, most v Jevnici primerno uredili in ga tudi obeležili, in sicer zaradi tega, ker je bil tu važen prehod partizanskih enot s Štajerske na Dolenjsko, ki kljub temu, da je bilo treba čez 2 cesti, železniško progo in nemško-italijansko mejo, skozi vso
vojno ni bil kompromitiran, Cez ta prehod so šli številni partizani, prenašali so ranjence, pa tudi kurirji so ga uporabljali za prenašanje pošte in drugega gradiva.
Zdaj izdelujejo Idejni načrt za ureditev mostu, 15. decembra pa se bodo omenjeni predstavniki spet zbrali In se dokončno dogovorili o ureditvi. Predvideno Je, da bo 4. ali 22. julija prihodnje leto v Jevnici praznik vseh treh občin, (ma)
bo po 30 slušateljev. V prvem oddelku, ki bo kmalu zaključil šolanje, so člani samoupravnih organov; v drugem oddelku bodo sindikalni delavci; v tretjem pa mladinski aktivisti.
nje, kako je z izgradnjo vzgojno varstvene ustanove na Izlakah, je bilo odbornikom pojasnjeno, da so sredstva zagotovljena, niso pa rešene še vse zadeve v zvezi z zagotovitvijo prostorov in stanovanj za vzgojitelje.
Mimo drugega so odborniki ugodno sprejeli poročilo o gibanju proizvodnje v prvih devetih mesecih letos; sprejeli so odlok o ustanovitvi slikarske kolonije na Izlakah, ki naj postane tradicionalno zbirališče slikarjev iz Slovenije in drugih naših republik; sklepali so o ustanoviteljstvu in financiranju strokovnih šol; poslušali so poročilo sodnika za prekrške in komisije za statute delovnih organiza-
PLANSKE NALOGE BODO
PRESEGLI
»Devetmesečni plan je presežen za lOVo. Vsi izgledl pa so, da ta nivo prekoračenja (ali morda celo več) obdržimo do konca leta. Marsikdo bo mislil — glede na rezultate, ki jih dosegamo — da je stanje v naši delovni organizaciji zadovoljivo. Temu namreč ni tako. Stalno se vbadamo s problemom, kako zagotoviti zadostne količine reprodukcijskega materiala (predvsem vezanih in panel plošč). Ne morem pa trditi, da so te težave dosle| vplivale na večje zmanjševanje proizvodnje. Vsekakor Je trenutno lažje tistim delovnim organizacijam, ki jim zaradi zadostnih količin reprodukcijskega materiala poteka proizvodiija normalno. Sicer pa vlada v lesni industriji splošno pomanjkanje tovrstnega materiala, predvsem, ker se je večina delovnih organizacij, ki proizvajajo ta material — usmerila v Izvoz, češ, da na zunanjih tržiščih dosegajo ugodnejše cene. Nekatere pa so ustavile proizvodnjo, in sicer z izgovorom, da ne dosegajo ekonomskih cen,« je pripovedoval ob zadnjem obisku v Tovarni pohištva v Trbovljah njen direktor, tovariš Šinkovec.
»Kar pa zadeva osebne dohodke,« je nadalje pripovedoval tovariš Šinkovec, »se tl gibljejo v občinskem povprečju. Naša delovna organizacija Je razdeljena na štiri obračunske enote. Način stimuliranja proizvajalcev v posameznih ekonomskih enotah pa je naslednji: v prvi vrsti Je vsak odvisen od tarifne postavke, nadalje od individualne norme in končno tudi od vrednosti točke, ki pa je različna z ozirom na uspeh posameznih enol. Smoter takega sistema stimuliranja je, da vsakega proizvajalca zainteresiramo, da kar najracionalnejše troši sredstva za proizvodnjo.«	L. E.
Zasavski tednik — stran 3
____ i i.	s
To, kar kongres lahko da in mora dati, je odpiranje perspektiv našega nadaljnjega razvoja na poti izgradnje socialističnih odnosov med ljudmi
PRED Vlil. KONGRESOM ZKJ
V teh dneh, ko praznujemo 29. november, se Zveza komunistov Jugoslavije pripravlja na svoj VIII. kongres, ki se bo začel 7. decembra v Beogradu. Na njem bo ocenjena prehojena pot in začrtana sm^r bodoče aktivnosti.
Če bi analizirali kaj vse je bilo storjeno v tem kratkem obdobju med VII. in VIII. kongresom, bi ugotovili velik napredek v razvijanju socialistične demokracije in poglabljanju samoupravljanja, v materialnem in kulturnem napredku naše družbe, družbenem uveljavljanju našega delovnega človeka in izboljšanju njegovega življenjskega standarda, čeprav številke nikoli ne morejo verno odraziti naporov delovnih ljudi na vseh področjih, bi za osvetlitev gornje trditve nekatere vendarle uporabili.
Leta 1958 je narodni dohodek Jugoslavije znašal 1834 milijard, a 1963 že 4181 milijard. V družbenem sektorju smo 1958 imeli 2,485.000 zaposlenih. Leta 1963 je število zaposlenih preseglo 3,319.500. Število občanov in pro5zvajal-
t	I
cev, ki v imenu kolektivov in skupnosti odločajo v različnih organih samoupravljanja, je naraslo od 140.385 (1. 1958) na 260.000 (1. 1962). Zadnja leta je število sodelujočih v samoupravnih organih v nadaljnjem hitrem naraščanju. Proizvodnja blaga za osebno potrošnjo je povečana za 89*/». Naglo raste število električnih pripomočkov v gospodinjstvih, števifo radio-aparatov, televizorjev, motornih vozil itd. Osebna potrošnja na glavo prebivalca je porasla od 61.000 na 120.Wo din (računajoč po tekočih cenah) ali skoraj za 100*/». Leta 1963 je 29,7 >/o zaposlenih prejemalo osebni dohodek, nižji od 20.000 din. Leta 1964 je ta odstotek znižan v merilu SFRJ na 17,7 °/o, a v SR Sloveniji na 2,6 °/o itd.	,
''Napredek in uspehi na vseh področjih notranjega življenja, principielna in dosledna zunanja politika so omogočili nadaljnje uveljavljanje naše socialistične domovine kot činite-lja mira in aktivnega sodelovanja med državami v mednarodnih odnosih.
Ob tem ko naštevamo uspehe — in lahko bi jih še veliko več — ne mislimo trditi, da ni bilo tudi neuspehov, slabosti in napak. Bile so. O
njih smo govorili vsak dan in jih moramo imeti pred očmi tudi v teh dneh, ko bomo praznovali rojstvo socialistične Jugoslavije in se pripravljali na kongres. Toda ne bi bilo prav, če bi nam ob teh praznikih pogled na slabosti in pomanjkljivosti zasenčil dosežene rezultate. Če se ob raznih družinskih praznikih spominjamo lepega in prijetnega, je prav, da smo tudi ob našem skupnem prazniku objektivni in z vedrim y pogledom v bodočnost.
Skupno z vsemi delovnimi ljudmi so jugoslovanski komunisti lahko ponosni na delež, ki so
ga prispevali v skupne napore. Na oživljavanju Programa ZKJ, sprejetega na VII. kongresu, ki je verno odrazil težnje in interese delavskega razreda in delovnih ljudi.
Vendarle pa si moramo v teh predkongresnih dneh vedno znova zastaviti vprašanje: Ali smo storili vse, l^ar je bilo mogoče in ali smo lahko s tem, kar smo dosegli, zadovoljni? Odgovor je jasen. Za samozadovoljstvo — posebno za komuniste kot družbene delavce (a ti morajo biti to, če hočejo biti komunisti) — ni in ne more biti prostora, kajti samozadovoljstvo bi ogromno škodovalo njihovemu ugledu Kjer je samozadovoljstvo, tam je oportunizem, a kjer je oportunizem in familiarnost, nastajajo pogoji za različne deformacije, ki slabijo idejni in politični vpliv in akcijo komunistov v kolektivu, občini in širši skupnosti.
V	tem oziru lahko upravičeno pričakujemo, da bo Vlil kongres pred ZK in njene člane postavil nove naloge. Analizirajoč prehojeno pot bo med svojimi zaključki in smernicami nedvomno uvrstil na prvo mesto prizadevanja za polno uresničenje ustavnih načel v vsakem kolektivu, občini in celotni skupnosti.
V	razpravi o uveljavljanju globoko humanističnih in demokratičnih načel naše Ustave bo kongres nedvomno ocenil, če so bila prizadevanja komunistov vedno in povsod v skladu s temi načeli. Takšna razprava bo vsekakor prispevala k treznosti tistih^ posameznikov, ki težko razumejo, da ZK ni zato, da odloča v imenu ostalih in da je treba iti v korak z našim demokratičnim razvojem, ki terja več poglabljanja, več znanja, predvsem pa več občutka za težave, težnje in interese delovnega človeka in iniciative za njihovo konkretno reševanje.
Na koncu — nerealno bi bilo pričakovati, kot se tu in tam sliši, da bo kongres rešil vse težave in odstranil vse slabosti, s katerimi se srečujemo. Stvari se ne rešujejo na kongresih, ali samo na kongresih, temveč v delovnih kolektivih in samoupravnih organih — skratka med delovnimi ljudmi samimi. To kar kongres lahko da in mora dati, je odpiranje prespektiv našega nadaljnjega razvoja na poti izgradnje socialističnih odnosov med ljudmi ter kakšne so v tem oziru odgovornosti in obveznosti komunistov.	Marijan Orožen
6 PROIZVAJALCEV-
18 vprašanj in odgovorov
Pred 29. novembrom smo se mudili v nekaterih delovnih organizacijah v Zasavju. Obiskali smo nekaj proizvajalcev, ld so odgovorili na vprašanja našega uredništva takole:
BOGOMIR KOS, Strojna tovarna Trbovlje:
Kako je potekalo poslovanje vaše delovne organizacije letos?
— V zadnjih treti mesecih /Julij — september) smo planike naloge prekoračili za 6 4/e. Belini prhblem je bfl v zvezi t dobavnimi roki reprodukcijskega materiala. Člani de-krvnega ' kolektiva stalno opremljajo poslovanje in so gproti obveščeni o težavah in uspehih delovne organizacije.
Kakšne pristojnosti imajo posamezne ekonomske enote oz. so ekonomske enote te ekonomsko samostojne?
— Obratni delavski sveti praktično sploh ne vedo, kakšne pristojnosti spadajo v njihov delokrog. Tako je osrednji delavski svet še vedno tisti, ki ureja vsa vprašanja. Pa tudi dohodi*, ki ga ustvarijo posamezne ekonomske enote, ne ostane pri njih, pač pa se razdeli med vse EE. Zdaj sd prizadevamo, da bi tudi te pristojnosti začeli prenašati na posamezne ekonomske enote, s čimer bodo proizvajalci še bolj zainteresirani za poslovanje.
Kako spremljajo člani mladinske organizacije poslovanje. tovarne?
— Mladinci in mladinke, ki •o člani samoupravnih organov, se aktivno vključujejo v razprave na sejah teh organov; manj pa zanimajo ta vprašanja tiste člane Z1CS, ki niso člani teh organov. Zato
(podražitev surovin in zmanjšanje povpraševanja po izdelkih). Pri sestavi plana smo računali na rekonstrukcijo, ki pa še ni zaključena. Glavni vir obveščanja pri nas so obratni delavski sveti, ki pa »o zaživeli šele v drugi polovici leta.
Ste bili član delavskega sveta? Kako ocenjujete delo članov samoupravnih organov?
— Član delavskega sveta sem bil v mandatni dobi 1962-1964.
Delo članov delavskega sveta zaradi nezainteresiranosti posameznikov ni po-
Bogomir KOS
naj bo naloga mladinskega vodstva predvsem ta, da se tudi mladi proizvajalci čim aktivneje vključijo v obravnavo vse gospodarske problematike tovarne.
ANTON SAVSEK, Industrija usnja Šmartno:
Kakšne uspehe je dosegla vaša delovna organizacija v prvih devetih mesecih in kako je bil o tem obveščen kolektiv?
— Kolektiv je v prvih devetih mesecih letos dosegel dobre proizvodne uspehe. Nekatere ekonomske enote svojih nalog sicer niso dosegle, pač zaradi objektivnih težav
Anton SAVSEK
vsem zadovoljivo. Vse premalo se še zavedajo odgovornosti, ki jih imajo kot člani samoupravnih organov. Premalo pašo mas ti Je namenjeno tudi izobraževanju.
Kako ocenjujete perspektivni razvoj vaše tovarne?
— Čeprav za usnjarsko industrijo ni konjuktumo obdobje, gleda kolektiv na razvoj tovarne z optimizmom, predvsem zavoljo tega, ker bomo zmanjšali proizvodnjo nerentabilnih artiklov na minimum ter povečali proizvodnjo rentabilnih artiklov, po katerih Je in verjetno tudi še bo precej časa veliko povpraševanje. Vsak pesimizem glede nadaljnjega razvoja tovarne je neutemeljeni MILAN VETERSEK, Industrija gradbenega materiala, Zagorje:
Našli smo ga sredi kupov apnenčastega kamenja. Do zdaj je delal že skoraj na vseh delovnih mestih, zato dobro pozna vsa dela.
Kako Je z izpolnjevanjem plana? So nastopale kakšne težave?
— Plan za prvih devet mesecev smo dosegli In presegli. Ugodni so tudi Izgledl za izpolnitev letnega plana. Težave so se pojavile predvsem pri prehodu iz starega klasičnega načina predelave apnenca na moderni mehanizirani način. Smo tudi sredi temeljite rekonstrukcije. Tole, kar vidite — pokazal je z roko na nov objekt — je nova meha-
nizirana drobilnica, ki nam bo v precejšnjo pomoč pri delu.
Imate z ozirom na težke pogoje dela urejeno primerne zaščito?
— Da, primerno. Omenim
naj samo, da dobimo vsa potrebna zaščitna sredstva. Pa tudi sicer je poskrbljeno za zaščito pri delu.
Ali je delavski svet dovolj prisluhnil potrebam članov kolektiva?
— Vsekakor je dolžnost samoupravnih organov, da upoštevajo mnenja članov kolektiva in njihove želje. Vendar pa je opaziti, da je objektivne in umestne kritike premalo, več se kritizira na mestih, ki za to niso primerna.
MILAN SIMERL, Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik:
— V tovarni sem zaposlen že od leta 1945. Z rezultati, ki smo jih dosegli v letošnjem letu, smo lahko zadovoljni, saj smo dosegli tako količinski kot tudi finančni plan. Kot mnogokje drugod smo se tudi pri nas srečavali s problemom, kako zagotoviti zadostne količine reprodukcijskega materiala.
Da W bil kolektiv kar najbolj seznanjen s poslovanjem in v zvezi s tem tudi s problemi, s katerimi se srečujemo, smo uvedli tribuno proizvajalcev kot stalno obliko obveščanja.
Kakšne so perspektive za razvoj?
— Stremeti moramo predvsem za tem, da bomo Izdelovali finalne kemične izdelke. S tem bi dosegli še večje uspehe.
Kakšen Je odnos med mojstri In neposrednimi proizvajalci?
— Sicer Jo to vprašanje včasih precej pereče, vendar posebnih problemov v zvezi s tem pri nas nismo Imeli.
POLDA PINTAR, Predilnica Litija:
V Predilnici je zaposlena od leta 1945;.šest let Je že brigadirka.
Kakšne uspehe ste dosegli v letošnjem letu in kako o tem obveščate člane kolektiva?
— Zaradi zadovoljive preskrbe z reprodukcijskim materialom smo planske naloge presegli. Člani samoupravnih organov so pismeno obveščeni o vseh važnih dogodkih, člane kolektiva pa o njih obveščamo preko oglasnih desk in tovarniškega časopisa.
Z ozirom na to, da je v Predilnici zaposlenih precej žena, nas zanima, kako Je urejeno varstvo?
— Imamo vzgojno varstveno ustanovo, ki pa zaenkrat deluje samo dopoldan. Mesečna oskrba znaša 4.000 dinarjev. Ker se Je povečalo število vzgojiteljic, se je izboljšalo tudi varstvo otrok. Želim, da bi bilo člmprej urejeno var-
stvo otrok tudi v popoldanskem času.
Kakšen sistem nagrajevanja je pri vas v veljavi?
— Naši proizvajalci so stimulirani po učinku, oz. v veljavi imamo točkovni sistem. Osebni dohodek proizvajalca je odvisen tudi od skupinskih in individualnih norm. Morebitna nesoglasja zaradi sku-
Polda PINTAR
pinskfib norm (vsi proizvajalci ne delajo enako) pa rešujemo na sejah obratnih delavskih
svetov.
MOMIR SAVIČ, Steklarna Hrastnik:
Kako je z izvršitvijo planskih nalog in kako je o tem obveščen kolektiv?
— Planske naloge za prvih devet mesecev smo presegli. Ce ne bi primanjkovalo nekaterih vrst surovin, bi bili dosežki še boljšL Kot vidite, je naša tovarna stalno v rekonstrukciji. Zdaj je v gradnji nova hala, kar bo vplivalo na povečanje proizvodnje. O poslovanju steklarne obveščamo kolektiv na sestankih obratnih delavskih svetov in s pomočjo oglasnih desk.
1
Ali družbeno-politične organizacije v Steklarni vselej razpravljajo o tekoči problematiki? f
— Na sestankih družbeno političnih organizacij, tako OO ZK in siadikadnih podružnic vedno razpravljamo o tekoči problematika. Mladinska organizacija ne obravnava teh vprašanj. Da bi izboljšali delo z mladino, je v teku ustanovitev kluba mladih proizvajalcev. Včasih je bil eden od najboljših v državi Menim, da posvečamo mladim ljudem premajhno pozornost, vse naše misli so usmerjene predvsem v dokončno izgradnjo tovarne.
Kako Imate urejena vprašanja prehrane, zdravstvene zaščite in otroškega varstva?
— Vsak dan lahko kupimo topel obrok hrane. Imamo svojo obratno ambulanto. Zadovoljivo je urejeno — glede objektov — otroško varstva

Momir SAVIČ
V načrta pa imamo izgradnjo centra za rekreacijo.
Razgovore vodil: L. E.
Gospodarstvo in volitve
Delo til. seje splošnega družbenopolitičnega zbora občine Utije j« bilo usmerjeno v razpravo o novem gospodarskem sistemu, ki ga uvajamo. Uvodoma je o tem pciočal yred-sednik litijske Občinske akupičSte, Stane PUNGERČAR, ki predvsem opozoril, da je treba o novem gospodarskem odetemu organizirali kar najfthie razprav« med delovnimi kolektivi. Namen razprav naj) bi bil. da se z njlmd seznani vsak proizvajalec oa. občan. Predsednik Pungerčar je Audi opozoril, da «1 morajo kolektivi tebotjteftl poslovanja, večjo pozornost pa bo treba namenili razvoju kmetijstva. V delovnih organizacijah in po krajevnih organizacijah SZDL pa t>i bilo treba prJyravWJ tu«
SEMINAR ZA IZOBRAŽEVANJE SINDIKALNIH KADROV
Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta v Zagorju ob Savi je pred kratkim razpravljalo o nekaterih vprašanjih v zvezi s organizacijo seminarja, katerega namen bo Izobraževanje sindikalnih kadrov. Seminar naj bi pripravil zagorski Občinski sindikalni svet do konca leta, udeležilo bi sc ga okrog 40 sindikalnih delavcev, trajal pa bi dva dni.
Po mnenju predsedstva občinskega sindikalnega sveta saj bi na seminarju za sindikalne delavce največ razpravljali o samoupravljanju, notranjih odnosih in delovnih razmerjih, sc pravi o vprašanjih, s katerimi se sindikalni delavci najčešče srečujejo.
ruprav« « J-UUmea neaktivnem razvoju.
Razprava ja bila usmerjan« predvsem r to, kako bo nov gospodarski alistem vpli val oa posamezne delovne orgaalaad/e. Im mamo gejatv«. da M-vi mehanizem po,tavt)a kolektiva prad dettaM«. da tam! afafclje u reprodukcijo, kale ne tc, Oa bo po-t robna res doaladna ang&iuaueet tla-bornega proizvajalca. Tov Zavašnik J* *■“*• tadeetrlje nanj. je pit tem opozoril na raidltne težave. • katerimi m araCeJa industrija (plato-n Irana prodajne cene) dl)e časa pa
"Ji! *£**? t?*dl s*1 obravnavi inva-
etlck). Poudaril je. da nadnjl reitlrk-ajaki ukrepi v zveri m lovosUcljand nieo [rfzadell temo gradenj vetih objektov peC pa tudi uumjie rekonstrukcije. TMoCenr težave bodo na-etale tudi mil naostr iva poaoj.l ae obratna sredstva. Tov. 7avaeoik je o po »ocil na to. de bodo verjetno po-samazne delovne organizacije akuiale proizvodnjo takih artiklov, pri katerih zaradi različnih vzrokov ne zaslu-tlijo dovolj, zreducirati ae minimum.
Predstavniki Predilnice, Leenr Industrije in Industrije apna Kresnice eo razpravljali o tem. kako izdelali perspektivni plen. urediti razvoj Industrije apna ln o drugem. Pri tom je bil dan poudarek potrebi po večjem sodelovanju na relaciji med delovnimi organizacij ar d in kotirano ter med se ml ml delovnimi orognizaclJami. Naglafteno pa je ftu« fadio, da je treba na ukrepe gledati a stališča llrie družbene skuponeti.
Sploinl družbi; no-politični zbor litijske občine Je r-azoravljal tudi • pripravah na (redstoleče voltfve ▼ občinsko, okrajno, republiško b» zvezno skupščno V razpravi Je tlo fte posebej neglaloivo, da mors biti v prihodnje stik odbornikov oz poslancev z volivci 4e teenell! kol doslej. Prt Izbiri kandidatov pa le trobe upoštevati na toliko predstavništvo kot kvaliteto posameznih kandidatov Na «*|1 Je bite tevetleoe to« občinska volilna komielja. I* H.
RAZGOVOR Z DELEGATI ZASAVJA ZA Vlil. KONGRES
Na občinskih volilnih konferencah organizacij ZKJ vseh štirih zasavskih občin smo v juniju Izvolili tudi delegate za VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije.
Cez nekaj dni bo v Beogradu začel Z delom VIII. kongres ZKJ. Zaradi tega smo v uredništvo povabili na razgovor Inž. Heleno Dientl iz Litije, dr. Olgo Škerbic-Ker-stein in Ivana Migliča iz Trbovelj ter Staneta Dornika iz Zagorja ob Savi (manjkal je delegat Hrastnika Marijan Orožen, ki je v Beogradu) in se z njimi pomenkovali o nekaterih aktualnih vprašanjih pred bližnjim kongresom.
Razgovora se je udeležil tudi organizacijski sekretar ObK ZKS Trbovlje Franc Dolanc, vodila pa sta ga naš urednik Marijan Lipovšek in sodelavec Andrej Železnik.
delitve osebnih dohodkov (le-ti so se dvignili od 35.000 na 44.000 din v povprečju), o statutu delovne organiza-
- KAKŠNA je BILA pred pomanjkljivostih v proizvod- zla.s.ti vlogo °?n,ovne or' ... _u ... gma"irzroriičenihPzmog°ji- 8antzacije ZK v delovni or-vostih, modernizaciji in m- S^aciji. Psnovn? or®anl'
VSI BOMO RAZPRA-
, VLJALI V BEOGRADU
Vlit. KONGRESOM ZKJ DEJAVNOST V ORGANIZACIJI ZKJ, KJER STE VKLJUČENI?
^ Dr. Olga Škerbic-Kersteln:
Govorili smo o idejni smeri v samoupravnih organih in tolmačili to med člani kolektiva. Ce bomo komunisti kot
_
vesticijah, v decembru pa bomo izvedli področno posvetovanje s komunisti v samoupravnih organih. Obravnavali bomo vprašanja samoupravljanja
zacija naj bo predvsem organ, ki bo razpravljal o partijskih vprašanjih, o vseh drugih problemih pa naj bi govorili v aktivih, žal smo
— O CEM BOSTE RAZPRAVLJALI NA VIII. KONGRESU ZKJ?
Dr. Olga Škerbic-Kersteln: Naslov je tako dolg, da pove vse: »Medsebojna povezanost in odvisnost go-
naprej. Moram reči, da smo naleteli na veliko razumevanje pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje, z ozirom na to, da so bile prej pri Okrajnem zavodu določene težave. J^etos smo
vprašanja tudi ugotoviiij da nekateri spodarskih, političnih, orga- čeli reševati mn?	pr-"
idejni vodje pravdno usmer- f3^&S&££iSZ Skrfno OakihTe K StS ilf nhhov vS' fki problem zffvsSh^
^niVodrkiiubz£s EEtSIfiodi’ sMa^SčIlfr
3Pa?iy ze neki premik na- r0V( koordinacije med skup-	df„č!P 3&JLfi???;
prej. Izvedli smo že Integra- mno kolektiva in obratnih	tv0ja dolznost
cijo gotovih služb (pediatri- swtm n* imnr,, w, nmPn:i opravljena.
na stanje, odnose in rezulta-	h ■	•
te dela v delovni organizaci- dohodke, tako je sediij naj-
ji.« Poudarek bo tu na pomenu strokovne integracije
. .	. . svetov. Na koncu bi omenil
ja, rentgen, kirurgija, inter- ge razprave v statutu delov-
kolikoačasaPbo šaeHJto loč,- ne °rganizacije’ -kjer- so vse
Inž. Helena Dientl: Število članov ZK je v kmetijstvu
v zdravstvu v Zasavju.
Ivan Miglič: Razpravljal bom o vlogi in pomenu delovnih enot v delovni orga-
KoiiKocasd oo se to ločeno, osnovne organizacije ZK majhno, pri nas pa smo raz- lovnih.enot v delovni orga-• 3 L1 f Pa ?o prostori dale kar 25 novih predlogov, pravljali o problemih samo- nizaciji. S tem mislim na in kadri! Komunisti si mo- stane Dornik: Pri nas smo upravljanja v tej panogi, ka- potegovanje neposrednih ramo prizadevati za pravil- razpravljali predvsem o pro- ko izboljšati notranjo orga- proizvajalcev v samoupravno in enotno linijo v zdrav- blemih rudnika, finančnem nizacijo podjetja, o finanč- organe in neposredne ob-ftvu,. t?£n3le, vi mtegraciji položaju občine in proble- nem položaju, o statutu de- like odločanja v samouprav-teh služb. Nekoliko vec po- mjh samoupravnih organov, lovne organizacije, o proble- mh organih.
=- -- i —=*- ,	”	*—5—*	stane Dornik: Dotaknil se
zornosti pa moramo v pri- pr; rudniku" je stvar zelo za- mih kooperacije z zasebnimi hodnje posvetiti obveščanju pletena. Rudnik nikakor ne kmeti. Po novem statutu javnosti glede zdravstva. more priti na zeleno vejo. imamo zbore zadružnikov, Ivan Miglič: Naj kar po-	v
vem, da je na rudniku velika organizacija ZK, saj jo sestavlja kar 9 osnovnih organizacij, največja pa je na obratu Trbovlje s 120 člani.
Skupno število naše organizacije je 335, od tegfi 294 moških. Mladincev je v ZK 25.
V zvezi z reorganizacijo podjetja ie prišlo v zadnjem času do sprememb glede osnovnih organizacij, ker so se nekateri manjši obrati zdrtižili, drugi pa se delili.
Predkongresna dejavnost je prišla v zaključni del po izredni konferenci v mesecu juniju. Poudarili smo že znane teze 6. plenuma CK ZKJ in jih aplicirali pogojem pri nas. Na tej konferenci smo sprejeli več pomembnih
sklepov, ki jih sedaj že rea- To je zelo resen problem, liziramo. Govorili smo o no- če pomislimo, da to podjet-vem pravilniku o delitvi je predstavlja svojih 45% osebnih dohodkov, o večji narodnega dohodka v obči-stimulaciji neposrednih pro- ni. Zagorski komunisti se izvajalcev in izvedli referen- vprašujemo, zakaj imajo sa-dum, kakšno naj bo v pri- mo zagorski, trboveljski in hodnje izplačevanje eko- velenjski rudnik plafonirane nomskih enot, ker do sedaj cene? Potem je tu tudi vpra-
bom vloge zacije ZK
osnovne organi-v delovni organi-
nižji osebni dohodek v zdravstvu 30.000 dinarjev. Problematičen je visok bolniški stalež, pomanjkanje prostorov (potrebna je nova bolnica!), osnovno zdravstvo je brez kadra. Tri leta smo govorili o medobčinskem zdravstvenem centru, vendar sp tu obstajale lokalistične tendence in smo ta center uspeli formirati šele letos, žal pa še ni zaživel. Naloga te ustanove bo, da bo pro-učil in analiziral vzroke taksnemu stanju in njegovemu izboljšanju, prav tako pa bo moral okrepiti kadrovsko politiko in pravilno voditi investicijsko politiko.
Ivan Miglič: Proizvodnja v Rudniku Trbovlje-Hrast-nik normalno teče, žal pa dosegajo planske naloge z nedeljskim delom, kar da misliti na realnost planov. Zaradi finančnih težav ja prišlo tudi do raznih ukrepov, ki naj bi izboljšali sedanje stanje. Glede prehoda na 42-urni tednik bodo težave, saj trenutno nismo niti pri 48-urnem tedniku, pafi pa pri 56-urnem, če upoštevamo nedeljsko delo. Ta prehod zavira tudi fluktua-cija delovne sile; letos je prt šlo 671 ljudi, odšlo pa 740^ kar je dovolj zgovoren dokaz temu. Omenil bi še sta-
vendar le-ti še niso zaživeli, zaciji in na terenu. Na kon-Pri iskanju notranjih rezerv cu bom govoril o vlogi ““	nrohiernfTitTteža!
gledamo zlasti, da vključi; osnovnih organizacij kon- ve Jlede investfcTiskih S
in to, da bo rudnik
šanje fluktuacije delovne sile. O tem smo govorili že na rudniškem komiteju, na centralnem delavskem svetu in
UFg0hV,1!LPv0'tSaItMHi1nnir^hn	Dr 01*a Skerblc-Kersteln:
skih domov, pa tudi potrebo pomanjkanje vzgojno-var-
darsEe šole! ker cLgače stvenih ustanov in zlasti v
mo v proizvodnjo čim več moderne mehanizacije in s tem zmanjšamo število delovne sile. Težave pa so pri povečanju osebnih dohodkov.
— KAJ ONEMOGOČA VEČJO VKLJUČITEV ZENA V AKTIVNO DRUŽBENO POLITIČNO ŽIVLJENJE?
pri tem ni bilo pravilnega in enotnega kriterija. Referen-duinje določil, da bodo se; daj EE vsak mesec posebej — glede na ustvarjeno proizvodnjo. Govorili smo še o gradnji nove separacije in
sploh o modernizaciji rudni-	______ ________ _______
ka. Nekatere obrate bomo ga problema ne bomo rešili. šanje družbene prehrane.
»skrčili« in jih odvajali v so- §amo delo v rudniku je tudi	'	J	....,---------------
rodna podjetja (npr. avto- težko, pojavljajo se nepred-	Inž. Helena Dientl: V Liti- zaciji( nizke stopnje ag
prevoz), o Čemer smo se že videne ovire. Rudnik je	prav^ **n fluktuacije de
.	- _Ax;u Trbovljah zelo pereče vpra-
bomo rešili. 5anje družbene prehrane	u. u
. . „ .	.. ,... opremljenosti, slabi meham-
Inž. Helena Dientl: V Liti-	acrrnteh-
kretno v zagorski občini in skušal »dokazati«, da osnovna organizacija v bistvu ni tisto, kar je napisano v statutu.
Inž. Helena Dientl: Govorila bom o kmetijstvu, konkretno o kmeta v in možnostih medsebojneg; sodelovanja. Tu se bom dotaknila problemov pomanjkanja delovne sile v hribovitem svetu, težkem položaju teh kmetov zaradi slabe
ve glede investicijskih ditov,
sam v celoti investiral v objekte, kot so separacija in modernizacija na odkopu in odvozu.
Inž. Helena Dientl: Ve4
pozornosti krepitvi lastne
položaju delovnega pozornosti Krepitvi lastne hribovitih predelih proizvodnje in tudi njenemu »stih medsebojnega novečaniu. vloizi kmetijskih
ogovarjali s komunisti, ki primanjkljaju, čeprav se je delajo v sindikatih.	dvignila cena premogu, drži
V prihodnje bomo imeli še pa, da se je povečate tudi
ss.:sava«
Sl^v.^Steicuikui ra?.* novem pSiL
»ridobivanju novih članov ZK je malo, skoraj nič žensk, to pa zato, ker ni urejeno glede otroškega varstva, družbene prehrane in ker se čuti pomanjkanje gospodinjskih servisov.
jroteh-
elovne
sile.
— PA PROBLEMI NA VA SEM DELOVNEM PODROČJU?
Dr. Olga Skerbic-Kcrstein:
V zdravstvu smo s svojo dejavnostjo storili nov korak
povečanju, vlogi kmetijskih organizacij pri širšem sodelovanju z delovnimi kmetL To bi bilo mogoče z dograditvijo živinorejskih in sadjarskih obratov. Spet je tu problem kadrov (srednjih in višjih) in stanovanj.
Stane Dornik: Tudi pri nas razpravljamo o 42-urnem tedniku, a to zaenkrat še ni mogoče izvesti!
'Tedsedniki občinskih skupščin Zasavje ugovarjajo na vprašanja ZT:
Da bi naše bralce lahko malce podrobneje spoznali z letošnjimi dosežki zasavskih delovnih organizacij in s predvidenim gibanjem proizvodnje v prihodnjem letu; s položajem na področju družbenih služb in z. investicijsko politiko v prihodnje, smo prejšnji teden obiskali predsednike skupščin vseh štirih zasavskih občin in jim zastavili naslednja tri vprašanja:
— Kako ocenjujete letošnje dosežke delovnih organizacij in kakšna so okvirna predvidevanja za gospodarski razvoj v letu 1965?
— Je v prihodnjem letu mogoče pričakovati izboljšanje položaja na področju družbenih služb?
— Kakšna bo usmerjenost investicijske politike v prihodnjem letu in v obdobju do leta 1970? »
Na naša vprašanja so predsedniki zasavskih občinskih skupščin takole odgovorih:
Hrastnik:
Milan Babič
• Upoštevajoč izredno težaven položaj, v katerem so nekatere panoge naše industrije, lahko iz dosedanjih pokazateljev ugotovimo, da bo letošnje poslovno leto zaključeno sorazmerno uspešno. Devetmesečna realizacija kaže, da se je v industriji povečala proizvodnja — v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta — za 23,1 96, narodni dohodek je večji za 29,7 96, pa čeprav se je število zaposlenih znižalo za 4 96. Narodni dohodek na zaposlenega se je pa po-
večal — v primerjavi z letom 1963 — za 3$ 96, Prav tako je mogoče ugodno oceniti tudi izvoz, ki se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 7,7 96, k čemer je v največji meri pripomogla Steklarna Hrastnik in delno obrt, ki je pričela plasirati nekatere izdelke na tuja tržišča. Za dosežki ostalih panog gospodarstva zaostaja nekoliko le gradbeništvo, kar pa je spričo trenutnega stanja in priporočil Izvršnega Sveta v zvezi z destrikci-jami v gradbeništvu tudi razumljivo, čeprav je delno kriva za sedanje stanje tudi neurejena dokumentacija s strani investitorjev.
Vsi finančni pokazatelji in rezultati pa bi bili še mnogo ugodnejši, kolikor bi bilo ugodno urejeno vprašanje cen izdelkov v Tovarni kemičnih izdelkov in na Rudniku Mnenja smo, da je tako stanje nevzdržno ih potrebno čimprejšnje rešitve, da bodo lahko -delovni kolektivi ob naporih, ki jih vlagajo za dosego čim večje proizvodnje, deležni tudi dela ustvarjenih sredstev, kar jim zdaj onemogoča obstoječe stanje.
Kolikor bomo pri družbenem planiranju za leto 1965
HRASTNIŠKO GOSPODARSTVO
Za gibanje gospodarstva na področju hrastniške občine v prvih devetih mesecih letos je zlasti značilna ugotovitev, da so se povečali skladi delovnih organizacij, in sicer v primerjavi z lanskim letom kar za 67,1'/i, medlem ko se'je v Isti primerjavi zvečala vrednost ustvarjenega narodnega dohodka na zaposlenega le za 35*/». V enakem odstotku so se zvišala tudi sredstva za osebne dohodke, celotni dohodek za 23,1 V«, narodni dohodek pa za 29,7 •/«, in sicer ob zmanjševanju števila zaposlenih za 4 V«. Omeniti velja, da se je Izvoz v primerjavi z lanskim letom povečal za 7,7 •/«, ker se je občutno zmanjšal Izvoz iz Tovarne kemičnih Izdelkov In Rudnika rjavega premoga Trbovlje-llrastnik. V prvih devetih mesecih je bilo doseženo 80,8'/« letne vrednosti proizvodnje in storitev in pa 90,8 */• letnega plana izvoza.
Steklarna Hrastnik je dosegla lotos izredne uspehe predvsem pri zman|ševan|u celotnega proizvodnega odpadka. Lani fe le-ta znašal — brez avtomatov — 20,05*/«, v prvih devetih mesecih letos pa 18,7 •/«. Odpadek pri proizvodn)! avtomatov pa se je zmanjšal od lanskih 21,26*/» na 13,25'/«. Ob 1,2 “/« zmanjšanju števila zaposlenih so hrastniškl steklarji za 8.3 •/• presegli devetmesečni plan fizičnega obsega proizvodnje V primerjavi z lanskim letom pa sta se vrednost proizvodnje in storitev povečali za 24,3'/«.
Proizvodnja premoga se je na obratih Hrastnik in Dol Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik povečala v primerjavi z lanskim letom za 6,2 oziroma za 27.500 ton. Znatno so se povečale storitve in Izboljšalo gospodarjenje z jamskim lesom. Precejšnje težave so se pojavile zaradi iluklua-cije delovne sile ter delno tudi pomanjkanje nekaterih rezervnih delov za jamsko mehanizacijo.
Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik pa posluje v težavnih razmerah In skorajda v nie|ah rentabilnosti. Letos jo je v zadnjem času še posebe| prizadelo zvišanje cen električne energije in žveplene kisline, ker ima proda|ne cene pod kontrolo.
Obrtne delovne organizacije so v razdobju januar — september dosegle 83,2 •/• letnega plana celotnega dohodka ali kar 83,5 •/• več kot v istem obdobju lani; gostinstvo je preseglo predvideni devetmesečni plan realizacije za 11,3'/«, trgovina za 8,9 •/«; medtem ko pa kmetijstvo in gradbeništvo devetmesečnega plana nista dosegli.	-ek
Uspehov, pa tu
izhajali iz obstoječega sta nja, je pričakovati, da se bo vrednost proizvodnje v industriji povečala za okrog 10 96, medtem ko naj bi bil porast v ostalih panogah — predvsem v uslužnostni dejavnosti — nekoliko večji. V primeru pa, da bo spremenjen način zbiranja akumulacije, ali pa da bodo sproščene cene nekaterih proizvodov naše industrije, pa je pričakovati znatno večji porast in bo tudi narodni dohodek potem občutno večji.
•	Občinska skupščina si je že v letošnjem letu prizadevala, da kolikor toliko omili nevzdržno stanje v družbenih službah. V ta namen je v teku leta zbrala nekaj sredstev in jih angažirala za šolstvo. Sprejela je odlok o zvišanju socialnih podpor; na zadnji seji pa je bil sprejet tudi odlok o priznavalninah borcem in računamo, da bomo nekatere kritične primere rešili še v tem letu. -
Vsa ta prizadevanja pa še zdaleč ne pokrivajo vseh potreb in problemov, ki se pojavljajo v družbenih službah. Zaradi tega računamo, da bomo v letu 1965 in v prihodnjih letih morali skladno s porastom in dvigom osebne potiošnje na ostalih področjih vsklajevatl in dajati rednost prav tem službam, eveda pa bodo lahko vsa prizadevanja realizirana le, če nam bo to omogočaj nov zakon o financiranju družbeno političnih skupnosti, ki je prav v tem času predmet razprave v skupščini.
•	Vse delovne organizacije in občinska skupščina so imele izdelane okvirne programe 7-letnega razvoja. Zaradi trenutne situacije in pa stanja v gospodarstvu sploh ter hitrega tempa razvoja nekaterih gospodarskih panog bo potrebno že izdelane programe korigirati in prilagoditi možnostim. Neod visno od tega pa nam je jasno, da se bo morala obstoječa industrija razvijati naprej in se še z večjim prizadevanjem vključiti v mednarodno delitev dela. Steklarna, ki je zelo interesantna za zunanja tržišča, je zdaj v 111 lazi rekonstrukcije in bo v naslednjih 7 letih z razširjanjem nadaljevala. Tovarna kemičnih izdelkov ima tudi izdelan program nadaljnjega razvoja in finalizacije proizvodov. Prav tako pa imajo nakdzano vso perspektivo za nadaljnjo razširitev in razvoj obrtna podjetja, kot Sijaj, KOP in druga. Prav tako menimo, da bomo morali spričo ob stoječega štanja pristopiti v tem obdobju h gradnji nekaterih prepotrebnih objektov družbenega standarda, ki jih Hrastničani danes najbolj pogrešamo.
Litija:
Stane Pun-genčar
•	Delovne organizacije s področja naše občine so vložile v realizacijo svojih nalog ogromna prizadevanja, kar je razvidno tudi iz rezultatov. Namreč: v prvih desetih mesecih je dosežen v industriji plan v višini 86,2 odst., kar je za 2,9 96 nad predvidevanji za to obdobje. V mesecu oktobru se je proizvodnja — v primerjavi z lanskim letom — povečala za 17,8 96: Iz tega iznaja, da lahko računamo, da bo letni plan ne samo dosežen, pač pa presežen.
Ce primerjamo celotni dohodek, ustvarjen v prvih devetih mesecih letos, z dosežki lanskega leta, vidimo, da je letos za 27 96 večji.
Letošnje leto pa ni bilo uspešno samo za industrijo, pač pa tudi za druge panoge gospodarstva. Velik- napredek je bil dosežen v trgovini, ki je specializirala prodajno mrežo in znatno povečala obseg asortimentov. Zadovoljiv napredek je bil dosežen tudi v gostinstvu in v obrti.	'	.	.
V naslednjih letih predvidevamo, da bomo dali večji poudarek terciarni dejavnosti, to pa predvsem zaradi modernizacije prometnih zvez (Zasavska cesta, elek trifikacije železnice itd.). Na področju industrije so tudi za naslednje obdobje programirane rekonstrukcije, modernizacija, povečanje pro-izvodnjih zmogljivosti in s tem dosega večje kvalitete izdelkov, tako za domače kot za tuje tržišče. V načrtu so modernizacije v Predilnici, Lesni industriji. Industriji usnja Šmartno itd. Dosti bolj pereče je to vprašanje na področju kmetijstva, ker je še precej nedograjenih objektov, zaradi česar ni mogoče polno izkoriščati zmogljivosti. To vprašanje nameravamo reševati bolj intenzivno, saj predstavlja kme tijstvo v naši občini znaten del gospodarskih zmogljivosti.
•	Družbene službe in njihov razvoj je področje skrb nih razprav v skupščini in družbeno-političnih organizacijah. Ze v letošnjem letu smo uspeli z rebalansom proračuna znatno izboljšati stanje v teh službah, vendar so potrebna še nadaljnja prizadevanja, da sc uredi službe v skladu s potrebami občanov. Z ozirom na gospo darsko moč občine — ki spada med mani razvite — bo gotovo potrebna pomoč širše skupnosti, če bomo hoteli zagotoviti občanom osnovne pravice na področju šolstva, zdravstva, socialnega varstva itd.
•	Že prej sfem nakazal osnovno smer investicijske politike v občini. Glede na nove pogoje, ki jih postavlja gospodarski sistem, ki ga pa šele uvajamo, imamo v načrtu v prvi vrsti vlagati tista sredstva, ki bodo na razpolago — v modernizacijo strojne opreme in v rekonstrukcije; v kmetijstvu pa za zaključek začetih del.
Več kot doslej bi bilo potrebno storiti na področju obrti, pa tudi na področju izgradnje šolskih objektov. Vse to pa je tesno povezano z določili oziroma možnostmi novega bančnega in kreditnega sistema.
Trbovlje:
Ado Naglav
•	Letošnje dosežke delovnih organizacij s področja trboveljske občine je ocenil na zadnji razširjenj seji že zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Ugotovljeno je bilo, da bomo letos znatno presegli družbena predvidevanja m da bo znašalo vrednostno povečanje proizvodnje namesto predvidenih 16 96 kar okrog 20 do 25 96, in sicer v primerjavi z letom 1963. To daje tudi ugodno oceno vsem delovnim organizacijam, ker prav vse prekoračujejo svoja družbena predvidevanja in ni delovne organizacije, ki ne bi izpolnjevala predvidevanj družbenega plana za letos.
* V prihodnjem letu predvidevamo malo bolj umirjen rast obsega proizvodnje. Skupščina in družbeno-poli-tične organizacije trboveljske komune bodo s politiko težile k temu, da se zagotovi skladnejša rast posameznih panog gospodarstva in da se popravi stanje glede obrti, ki na splošno zaostaja, dalje gostinstva, trgovine, turizma in prometa. Jasno je, da bodo vsa prizadevanja namenjena reševanju teh nalog, o čemer so bila že sprejeta določena stališča na sejah obeh zborov občinske skupščine.
V delovnih organizacijah •si bomo v smislu stališč z zadnje razširjene seje zbora delovnih skupnosti prizadevali dosledno izvajati stališča iz resolucije Zvezne skupščine, ki naj se konkretizirajo pri nas v zmanjšanju obsega gospodarskih investicij in racionalizaciji investicijske politike v smeri modernizacije proizvodnje, pa tudi v prizadevanjih za rast produktivnosti In v zvezi s tem večanja rasti osebnega in družbenega standarda. Delovne organizacije se bodo morale bolj zavzeti za reševanje notranjih problemov, proizvodnih procesov, organizacije dela m maksimalnega izkoriščanja
di nalog dovolj
obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter ob dvigu produktivnosti razvijati predvsem principe samoupravljanja in stimulativnih oblik nagrajevanja po delu.
V pričakovanju smo glede odločitve o prepotrebnih investicijah v rudarstvo in cementno industrijo, zaključili pa naj bi po možnosti tudi dela pri gradnji Tovarne polprevodnikov.
Predvidevamo tudi, da bo več sredstev hkrati vloženo v izgradnjo hotela in za ureditev prodajnih prostorov v trgovini, predvsem pa še za sodobno organizirano obrtno dejavnost. V pogledu rekreacije in turizma pa bodo v prihodnjem letu, skladno s stališči občinske skupščine, urejene komunikacije do planinskih postojank, da bo do zmogljivosti polno izkoriščene (ceste na Kum, Mizico m Partizanski vrh). Do ločene ukrepe pa bo treba storiti tudi za odpravo »tesnega grla« v prometu — tovornega prometa.
0 Vsa dosedanja orientacija samoupravnih organov m tudi skupščine je dala ogromen poudarek prav potrebi po izboljšanju položaja na področju družbenih služb, zlasti šolstva, zdravstva, kulture, telesne vzgoje javne uprave, varstva itd. Naša želja je, da v skladu z možnostmi popravimo položaj.
Povečali naj bi zmogljivosti vzgojno varstvenih ustanov; šolstvu je treba dati večja materialna sredstva in razmišljati že o začetku gradnje nove šole, ker so že zdaj naše šole prenapolnjene. V zdravstvu je odprto še vprašanje gradnje nove bolnice, čeprav zadnji čas iščemo način, da bi že v prihodnjem letu storili korak naprej. Pri tem računamo na pomoč širše družbene skupnosti. Z dodelitvijo večjih finančnih sredstev naj bi pospešili tudi kulturno in tc-lesnovzgojno dejavnost, zaživeli pa naj bi tudi družbeni centri.
Na področju družbenih služb moramo doseči predvsem, da uskladimo osebni standard z rast jo našega gospodarstva ih primerno vrednotimo kader, ki dela na tem področju.
Ni nam še znano, kakšen bo položaj komune po uvedbi novega načina financiranja družbeno političnih skup nosti, ker je od materialne 1 ga položaja odvisno, v kakš ni meri bomo lahko vse naše potrebe in želje v prihod njem letu realizirali. Zlasti velike potrebe sc kažejo na področju komunalne ureditve mesta in naselij. Prihodnje leto praznujemo 20-lct-nico osvoboditve, zato predvidevamo, da bomo v prvi polovici leta storili vse, da se olepša videz Trbovel j.
Smatramo pa, in to je posebej poudarila tudi Skupščina občine Trbovlje, da bomo morali v prihodnjem letu skupaj z delovnimi organizacijami tesneje sodelovati pri skupnih akcijah za realizacijo naših predvidevanj. Pomembno pomoč nam- bodo lahko nudili tudi občani s podporo in aktivnostjo v krajevnih skupnostih, ki bodo zaživele z novim letom.
Številna posvetovanja, ki smo jih imeli z družbeno-po-litičnimi organizacijami o bodočih nalogah, so dala tudi zasnove za sestavo 7-letnega programa razvoja, pri tem pa lahko rečemo, da bo glasna usmerjenost vseh v naslednjem obdobju v hitrejšo rast družbenega in osebnega standarfla.
0 Tem ciljem pa naj bi služila tudi investicijska politika v naslednjih letih.
Zagorje ob Savi:
Dušan Kolenc
La ko rečem, da smo v letošnjem letu dosegli izredne rezultate. V primerjavi z lanskim letom se je povečala proizvodnja kar za 32,6 odst.. Ca bodo delovne organizacije nadaljevale s tako dobrim poslovanjem tudi v tem In prihodnjem mesecu, bo letošnje leto prav gotovo rekordno. Rekordno mislim predvsem zaradi tega, ker še nobeno leto doslej nismo dosegli niti približno takih gospodarskih uspehov. Omenim naj, da so bila letošnja planska predvidevanja presežena kar za 15,6 odstotka, ta podatek velja za obdobje 10 mesecev in kaže, da se industrija v naši občini razvija s hitrim tempom. Viden napredek je opaziti predvsem pri tistih delovnih organizacijah. ki so imele še do nedavnega značaj obrtnih delavnic Tako sta npr. Tovarna elektroporcelapa Izlake in TEVE-Varnoit letos prvič ustvarili dohodek n-.d milijardo dinarjev. Tovarna elcktro-porcelana je povečala v primerjavi z Istim obdobjem lanskega leta dohodek za 7« odst., TEVE-Varnost pa kar za 85 odstotkov. Ta visoka preseganja so v neki meri tildi odraz realnega planiranja.
Precejšnje težave se porajajo v zvezi s poslovanjem rudnika rjavega premoga. Čeprav vlaga kolektiv precejšnja prizadevanja za dosego predvidenih proizvodnih nalog, plana ne dosega.. Vzroki za to so splbšno znani. Dejstvo da so cene reprodukcijskemu materialu sproščene in v stalnem porastu, cene premoga pa plafonirane, poslavlja kolektiv pred izredno odgovorno nalogo. Stanje, ki vlada v zagorskem rudniku, prav go-
tovo negativno vpliva na celotno gospodarsko dejavnost v občini, saj rudnik rjavega premoga Zagorje še vedno ustvarja skoraj 50 odst. celotnega dohodka občine. Veliko je bilo že razprav o tem, kako rešiti problem. To, da je rudnik še vedno odvisen od nekaterih administrativnih ukrepov (določene cene) je prav gotovo v nasprotju z našim sistemom samoupravljanja, čeprav se istočasno poraja vprašanje, če bi že bili s tem da se sprostijo cene premogu, problem rudnikov rešen v celoti Verjetno ne, predvsem še ne zaradi važnosti, ki jo ima ta vir energije. Omenim naj, da že samo dejs-tvo, da lahko rudniki dosegajo na zunanjem tržišču veliko višjo ceno premogu kot na domačem, kar lahko ob sprostitvi cen povzroči še večje pomanjkanje tovrstnega blaga.
Tudi ekonomski zaton ponudbe in povpraševanja (v obravnavanem primeru je povpraševanje večje kot ponudba) bo lahko odigral svojo vlogo.
Za rešitev tega problema sta dva izhoda- sprostiti je cene, v nasprotnem primeru pa naj bi družba intervenirala z drugimi ukrepi — zagotovila nuj bi rudarskim delovnim organizacijam sredstva za osebne dohodke in investicije (ker so cene premoga plafonirane. rudniki nimajo možnosti zviševati osebnih dohodkov; nizki osebni dohodki vplivajo na kupno moč, kar vse občuti .terciarna dejavnost).
Glede na uspehe, ki smo jih dosegli letos, gledamo na gospodarjenje v prihodnjem letu optimistično. Naše želje so predvsem v tem, da bi v industri dosegli takšno pro-industriji dosegli takšno pro-uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela, kar pa bo prav gotovo zahtevalo racionalnejše gospodarjenje. Več pozornosti bo treba posvetiti kmetijstvu, predvsem kooperaciji z zasebnimi proizvajalci.
V letošnjem letu smo dosegli večje uspehe, tudi na pod* roč ju družbenih služb. Upamo, da bomo z uspehi nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Ze februarja bomo odprli v Zagorju novo osemletko. Sodstvu bo treba zagotoviti več sredstev za nakup učnih rekvizitov; zraven zadostnih sredstev za osebne dohodke pa bo treba šolam zagotoviti tudi sredstva za formiranje skladov. Večjo pozornost bomo morali nameniti vzgojno varstvenim ustanovam. Glede zdravstva pa naj omenim, da Je trenutno največji problem pomanjkanje tovrstnega kadra, predvsem za preventivno službo. Upamo tudi. da bo že kmalu popolnoma zaži-
vel medobčinski zdravstveni center.
V sedemletnem perspektivnem planu bo treba nameniti vso pozornost načrtni investicijski podi tiki;. Tako npr. rudnik rjavega premoga zahteva
precejšnja sredstva 7.a modernizacijo tehnološkega procesa in za vlaganje v družbeni standard. Sploh pa bodo potrebna večja vlaganja v nart aljni razvoj industrije, kmetijstvu, zlasti pa terciarno dejavnost.
DVE SMERI NADALJNJEGA RAZVOJA
• Za,na*5 gospodarstvo je značilen Izredno hiter tem-po razvoja. Tako se je precej delovnih organizacij razvilo iz majhnih obrtnih delavnic.
imeli v Idustriji usnja Šmartno, je vodja plansko analitskega oddelka tov. Mulj avec povedal, da je ta delovna organizacija z mesecem avgustom letos začela dosledno obračunavati uspeh po ekonomskih enotah, tako da dela vsaka ekonomska enota zase. Glede na relativnost pogojev, ki vladajo v usnjarski industriji, pa si morajo posamezne ekonomske enote ustvariti določene rezerve (presežek, ki ga doseže posamezna ekonomska enota, se razdeli do višine 50 96, ostalo pa gre v rezervni sklad). Vsekakor sc je s takim načinom obračunavanja osebnih dohodkov dosegel veliko večji interes proizvajalcev, kar je opaziti — med drugim — tudi na sestankih obratnih delavskih svetov.
»Doslej smo namenjali investicijska sredstva predvsem za razširitev delovne organizacije,« je začel pripovedovati pomočnik direktorja tov. Bakan, »zdaj pa je naša naloga, da skrbimo predvsem za modernizacijo vseh na novo zgrajenih obratov, kajti to je predpogoj za povečanje produktivnosti, za zmanjšanje stroškov na enoto proizvoda in seveda za uspešno realizacijo izvoznega plana. Sicer, pa moramo gledati perspektivni razvoj naše delovne organizacije z vseh' osnovnih stališč:' povečati proizvodnjo zgornjega usnja in zmanjševati proizvodnjo spodnjega usnja (zaradi velike ponudbe in majhnega povpraševanja), dalje povečati proizvodn |o krzna, krznene in usnjene konfekcije ter konfekcije obutve. Na drugi strani pa je nujno tudi kontinuirano uvajanje sodobne mehanizacije«
Na naše vprašanje, kako gleda kolektiv Industrije usnja Šmartno na to, da bodo morale poslej delovne organizacije same skrbeti za osnovno in razširjeno reprodukcijo. pa je tov. Bakan odgovoril, da vidi v tem kolektiv sistem materialne decentralizacije, ki pa je osnova za uspešno neposredno samoupravljanje. L. E.
Ena od takih je tudi INDUSTRIJA USNJA, KRZNA, KONFEKCIJE IN LAHKE OBUTVE ŠMARTNO PRI LITIJI. Nekoč majhno podjetje se je dozdaj razvilo v velik usnjarski kombinat. Ob sprehodu po oddelkih lahko vidiš tako proizvodnjo podplatnega In zgornjega us-naja, proizvodnjo krzna, krznene in usnjene konfekcije, izdelavo lahke obutve in končno tudi proizvodnjo usnjarske strojne opreme. Vse to pa je plod marljivih proizvajalcev, ki se zavedajo, kako važnega pomena je ta delovna organizacija za sam kraj.
Industrija usnja Šmartno je v. devetih mesecih letošnjega leta dosegla oziroma presegla svoj finančni plan. Ni pa dosegla fizičnega obsega proizvodnje, predvsem zaradi objektivnih faktorjev. Vsa usnjarska industrija pri nas se namreč že več let neprenehoma srečuje s problemom — pomanjkanje kož, kar je v Industriji us nja Šmartno predvsem prizadelo eokonomske enote spodnjega in zgornjega us nja ter krznarijo. Na doseganje planskih nalog pa je del no vplivala tudi zakasnela dobava strojne opreme (planske naloge pa so upoštevale pravočasno dobavo opreme). Sicer pa se je proizvodnja — v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta — povečala za 24,9196. So pa vsi izgledi, da kolek tiv Industrije usnja Šmartno do konca leta v celoti doseže predvidene planske naloge.
Problem zase so cene. Ce ne reprodukcijskega mate riala nenehno naraščajo, medtem ko so cene nekaterim proizvodom (spodnjemu in zgornjemu usnju) pod nadzorstvom.
y šmarski Industriji usnja so se letos občutno povečali osebni dohodki. Povprečni osebni dohodek je v prvem polletju znašal 31.568 dinarjev, avgusta 41.567 din, oktobra pa 42.000 din. V primerjavi z lanskim letom so se povečali osebni dohodki kar za 45,6 96.
V razgovoru, ki smo ga
Stanje šolstva v trboveljski občini
• Materialno je podpreti izredni študij.
Potrebna so sredstva
treba diti novo šolo ali pa otroke osebni dohodki prosvetnih dolino, asploh se
za nabavo učil za šoli Ivana ne bo bistveno izboljšalo, krat 'manjka za prosvetne
pr
voziti v dolino.	delavcev in izboljšani sta-
Nasploh se pa stanje novanjski pogoji, saj zaen-3 bistveno izboljšalo, krat manjka za prosveti Cankarja in Alojza Hohkrau- dokler ne bodo urejeni tudi delavce kar 31 stanovanj.
ta in za vse podružnične šole.
Ker je bila šola Ivana
j ~ ““—j	“ ov nu uw
■»-.lira ffMSM SSpSi
Otroci iz Ključevce in morali v Trbovljah ali zgra- graditev telovadnic.
Na trboveljskem območju je šest osnovnih šol, Posebna šola, tri srednje šole ali šole II. stopnje, Industrijska _ JV „„„ kovinarska šola, Nižja glasbena šola In otroške varstvene Cankarja letos adaptirana ustanove	je nujno misliti še na do-’
Največ težav ima šola na Dobovcu. Prevoz v dolino se tet zaenkrat
še	^_____
ne. Otroci iz Ključevce in morali v Trbovljah ali zgra-
Završja imajo več kot eno diti še 36 novih učilnic ali . • Predlog, da bi naj pri uro hoda do Dobovca in bi dve osnovni šoli, če računa- šo11 .Alojza Hohkrauta do-verjetno ne vzdržali še več- mo povprečno 30 učencev na gradili šolski trakt, je treba jih naporov, če bi morali še učilnico. Osnovne šole bi za Proučiti in ugotoviti, če je naprej v Trbovlje.«	sodoben pouk rabile še po- ekonomsko upravičen.
Odročne šole so tudi v sebne prostore za fiziko, ke- # Prav tako je treba pre-opremljenosti precej za osta- mijo, biologijo itd. Sole so gledati vse podružnične, šole limi. Te neenake pogoje bo skoraj vse brez telovadnic (Čeče, Partizanski vrh) in treba postopoma odpraviti in športnih igrišč, brez de- ugotoviti, kje vse so potreb-in nuditi otrokom na perife- lavnic in prostorov za go- ne razne adaptacije in pošve-kvaliteten spodinjski pouk ter za m- tfti posebno pozornost Do-
riji prav tako pouk kot v dolini.
metov na višji stopnji. Naj- . V. tem P°g*edu je še najbolj pereče je stanje pri ma- 4? opremljena sola Tonc-tematiki, v glavnem jo po-	Pn ostalih bo pa
učujejo nekvalificirane mo- *r.e^a ,°a vsa^ način nekaj či Tudi nekaj drugih pred-
teresne dejavnosti učencev, bovcu, kjer bo treba ali zgra-pionirsko in mladinsko orga-
ukreniti.
Ko govorimo o sodobnem pouku v šolah, moramo misliti tudi na sodobna učila, še tako dober učitelj odpove, ker ima malo sodobnih učil ali pa je celo brez njih.
O vseh teh in še drugih problemih so v četrtek, . .	. .	... .- 19. novembra, razpravljali
bodo razpisi v prihodnje člani sveta za šolstvo Ob-združem z ostalimi pogoji — črnske skupščine Trbovlje in stanovanjem, kakor je to pri po razpravi sprejeli vrsto razpisih v drugih krajih. sklepov:
Več šol je potrebnih več- # Treba Je razbremeniti jih popravil. Sola na Dobov- učitelje, ki izredno študira-cu je pa popolnoma dotra- jo.
iana, tako da bo treba v • Z učitelji brez strokov-kratkem misliti na graditev ne izobrazbe je treba skle-nove šole.	niti pogodbo o doštudiranju.
metov poučujejo učitelji, ki še niso doštudirali. Na nižji stopnji z učnimi močmi ni težav. Toda ob kadrovski zasedbi se odpira problem razpisov delovnih mest s stanovanji. Prosvetni delavci so prav tako člani socialistične družbe in zato naj
Naročam »ZASAVSKI TEDNIK« Pošiljali mi ga začnite lakoj —
dnem
1%_
Priimek in ime
Kraj, ulica, hišna št.
Tasinoročni podpis
Pošlo
■t
30
00
o
<
2
S S
MLADINSKA KONFERENCA V TRBOVELJSKI STROJNI TOVARNI
Pretekli teden so imeli mla- redno razpravljajo o gospo-dinci trboveljske Strojne to- darsko-proizvodni problemati-varne svojo letno konferenco, ki.
Mladina v STT se je na to V razpravi so sodelovali konferenco temeljito pripra- delegati iz posameznih akti-vila. Na njej so govorili o vov STT. Govorili so o de-vlogi in mestu Zveze mladine lovni disciplini, o prepočasni v delovni organizaciji pa o realizaciji predlogov Izboljšav glavnih nalogah in slabostih proizvodnje, kritično ocenili mladih v neposredni proizvod- sprejemanje novih delavcev v nji in o Izhodiščih za boljše podjetje in se zavzeli za še idejno-vzgojno delo v mladin- večje sodelovanje na vseh skem aktivu.	področjih med STT, Metalno
Mladinci STT so osvojili v in Litostrojem, tekmovanju za dvig produk- Konference se Je udeležil tivnosti dela I. mesto v ljub- tudi inž. Babič, direktor Stroj-ljanskem okraju in razen tega ne tovarne.
Posvet, ki ga ni bilo
Malo nevsakdanji naslov. Ne čudite se, vsebina in konec članka sta Še bolj neobičajna.
Pojdimo k stvari. Najprej malo zgodovine. V občini Hrastnik se je leta 1962 ustanovilo društvo inženirjev In tehnikov (DIT). Izvoljen je bil odbor, sprejet program, In delo se Je pričelo. Neka) časa je delo lepo teklo, konkretnih nalog ni bilo, odbor se je od Časa do časa sestal, vsako leto je bil občni zbor, ob tej priliki tudi običajna zakuska in razvedrilo itd. V zadnjem času pa je delo stagniralo Na občnem zboru, ki je bil 10. aprila 1963, je bil izvoljen odbor In predsednik. Ker predsednik funkcije ni hotel sprejeti z Izgovorom, da je s funkcijami preobremenjen (se strinjam z njim), drugega predsednika pa tudi nihče ni izvolil, se je celotno članstvo z odborom na čelu strinjalo s tem, čel, nam vsaj ne bo treba hoditi na sestanke In pri tem je tudi ostalo.
Družbeno-polltičnl faktorji v občini, kakor tudi občinska skupščina pa niso bili tega mnenja. Smatrali so, da bi DIT lahko opravil zelo koristno In družbi hvaležno de-Ig, če bi s svojimi Izkušnjami in strokovnim kadrom pripravil podrobnejšo študijo razvoja industrije in obrti ter druge tercialne in komunalne dejavnosti v komuni. Ta študija oziroma analiza naj bi nakazala smer razvoja obstoječe Industrije ter morebitno dopolnilno industrijo In obrt, ki bi za naše prilike glede na obstoječe objekte, lokalne faktorje In delovno silo (žensko), odgovar-|ala. V tej analizi n'| bi bila prikazana tudi možna specializacija, finallzaclja, kakor tudi
lavnice s stroji, pa če le-tl delajo 8 ur ali ne, samo, da Jih imajo itd., itd. Tu bi se dalo še naštevati, vendar jaz za to nisem strokovnjak, vem pa le to, da, če podjetje stroj ima, mora za istega plačevati amortizacijo In vodstvu in samoupravnemu organu podjetja ne bi smelo biti vseeno, ali ta stroj dela 8 ur ali pa 24 ur. Morda sem šel že predaleč v tem svojem razmišljanju in se oddaljujem od tega, zakaj sem se odločil, da ta članek sploh napišem. Smatral sem potrebno, da še enkrat natočimo' čistega vina in poiščemo vzroke, zakaj naše gospodarstvo, pa tudi naša občina kljub tako razviti industriji in tako visokemu narodnem dohodku oziroma brutoproduktu, ne more nikamor naprej. V pogledu razvoja družbenih služb in ostale tercialne dejavnosti pa smo še v večjem zaostanku. Ce že na področju gospodarstva podjetja med seboj ne najdejo pravih stikov in sodelovanja, kako naj potem v občini gradimo še druge objekte družbenega standarda, kot so to: kulturni dom, zdravstveni dom, bazen, varstvene ustanove, šole itd. Mislim, da nam Je jasno. Zato, ker smo videli rešitev samo v rekonstrukcijah v gospodarstvu, ne da bi pomislili, kakšno Je stanje v šolstvu, zdravstvu, kulturi itd. oziroma, kako naš občan sploh živi, ko zapusti tovarniško obzidje, to Je ostalih 16 or, ki so mu danes na ras-poiago za družbeno življenje. Da bi pri nas prišli iz tega začaranega kroga smo smatrali, da nam bi DIT s svojim strokovnim znanjem In izkušnjami lahko mnogo svetoval In pomagal razbiti to zaprtost vsakega kolektiva zase. S tem namenom smo na pobudo Okrajnega odbora DIT Ljubljana skll-
poslovno sodelovanje in združevanje med call za 16. II. 1964 ob 16. uri na Občinskem obstoječimi podjetji v komuni, kot so: Ste- odboru SZDL posvet z nekaterimi člani klarna — Kemična — Sijaj, KOP — SGP društva Inženirjev in tehnikov občine Hrast-
ah pa tudi v medobčinskem ali okrajnem merilu. Vse to naj bi bilo vključeno v razprave na zborih volilcev, ki bi sledile ob priliki našega načrtovanja, odnosno pri sestavi 7-letnega gospodarskega in družbenega razvoja.
4 Načrt je bil dobro zamišljen, komisija tudi Imenovana, z delom se je skoraj že pričelo, vendar končnega rezultata ni bilo. Nastale so težave že v tem, da posamezni člani že med seboj niso našli skupnega jezika, nato pa tudi ne med pod|etji samimi. Vsako podjetje hoče Imeti koncept razvoja zase (če ga Ima), kadre ima Vsako podjetje zase (če jih ima), strokovne službe, delavnice in druge pomožne obrate vsako pod-|etje zase lid. Vsako podjetje hoče Imeti vse svoje, svo) avtopark In šefa, svoje de-
nlk. S temi člani smo se hoteli pogovoriti o vseh teh gospodarskih problemih In o nadaljnjem delu in obstoju društva. Hoteli smo pomagati razčistiti nekatere probleme In obenem ugotoviti vzrok, zakaj društvo zadnje čase ne dela. Kako se Je moglo zgo-.	,^e od 15 Povabljenih članov DIT
!?_	Steklarne, Kemične tovarne,
, , S*JaJa, SGP in drugod posveta ni udeležil niti eden član. »Reci in piši«, nihče. « Tovariši, ki so prišli iz Okrajnega odbora DIT z namenom, d>/ tudi nudijo svojo strokovno pomoč, so bili zelo razočarani nad tako skrajno politično neodgovornostjo.
Dragi občani In tisti, ki se vas tiče, brez zamere In ne čudile se, če |e stanje takšno, kakršno Je, |az se ne čudim, vi pa o tem razmislite.	-ne.
ŠTIRJE, KI JIH GOTOVO POZNATE
• S tcm.ne mislim reči, da
•	razen teh štirih kulturni-
•	kov, o katerih lahko danes
•	berete, pri nas ni drugih, ki
•	se tudi kakorkoli ukvarja-
•	jo s kulturo. Vendar, tokrat
•	smo izbrali te, ki so se že
•	dalj časa vneto ukvarjali s
•	tem, mnogokrat nehvalež-
•	nim področjem. Verjetno
•	bo večina bralcev poznala
•	prav vse ali skoraj vse štiri
•	zastopnike.
Stara stvar je, da imajo ženske prednost. Zato je najprej na vrsti Trboveljčanka
MICA BIZJAKOVA,
dolgoletna članica dramskega društva.
Obiskala sem jo na njenem stanovanju in čeprav je spočetka trdila, da ni kaj povedati, sem vendar, ko sem odhajala, vedela o njej marsikaj zanimivega.
— Igrala sem že kot šestnajstletno dekle, sem pa večinoma prevzemala starejše vloge In to z veseljem; že takrat me je, mikalo vse tisto, kar ni bilo povsem enostavno, ml Je, povedala.
•	— Ne, najljubše vloge pravzaprav nimam, ne bi mogla reči samo ta in nobena druga. Veste, toliko sem igrala, da se vseh več nlH, ne spominjam. Nekoč sem v šali dejala znancem, ki so me vpraševali, kaj vse sem že igrala: »Vse, od kraljice do beračice«
Kraljica sem tudi res bila, v Sneguljčici, beračica oziroma revna ženska pa mnogokrat, naj omenim samo Hano v Cankarjevem Kralju na Betajnovi.
Nekaj vlog naj vam naštejem? Igrala sem v Nušičevem Pokojniku, v Globokih koreninah, zelo všeč mi je bila ministrica v Gospej ministrici, Geni v Cankarjevih Hlapcih, z vlogo generallce iz drame Na koncu poti sem bila tudi zelo zadovoljna, saj smo sl s to uprizoritvijo pridobili odlikovanje v zveznem merilu.
Da, starejših vlog sem res zmeraj veliko igrala, npr. Ja-go babo v Janku In Metki, Mater v Pikici in Tončku, pa vaško klepetuljo v Molčečih ustih.
Celo pela sem, se je spominjala z nasmehom, v opereti Študentje smo In v drugih.
Pa vendar sem prepričana, da je vloga, ki vam Je posebno pri srcu, sem vztrajala.
— No, res ne vem, kaj bi rekla, morda bi lahko bila to premogarica v Ani Christie. Za to vlogo sem dobila prvo nagrado za najboljšo žensko vlogo, razen tega pa smo s to uprizoritvijo leta 1955 »nesli« pet nagrad in smo je bili vsi res veseli, ne toliko zaradi na-
grad, ampak ker smo čutili, da Je predstava dobro uspela.
V predsobi sem opazila diplomo prizadevne igralke, ki jo je dobila za 30-letnico udejstvovanja in kar verjeti nisem mogla svojim očem. Na diplomi je bila namreč letnica 1950. Torej, sedaj je za njo že skoraj 45 let igranja. Igralka se je nasmehnila, ko je videla, da sem osupnila in rekla: »Da, vidite, koliko časa že traja to. Potem res ni čudno, da se vseh vlog niti ne morem več spomniti.«	,
— Veste, vloga premogarice v Ani Christie je bila pa sploh zabavna. Ko smo s to dramo gostovali v Litiji, je prišel, ko
prijetnih spominov pridružila še enega oziroma več.
FRAN ZuZek
Je Littjan. Tudi on se Je ie zelo mlad pričel ukvarjati t kulturnoprosvetno dejavnostjo, že v letu 1929 je postal član Svobode. Takrat Je deloval v okviru Svobode dramski odsek; prirejali so prosvetne večere, ki so bili zelo dobro obiskani, ker je bil program zelo pester. — To naše delo nam Je ■kora) onemogočalo policijsko nadzorstvo, se je spominjal. Prav vsak program, ki smo ga pripravljali, je cenzurirala policija. Takrat Je bilo to mnogo težje kot sedaj, vendar so kljub sedanjim ugodnim pogojem rezultati mnogo slabši kot tedaj in bi bilo morda treba postaviti nekaj ovir, da bi se vse premaknilo z mrtve točke, se je hudomušno pošalil. Lahko pa rečem to, da smo takrat delali z velikim veseljem in da Je bila za vsakogar naj večja čast, če je postal član Svobode.
Leta 1940 smo seveda, kot tudi dru-
— Ce hočeš, da gre kaj naprej, gre ogromno časa, mi je rekel, toda mnogokrat se trud izplača z uspehom uprizoritve.
— S čim ste se ukvarjali v glavnem?
— Vodil sem klub in pripravljal kulturne programe za razne praznike. Skušali smo razvojno prikazati delavsko gibanje, rudarstvo in podobno ob priliki raznih praznovanj. K sodelovanju smo vključili tudi vse sekcije, ki so bile pripravljene sodelovati.
— Koliko pa je bilo takih?
— Kar vse, ni se dogajalo, da bi kdorkoli odrekel sodelovanje. Precej težav pa smo imeli z vajami, ker so v dvorani štirikrat tedensko kino predstave ln nam je ostalo premalo časa na razpolago.
Redno vsak četrtek smo prirejali klubske večere v lutkovni sobi v Delavskem do-
smo bili po uprizoritvi že na postaji, neki moški pogledat, kje je tista strašansko grda ženska, da bi si jo od blizu ogledal in potem kar verjeti ni hotel, da sem bila jaz tista To smo se nasmejali.
Razen tega pa sem morala v tej vlogi kaditi, In to pipo. Ampak jaz sploh ne kadim, veste, in moj mož se Je prav bal, da mi ne bi zaradi tega postalo na odru slabo.
— Se kaj, česar se radi spominjate?
— Nastopa na Hvaru, ko smo nastopili z dramo Na koncu poti In bili deležni precejšnjega priznanja In prijaznih besed, kar nas Je še toliko bolj veselilo, ker tega nismo pričakovali
Da, prijetnih spominov je veliko, prav gotovo več kot neprijetnih
Znani trboveljski igralki želim, da bi jo spet kmalu videli na našem odru in da bi vrsti
god po Sloveniji, tudi pri nas razpustili vse organizacije. Naslednje leto sem odšel v politično taborišče v Iva-nico, od koder sem se vrnil čez nekaj mesecev istega leta so me aretirali Nemci In me odpeljali v Internacijo. Leta 1947 sem prišel nazaj In se takoj povezal s partizani. Kmalu nato sem odšel v »hosto« In tam stalno sodeloval v kulturni skupini. Tako smo večkrat organizirali razne mitinge in proslave.
— In po osvoboditvi?
— Aktivno sem sodeloval pri Svobodi, TVD Partizan in v raznih drugih organizacijah Pripomnim naj še to, da je danes v Litiji vse man) In man) ljudi, ki bi bili pripravljeni ukvarjati se s Igranjem, telovadbo ali pa nastopačem v pevskem zboru In podobno Na vsak način |e treba neka) storiti, da ne bo Izumrla aktivnost, ki |e včasih tako lepo uspevala
V Zagorju sem se oglasila pri
NANDETU RAZBORSKU,
ki poučuje na osnovni šoli Toneta Okroglarja.
— Dve leti in pol sem bil predsednik Svobode, mi je povedal, zdaj sem to dejavnost opustil, vendar po vsej verjetnosti ne za vselej, prav nič ne vem, kdaj me bo spet premamilo.
mu. Obravnavali smo različno tematiko: zabavno, kulturno, znanstveno, politično; imeli smo potopisno predavanje in predavanja z likovnega in glasbenega področja. Tja je prihajala stalna publika, ki se je navadila na to obliko estetskega izobraževanja.
— In zakaj letos niste spet pričeli s tem?
— Povsem preprosto, zaradi pomanjkanja sredstev. Vsi nastopajoči so sodelovali zastonj, vendar smo kljub temu imeli razne stroške za najemnino prostora in podobno in ker nismo dobili nobenih dotacij, smo se zadolžili in tako smo s to obliko morali prenehati, čeprav je marsikomu žal zaradi tega.
Nato smo pričeli s sobotnimi večeri v delavskem domu Sprva so bile precejšnje težave, ker je mladina mislila, da je to zgolj ples in ne kulturna prireditev.
— Kako pa ste to organizirali?
— Včasih smo imeli kakšna predavanja, potem je spet pel akademski zbor Tone Tomšič in podobno.
Iz teh sobotnih večerov smo skušali ustvariti nekakšno tribuno, kjer bi se naj mladi shajali, obravnavali razna vprašanja in potem tudi zaplesali. Seveda pa to ni mišljeno zgolj za mladino, vendar pa verjetno izvira pomanjkljiva udeležba starejših na takih in podobnih prireditvah iz preslabe popularizacije.
Nasploh pa so ljudje v Zagorju pripravljeni delati, mladi še posebej, potreben bi bil sedaj najbolj režiser, ki bi delal z njimi, ker se mnogo laže najdejo igralci kot sposoben režiser. Tu je sploh že precej bogata dramska tradicija, saj so ne samo po vojni, ampak tudi že pred njo veliko igrali.
V Hrastniku vsakdo pozna VIKTORJA MAT.OVRHA, direktorja Glasbene šole. Našla sem ga v šoli in še srečo sem imela, saj je preobložen s funkcijami, čeprav se zaradi tega prav nič ne pritožuje.
Je predsednik občinske glasbene komisije, predsednik sveta za kulturo in prosveto, član plenuma republiške zveze, član začasnega sveta Akademije za glasbo in še marsika|. »Milijon funkcij Imam,« se je pošalil.
S kulturnoprosvetnlra delovanjem se je začel ukvarjati že s trinajstim letom. Ko Je hodil v drugo gimnazijo, Je namreč že režiral prvo igro, pri Svobodi seveda. S tem je nadaljeval, režija mu Je kar prirasla k srcu, režiral je tudi po vojni.
— In s čim ste se še ukvarjali?
— Vodil sem zbor Slovenske družine, po vojni sem bil nekaj časa tudi predsednik SKUD Alojz Hob-kraut, zdaj pa vodim pevski zbor Svobode ! In godbo na pihala, tudi Svobode 1.
Pa še kaj drugega bi rad počel pa sem na žalost že preveč zaseden. Da, vodim tudi harmonikarski orkester glasbene šole
— Toda, kdaj pa ste potem sploh v krogu svojih domačih? se mi je zdelo čudno.
—-•Zelo redkokdaj, v glavnem pri kosilu In večerji In ob sobotnih popoldnevih. pa ie to le tedaj, če ni kakšnih nastopov
Zda| pripravljamo skupno proslavo za 29 november s šolo NH Rajka, 19. decembra pa bo pevski zbor Svobride I proslavil 40-letnlco obstoja. 22. decembra navadno proslavljamo dan JLA in ob te| priliki že 15 let sodelujemo z godbo na pihala v Rimskih Toplicah
— Režiral bi pa res spet rad in Igral tudi. Nazadnje sem režiral ob nekem občinskem prazniku, ko smo nastopili z opereto Včasih se tgodl. Zdaj pa me. pravi, v Hrastniku nagovarjajo. da bi postavil Raztrgance v stari zasedbi, bi prav rad. pa ne utegne, vsa) za seda) ne
— Kaj pa naši domači dramatiki?
— V Finžgarjev! Verigi sera igral, ko sem bil star koma) štiri leta. ml Je povedal, In zelo rad sem Igral v Cankarjevih delih, kot npr. v Hlapcih, kjer sem Igral Jermana, v trboveljski uprizoritvi pa župnika. Igrali smo res veliko, vesi«, moral bi malo pregledati ves material, ki ga Imam doma, ča bl vam bolel kaj natančnejšega povedati
— In kako |a s pogoji za uspešno delo?
— Dela manjša skupina, ljudi, ki pa |e zelo prizadevna, vendar, žal, ni odgovarjajočih prostorov Prej je še šlo, ko smo bili v domu Partizana, zdaj pa je precej slabše, saj zdaj nastopamo In vadimo na odru Svobode I, kjer so tudi kino predstave, takšna simbioza pa je včasih zelo težka. Tore) bl lahko zaključili, da je na)več|a želja hrastnliklh kulturnikov nov Delavski dom oziroma novi prostori, kjer bt lahko kulturna dejavnost na novo In ie povsem drugače zadihala.
N. D.
Trbovlje: Nova bolnica vse bolj nujna
USPELO GOSTO-VANJE CELJANOV
porodnice že tretji dan po po- psih^of^kt^ni teTaji za rodu in to v najbolj oddaljene nosečnice vseh treh občin.
V četrtek, 19. novembra je gostovalo v gledališki dvorani trboveljskega Delavskega do-
V soboto, 14. novembra, je bii v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah strokovni posledica tega pa je bil moč- operativni posegi, vse ostale ko ginekološka služba v bo- izvajanjem zadanih nalog na- ma Cejjsko ljudsko gledališče sestanek ginekološko-porodniške in pediatrične sekcije slovenskega zdravniškega društva. no zvečan priliv žena na gi- primere pa sprejemajo na doče sprejemala na 95 poste- pravili ogromna za zdravje z kukičevo tragikomično farso
e ,	,	,	, , ...	„	„ ....	.	......	. . ._____ ,nc .	nekološko-porodniški oddelek, ginekološko-porodniški odde- ljah, kar bo stanje brez dvo- naših žena in otrok.	»Dolgo življenje kralja Osval-
Sestanka se je udeležilo presenetlpvo v.soko štev.lo udeležencev - 106 vodilnih strokov- Zaradj tega^ je postalo žtevilo fek v Zagorji. s tem načinom bistveno izprJemenilo.	_ t .	°	f da«.
n jako v ginekoloških ln pediatričnih služb iz posameznih krajev In klinike iz Ljubljane s postelj na oddelku naenkrat organizacije strokovnega dela 7	,.	u'LuaviK; Kramberger, šel Najboljši igralci te upri-
prof. Novakom, kot predstojnikom Klinike, dr. Trampužem, dr. Tekavčičem, šefom ljub- občutno premajhno, saj se je so vsaj malenkostno rešili j ?	^,ra,za olrosko varstvo je zoritve so bili brez dvoma
Ijanskega Centralnega dispanzerja, asistentom dr. Konjajevo, asistentom dr. Šilcem, docen- število sprejetih žena od iste- ogromno potrebo po najnuj- strokovnena iznnnolnievania ravs'nh LoL^'11	malh.ni'. (oda
, , ..	......	. ..	. . .	qa obdobja v lar
tom dr. Polanjškom iz onkološkega instituta in ostali udeleženci.	povečalo za 120%
Najprej je prebral uvodni	dalo temu cilju	precej pribli-	lem posameznih upravnih te- Ker je vsakodnevna	borba
referat primarij trboveljske	žati. Zdravstvena služba želi	ritorialnih enot in	družbenih	za
bolnišnice, dr. Krasnik, nato dobiti prikaz patoloških obo- organizacij.	povečanje posteljnih kapaci
pa je govoril šef ginekološko- lenj v celoti, toda razdeljeno z razširjeno organizacijo vse b°J) nujna	_	_________ r______________ ___
porodniškega oddelka Splošne p0 teritorijih, saj so, kot je ginekološke službe je nena- Na ginekološki oddelek prvem meslU- Kritične so tudi tretji mesec za teden dni na službo. Prva etapa programa
bolnišnice Trbovlje, dr. Boris	znan0i določene	vrste obolenj	doma nastal močan	priliv ib-	sprejemajo predvsem žene, pri ra7mor“ "=* nnmj.nv.m	nnrnrfr,izvi	   *
Mušič, ki je poudaril potrebo,	vezane prav na	določene go-	na v dispanzerske	ustanove,	katerih so Dotrebni	veliki
da zdravstvena služba od časa do časa pregleda svoje delo in z njim seznani tako svoje strokovne sodelavce kot tudi javnost. »Z današnjim referatom pa bi rad,« je dejal,
»vsaj delno seznanil vas in vso zasavsko javnost z dokaj pičlo' dejavnostjo na področju varstva matere v preteklih letih in podal zaključno sliko 10-mesečnega dela, ki naj služi za koncept dobro in pravilno organizirane ginekološko-porodniške službe v bolnici kot na terenu. Zaključki in smernice na tem strokovnem sestanku naj bodo smernice bodočemu delu in priporočilo vsem, ki bodo pomagali v naši borbi za zdravje mater in žena.i
Dr. Mušič |e dejal, da je mnogo težav, ki pa jih ni vselej lahko premagati, predvsem delitev zdravniške službe, zaradi česar je zaenkrat težko dobiti podatke, ki bi pokazali resnično sliko. Vsekakor pa je upati, da se bo dalo v bližnji prihodnosti v
naših področjih za|eti celotno spodarske organizacije (na ginekološko problematiko, ne primer množične anemije pri glede na to, kje se je poja- ženskah — delavkah v hrast-vila ln kdo nudi pomoč, niški Steklarni, predvsem pri Z zboljšanjem organizacijske nosečnicah). Zalo postaja sda-
oblike dela, z ustanovitvijo	____
Centralnega dispanzerja za stl Problem Preventivne gine-žene v Zasavju in z lastno kologije, ne samo naloga ginekološko statistiko b^ se zdravstva, ampak tudi prob-
Pt«
družbenih „	Cj	KStK. S JJfSS
tretji mesec za teden dni na	službo. Prva etapa programa	Predstavila	Mar,anca Kroslo-
razmere na porodniškem	od-	porodniški oddelek ter se iz-	je prav novi pediatrični od-	„
potrebni veliki delku, kjer morajo	zaradi	po-	P*>Polnjujejo v modernem vo-	delek, čigar lokacija ob sploš-	,alci	s0 Predstavo z za-
manjkanja prostora	odpuščati	denJ« Poroda. V tekočem	ni bolnišnici mu omogoča	iZvajaKm	zel”iadovonn *
mesecu so predvideni tudi	dobro in učinkovito sodelova-	alanjem	zelo zadovoljni.
—r:i-.,.!*—!	*-»-!■	-- nje z ostalimi specialnostmi. KaJ naJ M še zapisali? Nič
--- ------- --- Nato se je priglasil k de- drugega kot samo to: vsi
kraje, čeprav je marsikatera Za njim	n dr Franc bati prof Novak in rekel da	£ TbTtfeba pr£
nujno potrebna poporodne ne- c. e zasavska ginekološka sluz- 3 ,* *	00 treDa.Pr*
ge. Zaradi nomanikania nro-	° naJP°9°sleJsih °b°- ba organizirana po najsodob- dol9°	N- D-
.	j p lenjih genitalnih organov že- nejših principih, dal jo je celo ----—.___________
štora morata tud po dva no- na v Zasavju ,n poudarjl) da za zgled ostalim vJSI'venij5 _	^
J3SiSi.f5S.i52 »k " ■>•*» *»•	*. w«p«.,. s: tE»r
.10,0 a nedonošenčke.	P« *»«,.»» fonda ie vedno de..;), »ort. podpir.t, ..I ,lej j, bl,„, ne po
.	. ,	.	niso uspeli zajeti velikega
k 1 j uh P v se m S teža v a m' "g i ne k o° iteVila kroniinih °b°Ieni' ki loško-porodniškem oddelku s	bolniškega zdrav‘
točno precizirano organizacijo J J '
doseči raven strokovne dejav-	Anton Kastelic se je
odgovorni forumi in sodejo- vilu,
vati pri zamisli, da bi čim hi-treje prišli do nove bolnice.
Izrekel je priznanje zdrav- ^iralT stvenim delavcem' z ozirom na majhno število kadra in
ne po namenu. Razen
tega je dejal, da si moramo prizadevati vsi, da bomo najnujnejše želje čimprej reali-
Pri slovesu je predsednik
:?.ss=mm mm
nem še stanovanjsko vpraša- tra,nl dispanzer za žene, ki bi nove bolnišnice in Centralne- Tuns1, se je skupina udele-
*■“	‘	žencev odpeljala na ogled
hrastniške Steklarne, ostali pa so si ogledali rudnik. Udeleženci zborovanja so
nje, ki se bo morda v dp-	bd posvetovalni organ	ga dispanzerja za žene.
glednem času popravilo z Iz-	Zdravstvenega centra zadol- Db 13 uri ie hil snreiem ™
pradnjo ..sinejo .laneni,	ion „ k„nkte.„e nalog, v	»
skega fonda. .	preventivni dejavnosti, ki bi Prl. predsedniku trboveljske sj ooledali tudi nediatri^r.!
Načrt za nov ginekološko-	jih moral v določenem času	°|5t'insk® skupščine, Adu	Na-	oddelek	in	dali zelo	pohvalne
porodniški oddelek predvide-	tudi izvršiti. Pristavil je, da	srčno' D^zd^aTiTin^Tazn	ve'	izJave’	tako	0	uredi‘vi	kot	o
va 70 postelj, tako da bo lab- je prepričan, da bi z vztrajnim liko zattjslvo da se vrši ?rganizaciji ^vstvene služ-
be.
N. D.
VSAK
TEDEN
DVE
ZGODBI
45. VSAKO LETO MESEC DNI »POClTNIC« Na reki Guaporo, med Bolivijo In Brazilijo, Je precej ljudi z raznimi brazgotinami, sledovi
»Treba jih |e popolnoma iztrebiti,« so predlagali drugi.
»pozdravov« Indijancev Iz plemena More, ki so iiviTskV* ličfie^t 'prosil* h>U i^6!?6' skromcn b°'
S.t IftSUf .S5h. “K. ‘i?,?!1.?
nezaupanjem, toda,
dovoljenje je dobil.
S pomočjo nekega starega italijanskega botanika je kmetijstvo zelo dobro napredovalo in prinašalo naselju precejšnja sredstva. Kupovali so sl tkanine, začimbe, radijske aparate, orod-
«Vw„ m .T . v. s,«'e,Ja tnaPafla,i P°‘- nekaj let In dovolijo njemu, da poskuša never- Je... Zgradili so tudi šolo.
"nheiinm ‘	"Spe,° Pravoiasno jetno. Vsi so ga gledali z nezaupanjem, toda, m tako so ti Indijanci, ki so se jih vsi bali,
postali v neverjetno kratkem času povsem mirni in civilizirani.
pobegniti.
Ker so širni pašniki In plodna zemlja lega
kraja naravnost vabili podjetne farmarje'in ko-	lak°* naPotil k ,ndijancem
lonizatoi ie. ie nastal nroblem kai naredili r hn- n 51 Prldob 1 njihovo zaupanje s pomočjo darov
planinskem kraju v osrčju Indije, s skupino svo- pomočnikov ki n-. ...i_____	,
jih učencev. precj desetimi leti je ugotovil, da je oraanizaciia ki J v .sPyen^Jaj° celotna
petino s^oJe; zemlje. Ko^Jo dobi, jo takoj pokloni moderni agrarni’ reform^1 bn?Z dV°ma Utrl
lonizatorjc, je nastal problem, kaj narediti z bo' jevitiml Indijanci.
»Treba |e poslati kazenske ekspedicije,« misli11 1 •*'>rl
r______#_______ Toda, vsako leto si za mesec dni privoščijo
in s svojo hrabrostjo. Nastanil se je med njimi počitnice, ki nimajo s civilizacijo nič opraviti, in posejal razna semena, ki jih je bil prinesel s seboj.
Naslednje leto so mu že pomagali pri obdelavi zemljei skupno so tudi zgradili veliko se z lovom, pojejo in plešejo.
tistim, ki nimajo ničesar. Pri izvrševanju tega plana mu pomagata dva osebna sekretarja, deset
problema pot
Tedaj delajo nove puščice, glasbene Instrumente, okrase in oblačila, kot so jih nosili prej. Gredo V gozd in ves ta čas živijo v prirodi, ukvarjajo
hišo. Sedaj je učitelj že lahko pripeljal svojo ženo in dva otroka.
Tretjo leto Je ena skupina domačinov samo zidala, druga mu je pomagala pri mizarskih delih, tretja pa je obdelovala zemljo? Istočasno je učiteljeva žena učila kuhati žene In dekleta in poskušala tudi civilizirati njihov način oblačenja.
Tako so pravzaprav prebrodili jez med preteklostjo in sedanjostjo.
46. S SVETNIKOM, KI DELI ZEMLJO Na pismeni poziv Vinobe Bava sem dolel^I v New Delhi in od tam odpotoval v notranjost province Radžastnn, da bi našel svetnika. Ačarja — to pomeni v sanskrtu učenjak — ni bilo težko
V naselje More sem prišel v sedmem letu te najti. Prav vsi Indijci, posebno pa še prebivalci preobrazbe. Vsi so stanovali v ličnih družinskih province, kjer se trenutno nahaja, budno sprem-hišicah, razporejenih v dveh dolgih nizih vzdolž Ijajo njegovo potovanje, ulice. Liegova hiša je bila velika, z desetimi	-	-
sobami. V njej sta stanovala oba zakonca s svojimi dvajsetimi otroci. Od tega je bilo pet-
Vinoba Bave, Gandijev učenec, v Indiji ni zaman proglašen za svetnika. Se med borbo za , . . ...	. .	,	... neodvisnost Je bil večkrat zaprt, ker Je vselej
najst otrok Indijancev, ki so jih le-ti zapustili, prevzemal najnevarnejše naloge. Je prepričan a l w »i n S° II vzdrževati.	nasprotnik vsakega nnsll|a In verjame, da se
Možje so nosili hlače in srajce, žene pa pl- dajo vsi problemi lega svela rešiti na miroljuben sane obleke. Vse to so same šivale Indijanke način.
na šivalnih strojih.	Mnogo let je živel v majhnem samostanu v
Vstaja že ob treh zjutraj in se nainrei „ni
sanskrtski' krd?«^!' PGtjV slihov U Prastarih napisal h k ° 81 pa dru9ih. k* jih jc sam
Točno ob četrti uri gre povorka na pot, zelo hitro, ne glede na to ali gredo po asfaltni cesti u ali pa po kakšni blatni poti. Na čelu povorke je n sam Vi n oba s svojima dvema sekretarjema, ki n ju drži za roke Pred njimi je le še človek s svetilko, ki osvetljuje pot.
Med potjo diskutirajo o filozofiji ali pa o vprašanjih praktičnega življenja. Ob deveti uri smo se ustavili v neki vasi. Ačarja je govoril vaščanom. Se enkrat bo predaval ob štirih popoldne, medtem pa Je sodnik v raznih sporih, sprejema obiske, poučuje v sanskrtu svoje sodelavce in se uči esperanto. Zaradi esperanta je tudi mene povabil. V dvanajstih dneh ga je popolnoma obvladal.
Vinoba (na sliki levo) Je suh in bolan. Uganka je, od kod črpa toliko energije, ki jo tako širokogrudno razsipa.___________
Tekst le lolograllje: TIBOB SIKHI
Zgovorni dokumenti so to. dvigniti produkcije premoga, In slike. Pa napisi. Zgovorni ki je bil za nemške oboro-in obtožujoči. Marsikaj se žene sile zelo važen. Pomada videti v trboveljskem gale niso niti grožnje niti muzeju. In veliko izvedeti, teror, ker so trboveljski za-Trbovlje so bile, kot vsi vedni rudarji sabotirali tiho, vemo, že od nekdaj rdeča zato pa na vsakem koraku, trdnjava komunizma, že predaprilski Jugoslaviji.
Zavedna je bila tudi mladina, od pionirjev naprej,
«	I". K. ““•> S S
delavcev komunistov in so
ditve so dale Trbovlje 544
Mmrnn *tp ^■ Z'7 ■ Ž™' kljub Vsej nemški'p~ropaqan-Mnogo je bilo interniranih di zbirale za naša
mnnni sn kol i^iri umr
mnogi so kot talci umrli pred zidovi in veliko jih je
Rudarjem gre zasluga za
šlo v gozdove, še več pa jih to, da so po izgonu Nemcev je sodelovalo s partizani. V znali preprečili to. ka'i so
-	preprečiti to. kai so
Trbovljah je namreč več kol Nemci že dalj tasa priprav_ 23 nosilcev spomenic, 6 na- jja!i _ že v ^retIini '194P4 ,e.
hnenr°j«v:. 286 °.fic,.ri,‘:v ‘a so namreč pričeli preje-
nje rudnika, ki so ga na Precej družin je bilo tudi vsak način hoteli spustiti v Izseljenih. Dokumenti pojas- zrak. Ista usoda naj bi do-njujejo, kako Je bilo s lem. letela tudi glavni izvozni Selili so v glavnem tiste jašek, elektrarno in ccmen-družine, katerih člani so bili tarno, saj je precej časa ustreljeni kot komunisti ali skupina vojakov pripravlja-talci ali pa ustreljeni v bor- la vse potrebno ponoči, v bi kot partizani. Prizanašali največji tajnosti Kol že re-
Trboveljski revirski muzej ljudske revolucije
niso niti takim, ki so imeli čeno, so prav trboveljski svojce v zaporih zaradi ko- rudarji Nemcem vse te na-munistične dejavnosti.	klepe preprečili.
Več tisoč trboveljskih Treba je poudariti vlogo borcev je bilo odlikovanih Komunistične partije, ki je, in to več kot zgovorno priča sicer takrat še maloštevilna’ o visoki narodni zaVesti znala ljudi pravilno pope-Revlrčanov. Razen tega je ljati v borbo proti okupa-več kot 8000 ljudi aktivno torju in z uspehom vodila sodelovalo z narodnoosvobo- politiko ljudske revolucije dilno borbo.	in nam tako pridobila se-
Gestapo je v svojih zapo- danji, socialistični družbeni rih in mučilnicah likvidiral red. Zaradi vsega tega ne nešteto ljudi, brez vsakih smemo nikoli pozabiti na seznamov in tako točnega vse liste, ki so nesebično števila niti sedaj ne pozna- toliko storili za nas, da bo mo. V večini teh slučajev so pa spomin res oslal in ni-samo rekli, da je jetnik v koli zamrl, je nujno, da se zaporu naredil samomor, na- enkrat dokončna uredi mu-to pa je vse potihnilo.	zej ljudske revolucije, saj je
Nasilno so prisiljevali lju- bilo malo lako agilnih kradi v razna nemška društya, jev, kol prav Trbovlje, ki s ciljem ponemčevanja se- jim zato tudi po vsej pra-veda. Dajali so razne na- vici pripada dobro urejen grade pridnim kopačem (ci- muzej delavskega gibanja garete, žganje, denar), da ne pred vojno, med vojno in po bi proizvodnja zastala, ven- vojni.
dar z ničemer niso mogli	n. D.
Eden od dokumentov, ki jih hrani Revirski muzej V Trbovljah: sojenje izdajalcu Jakliču (na sedanjem trgu revolucije v Trbovljah) leta 1945

DELOVNI KOLEKTIV
RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA
TRBOVLJE — HRASTNIK
S svojim obratom za specialna rudarska dela,
rudniškim odborom sindikata rudarjev,
rudniškim komitejem ZK in rudniškim komitejem ZMS, čestita
OB PRAZNIKU 29. NOVEMBRU
vsem slovenskim rudarjem, poslovnim partnerjem in delovnim ljudem širom po domovini.
\
PODJETJE ZA PTT PROMET
TRBOVLJE
Čestita ob dnevu republike
)
TRGOVSKO PODJETJE
PRVI JUNIJ
TRBOVLJE
Čestita vsem potrošnikom in poslovnim prijateljem za 29. november — Dan republike in se priporoča za obisk poslovalnic.
TERMOE-
LEK-
TRARNA
TRBOVLJE
Z OBRATOM TOVARNE ZIDAKOV
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE
K 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE
TAPET-
NIŠTVO
TRBOVLJE
Izdeluje obešalne stene, be-la žimnice, senčnike, okenske zavese in prevleke za sedeže osebnih avtomobilov.
Čestitamo
ZA 29. NOVEMBER
ELEKTRO LIVARSKA INDUSTRIJA „ELIT“
\
TRBOVLJL
SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA ROJSTNI DAN NOVE JUGOSLAVIJE — 29. NOVEMBER
OBČANOM LITIJE
ČESTITAMO
ZA 29. NOVEMBER
Zdravstveni
dom
LITIJA
ČESTITKAM ZA 29. NOVEMBER SE PRIDRUŽUJE
LE KAR IMA
LITIJA
POSVETOVANJEOTURIZMU
V četrtek, 12. novembra, je bilo v Litiji posvetovanje vseh zasavskih turističnih delavcev, ki se ga niso udeležili le Trboveljčani,
Udeleženci so sl bili edini v tem, da je bilo raznih debatiranj o turizmu že dovolj in da je sedaj treba konkretno pristopiti k reševanju raznih vprašanj pri čemer pa je treba vselej upoštevati realne ekonomske možnosti. Zmeraj nam mora biti pred očmi, kaj že imamo in kaj lahko še novega naredimo, brez prevelikih investicij. Treba se je vselej ozirati na dosedanje kapacitete, prav tako pa tudi na krajevne lepote in zanimivosti.
TURISTIČNO DRUŠTVO —	LITIJA
Najprej se je priglasil k besedi predsednik litijskega turističnega društva. Govoril je o gradnji Zasavske ceste in poudaril, da je od nje v veliki meri odvisen celoten gospodarski kot tudi turistični razvoj. Ta investicija je torej nujno potrebna in gospodarsko utemeljena. Dejstvo je, da ni nikjer drugje v Sloveniji občin, ki bi imele tako slabo urejene zveze z republiškim središčem, kot prav zasavske občine.
Povedal je, da je njihovo društvo letos že pričelo tudi z izletniškim turizmom, to so seveda šele prvi koraki, vendar že več ali manj uspešni. V kratkem bo sprejet nov zakon, ki omogoča večjo iniciativo privatnemu gostinstvu, toda, to bi bilo treba urediti tako, da bi bilo v centrih komun več družbenega sektorja, zunaj pa poleg družbenega še privatni.
Predsednik litijskega turističnega društva je še poudaril, da turizem ne smemo razumevati preozko. Turizem Je' tudi urejen trgovski lokal pa obrt, komunalna ureditev In še marsikaj.
— Pri nas smo organizirali ikcijo ocvetličenja oken in obnove fasad, je nadaljeval, vsaj 80 odst. plana smo dosegli. Precej nas je prizadel tudi potres, še zdaj odstranjujemo zadnje sledove In gradimo obenem nove zgradbe. In plan razvoja turizma litijske občine v perspektivi? Ob dokončani Zasavski cesti bi raji zgradili motel, posvetiti pa je nameravajo tudi izgradnji gostinskega objekta gradu Ponovičev in pa izgradnji Vač. Kar se pa tiče zunanjih turističnih postojank, bo občinska skupščina v kratkem sprejela odlok o izgrajevanju iveekend naselij v teh območjih, saj je teren zelo pripraven, kajti tam je še čista Sava in Čist zrak.
TURISTIČNO DRUŠTVO ZAGORJE
Se zmeraj so problemi za-ndi prenočišč, ker vse skupaj te ni najbolje organizirano; bili so uidi neki nesporazumi med osebjem Medijskih toplic in lastniki privatnih sob, kar bo tudi še treba preiskati.
Tajnik turističnega društva Je rekel, da so bile tudi težave s strežbo, ker je osebje Medijskih toplic večkrat koristilo dopuste v času največ-ga navala gostov in jih je bilo treba začasno nadomestiti
Basovski
TEDNIKI
Razen tega so organizirali že razne izlete, od tega jJva v Inozemstvo. Ugotovili pa so, da gostje nimajo dovolj razvedrila, v glavnem le kakšne kinopredstave in zato so angažirali tudi celjsko in ljubljansko gledališče, ki bosta priredili redne mesečne abonmajske predstave. Seveda pa večkrat nastopajo tudi razni zabavni ansambli, vendar bo tu treba nekaj ukreniti zaradi previsoke odškodnine za koriščenje prostorov. Zelo slabe so prometne zveze in nikjer ni avtobusnih čakalnic, še celo javnega stranišča ne.
In zimska turistična sezono?
Na voljo je 40-metrska smučarska skakalnica in pa proga za slalom; pol ure od Zagorja je nov smučarski dom Sploh Je teren tam okrog zelo primeren za smučanje, npr. na CemšeniSki planini; pa tudi drugod je dovolj idealnih smučišč.
Prenočitvene kapacitete so dokaj zadovoljive In tu ni težav.
Zelo radi bi tudi uredili na terenu pred pritokom Medije v Savo, kjer Je ie-ta še čista, restavracijo z ribiškim in lovskim obeležjem, ki bi brez dvoma privabila številne turiste.
TURISTIČNO DRUŠTVO VAČE
Turistično društvo Vače si
nim ljudem. So čudoviti kraji v Zasavju, kjer bi se dalo z malenkostnimi investicijami in z angažiranjem domačinov zelo veliko urediti (Vače, dolina Sopote, Gabrovka, Pod-kum, okolica Izlak,.). Udeleženci razprave so se
IN SE SPLOŠNI ZAKLJUČEK
Treba je že naprej razvijati strinjali v tem, da^ je treba
z nekvalificirano delovno silo, ki pa seveda ni odgovarjala in to se je odražalo pri postrežbi gostov.
Razne težave so imele tudi planinske postojanke, vendar so nudile v glavnem zadovoljive usluge. Poudaril je, da privatni gostinci, ki dobijo kar precej velika sredstva s svojim delom, večinoma v svoje lokale vse premalo investirajo in še to mnogokrat šele tedaj, ko jih k temu pripravi sanitarna inšpekcija.
Društvo je organiziralo razne lepe uspele prireditve, kot Valvasorjev dan na Medijskem gradu ali pa Furmansko romanep.
Priredili so tudi slikarsko razstavo Izlake 1964, ki si jo je ogledalo veliko število ljudi.
Širite domači list
že dalj časa prizadeva, da bi čim bolj olepševali svoj kraj in poudarili njegove turistič-
Na Kroni so odkrili veliko Na raznih področnih krajih ustanoviti razne sekcije. Vsi izkopanin, ki izvirajo še iz bi se dalo urediti marsikaj turistični delavci morajo poleta 900 pred našim štetjem, brez vsakih večjih investicij, drobno poznati svoj kraj in seveda pa je to šele zače- pag z razvijanjem turizma po vedeti vse o njegovih zanimi-tek, ker. bo potrebnega še ve- privatnih hišah.	vostih.
iiko dela. Radi bi tudi nare- Tam, kjer se razvija indu- Naposled pa še to, da naj • 1 *r?st0. do ^a’ naPelialj strija in so marsikatera pod- bi se posamezni sveti pri ob-elektnko in vodovod, da bi ročja za razvijanje turizma činskih skupščinah bolj pove-lahko ves teren načrtneje pre- sploh povsem neprimerna, bi zali z delovanjem turistične ‘S*1"*-	bilo treba urediti še več gor- organizacije, da ne bi eni in
Na Kroni bi radi tudi po- skih postojank, ki bi bile vse- drugi delovali povsem loče-
lej na razpolago našim delov- no.
N. D.
LETNA KONFERENCA DPM CENTER
stranili stare ruševine in uredili park.
TURISTIČNO DRUŠTVO HRASTNIK

stavili kočo, kjer bi se kot turistična znamenitost hranile nekatere izkopanine in ki' bi obenem tudi služila turistom.
Nd Vačah so doslej že pre- V četrtek je imelo Društvo lovanja DPM Center. Za orne* cej naredili za lepši izgled prijateljev mladine Center- njeni šoli je društvo prijate-' kraja, obnovili so fasade, od- Trbovlje svojo redno konfe- ljev mladine organiziralo za-
renco, katere se je udeležilo bavno glasbeno oddajo, dru-65 članov društva. Mija Filač, štvo pa se bo tudi vključilo v predsednica društva, je v svo- program Jugoslovanskih pio-jem poročilu analizirala akci- nirskih iger. V zvezi s šolsko je in delo v preteklem letu. problematiko pa je opozorila V Hrastniku je skoraj naj- Poudarila je, da se je po za- na sIa,D0 stanje prehrane v šo-večja težava pomanjkanje slugi terenskih poverjenic *a^-
prometnih zvez. Sklenili so, DPM zelo povečalo število V razpravi Je med drugimi
so bZas0avkskeb0cestPe!ZnZgradai ČIanoV’ društvo samo pa se >e sode,oval tudI Predsednik Ob-bencinsko črpalko, si priza- tekajo tudi na drugih pod- činskega odbora Društva pri-devali postaviti avtoservisno ročjih svojega dela. Tako je jateljev mladine Mirko Anžel delavnico pa še buffet.	društvo lansko,leto tesno so- in omenil še vedno zelo pere-
Nočninske kapacitete zaen- delovalo s komisijo za letova- če vprašanje otroškega var-
fih3 dS,°čeaM bil" potriba6 nje ln s ^luhom vzgojiteljic, siva v Trbovljah, povečati.	Pr* tem je tov. Filačeva po- Drugi udeleženci so opozo-
Planinske postojanke so v udarila potrebo, da naj kluh^ rili še na problem alkoholiz-redu, tam je skupno preko vzgojiteljic prevzame vzgojo ma, pomoč materam samo-
leVzimskfh fclšk?hZSten?-	€notnl S° si bili V
cah. Tereni za smučanje so h domovih Da,J 6883 *e J« tem, da je treba največ skrbi zelo ugodni, mislijo tudi na zaustavila tudi pri delovanju posvetiti pravilni vzgoji otrok prenosno vlečnico, ki bi Jo učencev z osemletk Alojza in ustanavljanju kombinira-postavili tam, kjer bi bilo pač Hohkrauta in Tončke Ceč, ker nih vzgojno-varstvenih usta-
najbolj primemo.
Gostinskih kapacitet je v Hrastniku zaenkrat dovolj, slabo je le s kadrom; temu bo treba posvečati več pozornosti.
ti šoli spadata v območje de- nov.
f-žak-)
ČLANI PZ SO UGOTAVUALI
Preteklo nedeljo Je bila v V razpravi so priznali Trbovljah redna letna skup- uspešno delo izvršnemu od-Trgovsko mrežo modernizi- ščina občinskega odbora Po- boru, ponovno govorili o na-rajo in si zelo prizadevajo, da čitniške zveze. Ta organizaci- logah in vlogi Počitniške zve-bi prišli do primernih loka- ja je vsekakor dosegla svoj ze in se tudi dotaknili pro-lov; letos bodo odprli trgov- namen in požela v letu 1964 blema mladinskega turizma, ski center I.	velike uspehe pri svojem de- Zavzeli so se še za večjo pod-
Precej se je izboljšala tudi lu_	„ . Por® družbe s finančnimi
komunalna dejavnost, uredili n Pred»S^ln.,k odbo.ra Pavie sredstvi, so Darke In zelenlre Irnlllrnr Drn°všek J® v svojem poro-	,
se ie le dalo	’	čilij nakazal značaj in naloge Na koncu so sklenili, da
Počitniške zveze v komuni, bodo povečali število članov Skušali bodo tudi postopo- govoril o dejavnosti v letoš- tako v šolah kot po delovnih ma modernizirati ceste med njem letb ter poudaril, da bo organizacijah, nabaviti bodo strnjenimi naselji. Precejšnje treba v bodoče tesneje sode- morali več šotorov, poživeti težave pa so v spodnjem lovati s taborniki in drugimi stike z drugimi organizaclja-Hrastniku zaradi Izpušnih pil- organizacijami, saj kaže sta- ml, razširiti propagando in nov in saj iz Termotelektrar- tistika, da je samo 14 odst. organizirati razne seminarje ne. Ko bo v pogonu še Termo- mladine vključene v Počitni- in praznovanja, elektrarna II. bo vegetacija še ško zvezo/jn od tega le 22 od-bolj ogrožena.	stotkov delavske mladine.
(—žak)
KONFERENCA RUDNIŠKE MLADINE V TRBOVLJAH
Tudi konference rudniške mladine iz Trbovel| se Je udeležil glavni direktor trboveljskega rudnika, Inž. Ivančič in seznanil mladince z vsemi problemi rudnika. Govoril je o novih investicijah, naporih za modernizacijo naprav, o 42-urnem delavniku, o delit-
vi osebnih dohodkov in uveljavljanju mladih v samoupravnih organih.
?al pa Je bila razprava, kjer naj bi sodelovali predvsem mladinci, zelo medla. Razen sekretarja ObK ZMS, sekretarja rudniškega komiteja ZK in predstavnika mladincev iz
velenjskega rudnika sta diskutirala le dva mladinca trboveljskega rudnika in delovni predsednik.
Morda pa bo ta mladinska konferenca, kot ena najmanj uspešnih do sedaj, dobra lekcija za prihodnje leto.
(-žakj
SKUPŠČINA OBČINE TRBOVLJE. OBCINFK1 ODBOR SZDU OBČINSKI KOMITE ZKS, OBČINSKI SINDIKALNI SVET, OBČINSKI KOMITE ZMS, OB-CINSKI ODBOR ZZB NOV' OBČINE TRBOVLJE, ČESTITAJO VSEM OBČANOM. DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN DRUŠTVOM K
DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU!
Ituriujemu; varnostne patrone, vpssne vijake, pre-napetostne odvodnlke OPON, krovne uvodnlce. MGO razvodnice s 3 In 4 odcepi, tropolna stikala, Al In Cu unimaic sponke od 4-18 Ln 6-50, kramarjeve opornice, košarice za epruvete ter stojala za epruvete Itd. Cene konkurenčnel Za cenjena naročila se priporoča delovni kolektiv.
Čestitamo k dnevu republike — 29. novembru!
.Mehanika Trbovlje11
, Trs revotuelje 23, telefoi. 80 058
Pekarija Liti a
Čestitamo vsem delovnim organizacijam In delovnemu ljudstvu Zasavja k rojstnemu dnevu naše socialistične republike — 29 novembru!
Komunalna banka Trbovlje
Obveščamo, da sprejemamo vloge na hranilne knji« žice in jih obrestujemo od 9 */• do 7 '/• na leto. Za vloga jamči federacija	,
Pridružujemo se čestitkam za dan republike — 29 novemberl
RESTAVRACIJA LITIJA
PRIPOROČA OBISK IN SE OBENEM PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA
DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER'
LEKARNA TRBOVLJE
ČESTITAMO K DNEVU REPUBLIKE - 28. NOVEMBRU!
Industrija usnja, krzna, konfekcije In lahke obutve
Šmartno pri Litiji
čestita vsem občanom In delovnim organizacijam K prazniku republike — 29. novembru!
,Teve - Varnost"
•* Zagorje ob Savi Proizvodni program:
proizvodnja eksplozijsko varnih elektromotorjev, zaščitne opreme za pogon motorjev, fluoroscenčne svetilke, rudarske naglavne svetilke, rudniške telefone, rudarske vrtalne stroje, tipkala za daljinsko vkl.apljanje stikal, elektromotorje za žerjave, motorje za hišna dvigala, elektromagnetne zavore ln elektrohldravlične tlačilce, nadalje elektromotorje za proizvajalce strojev za lesno industrijo ter visokofrekvenčne pretvornike In motorje za gradbeno Industrijo.
Priporoča se delovni kolektiv »TEVK — VARNOST« In obenem čestita k dnevu republike. 29 novembru!
	TOVARNA ELEKTROPORCELANA IZLAKE
Predilnica Litija	pridružujemo se čestitkam delovnega ljudstva
Delovni kolektiv predilnice sc pridružuje čestitkam	k rojstnemu dnevu SFRJ -
za praznik republike — 29. november trr se obenem	
priporoča vsem svojim odjemalcem.	29. novembru!
TRGOVSKO PODJETJE .VITA MINKA« TRBOVLJE	'S Zavod za posredovanje zaposlovanja Invalidov In drugih
čestita občanom k Dnevu republike — >9. novembru ter	oseb
obenem priporoča obisk v svojih poslovalnicah, kjer bo	TIKA Trbovlje, se pridružuje čestitkam ta
vsak solidno postrežen s kakovostnim blagom.	29. novemberl
Derby
RUDAR - HRASTNIK 2:0(0:0}
Rudarja (T)
V 12. kolu slovenske nogometne lige Je prišlo do težko pričakovanega zasavskega obračuna med nogometaši Hrastnika in Rudarja iz Trbovelj. Ta derbi lahko označimo kot »prestiž« za Zasavje, kajti sama tekma za lestvico SNL ni pomenila veliko.
Rudar: Krajšek 8, Potokar 7, Kos 6, Kordiš 7, Bo-stič 9, Breznikar 7, Mak 7, Hribar 6, Majcen 7, Pajer 7, Gorišek 6, (Deželak 6). Hrastnik: Kalšek 9, Kolenc 5, Ceperlin 6, Žlindra 7, Kra-vogel 8, Laneger 6, Prašnikar 7, Grešak 6,, Oberčkal 7, Pufler 7, Premec 6, Brečko 6 (Trinker 5).
Sodnik Bradaška iz Kranja — 5.
Začetek srečanja je bil ves v znamenju Rudarja. Premoč Je Rudar izrazil sicer samo v kotih, saj je v sedmih minutah Izvedel 7 kotov. Izredno razpoloženi vratar Hrastnika Kalšek je vse silovite napade Rudarja ali zadržal ali pa žogo izboksal v kot. Fizično mnogo slabši novinci iz Hrastnika, poleg tega pa še večinoma debu-tantl, so se le s težavo upirali renomiranim domačinom. Omenimo naj, da Je Hrastnik nastopil zelo oslabljen — brez kaznovanih
igralcev Trška, Jagra, Ocepka, Maurerja in Osenjaka. Po 15 minutah igre je Rudar nevarno napadal najmanj desetkrat, Hrastnik pa je imel le dve poslani žogi na vrata Krajška. Po 20. minuti igre je Majcen zaradi boleče poškodbe odstopil mesto rezervi Deželaku, ki ga je uspešno zamenjal. Hrastnik je deloval, za oko prvih nekaj minut, kot razbita garda, zato tudi Rudarjev vratar Krajšek praktično ni imel dela. Po 25. minuti so. se Hrastničani končno otresli začetne treme in nervoze in kot prerojeni prevzeli iniciativo na terenu. Domači vratar, ki je vse do te tekme v glavnem sedel na klopi za rezerve, Je imel polne roke dela in je svoja nalogo opravil izvrstno. Gostujoči napadalci pa tudi domača napadalna petorka se v prvem polčasu niso izkazali. Mreže obeh odličnih vratarjev so pred odmorom ostale nedotaknjene.
Po odmoru je okrog 400 gledalcev (pol za Hrastnik, tl za Rpdar) pričakovalo ki ga pa žal :trgana igra ln spontano nabijanje usnja se Je nadaljevalo vse do 45. minute, ko Je prvo priložnost Imel Oberčkal, toda prečka
W VrV> ■
pol za Rpdar) boljši nogomet, ni bilo. Raztrge
Franca KOSA - Encija
Te dni je znani trboveljski
nArfnmAfrnl ltAt«.
Iportnlk — nogometni veteran Franci KOS praznoval pol stoletja »tarostl. Bolj kot ime KOS je udomačen Športni naziv »Bnci«. Nekateri ga imenujejo tudi trboveljski Mathevvs. Njegovi Športni kolegi (VodlSek, Krasnik. Koncilja. Butkovec, Zavoloviek, Ing. Petri«, Burja ln Kamnikar Itd.) so se zbrali ob življenjskem jubileju na »Enel-jevem večeru« pri Kurniku (obujanje spominov), kjer so mu podarili spominsko darilo. EncTja Je težko dobiti doma. zato sem ga kar preko etra zaprosil za Intervju.
Do katerega leta ste Se aktivno Igrali?
»Prav točno se ne spominjam, zdi pa se ml, da sem bil »tar 41 let, ko sem Igral zadnjo tekmo v dresu Trbovelj za rudarski pokal Jugoslavije v Velenju.* ,
Ali približno veste, koliko odigranih tekem Imate?
»Ne spominjam se več tte-/llke, zagotovo pa vem, da J« bilo vseh modih tekem v vseh ah preko tisoč.«
Slrfl, ki jih v naSI dolini no manjka.«
Verjetno ste bili velikokrat poškodovani?
»Ne, v svoji žt-letnl nogometni karieri nisem bil niti
najboljšimi v
lige,
vedno meo Sloveniji.«
VaS hobby?
»Se najbolj se razvedrim v družbi s atarlml Športnimi kolegi.«	.	.
F. Bparemblek
je zabranlla žogi pot v mrežo. Na drugi strani je Kalšek nekajkrat odlično posredoval in tako razdrl stoodstotne šanse za dosego gola. V 54. minuti je Potokar končno kronal premoč Rudarja. Po odlično streljanem kotu je Potokar skočil najvišje in z glavo z lahkoto zatresel Kalškov levi zgornji kot mreže. Hrastnik je v Igri »milo za drago«, igral vse bolj grobo, tako da je Pajer za nekaj časa moral zapustiti teren, pa tudi Kalšek je bil nevarno poškodovan, toda od lastnega igralca. Kljub boleči poškodbi je ostal v vratih in še naprej zanesljivo čuval svojo mrežo, toda po enajstmetrovki Pajerja, ki jo je zanesljivo realiziral, je tudi Kalšek zaprosil za zamenjavo in odšel v bolnišnico po zdravniško pomoč. Vodstvo Rudarja 2:0 je bilo dovolj zanesljivo za zmago. Proti koncu sodnikovega zadnjega žvižga so eni ln drugi Igralci kar tekmovali, kdo bo najbolj grob »na terenu«. Kaže, da bi naslov najbolj grobega odnesel branilec Kolenc, ki ga je
sodnik Bradaška skupaj z Goriškom (Rudar) tik pred koncem tekme poslal na »hladno«. Oba izključena sta se namreč večkrat zelo grobo spoprijela, nazadnje pa je Kolenc hotel brcniti Goriška, ampak ga ha srečo ni zadel. Sodnik Bradaška je bil za to srečanje premehak, zato so si lahko »borbeni« igralci privoščili vse. Najboljši v moštvu Hrastnika so bili vratar Kalšek, Kra-vogel in Žlindra. V moštvu Rudarja so tokrat nekaj več »dali od sebe« Bostič, Krajšek, Deželak. Strelca sta bila Potokar v 54. minuti in Pajer (enajstmetrovka) v 73. minuti.
LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA
PROLETAREC :
VRHNIKA 4:0 (1:0) Zagorje (FC) — Zagorjani so v postavi Dragar 7, Šprah 7, Prosen 6, Pomkvar 6, Alu-novič 8, Mitič 7, Mlajč 7, Ojsteršek 7, Starc 8, Rukavina 7, Forte 7 visoko premagali prvaka te lige Usnjarja iz Vrhnike. Sodnik Judež iz Trbovelj je sodil z napaka-
mi pred 150 gledalci. Gole so dali: Starc 2, Rukavina in Alunovič.
MLADINCI
PROLETAREC : VRHNIKA 3:1 (1:0)
HRASTNIK : RUDAR (b) 1:2 (0:1)
'VtSiL
TRBOVLJE — A J kun Zdrav, ko Je kot drugi Slovenec (pr. vi Papež) spet po dolgem čg-su izbran med kandidate za državno reprezentanco (moško) v rokometu, ki bo 29. no. vembra tekmovala z Romu* nljo, kasneje pa z Nemčijo, čestitamo!
HRASTNIK — V prijateljski rokometni tekmi je mestna reprezentanca Zagorja podlegla Hrastniku z rezultatom 25:18. Glavni akterji so bili Golob pri Zagorju s 6 goli ln Sparemblek z 9 ter Dii* Sak s 7 goli pri Hrastniku,-Sodil je Jani Malovrh 1 A Hrastnika — objektivno.
TRBOVLJE - Na kegljišču Partizana je v okviru klubskega prvenstva trenutno v vodstvu Ivan Soklič, ki. Je s 300 lučaji podrl kar 1207 kegljev.
LJUBLJANA — V zaostali tekmi okrajne ženske rokometne lige je hrastnlška vf-sta Izgubila srečanje s Šiško B z rezultatom 18:4.	'
XIII, KOLO ZRL - zadnje v jesenskem delu
ZMAGA PUBLIKE
______ lili DC	---
vtike, zagotovo pa vem, da Je
bllo^vseh^mo|ll
"1laJ Pmenite *o'»modernem« enkrat tež« polkodovan.«
nsss.j.j«.•-ra; ,.s?sss;S“m“°l asrvflsss.'•■*.’¥ •
reči, da ta panoga ni na kva- zmagl nad Ljubljano na igH- ■ metnem nivoju. Menim, da s»u Ljubljana leta 1941, ko j« -ata poglavitna vzroka prw- „na Ljubljana čl»n I. zvezn* lenost barvi ln amaterstvo	Amater iz Trbovelj pa
bila odločilna za nale uspehe. v»^0 me<$
Včasih nas Je družila pe«em ln tovarištvo, zdaj pa kot kaže, denar tega ne more nadomestiti.«	. .
Zakaj ste opustili vlogo trenerja?	.	, .
»Odstopil sem mesto mlaj-
(FS) Trbovlje — V nočni tekmi pod reflektorji so rokometaši Rudarja slavili pomembno zmago na Dinamom iz Pančeva 18:14 (9:7).
Rudar: Marguč, Klančišar, Jelen 1, Bašič 3, Ačkun 8, Kmetič 3, Jekoš, Dornik 1, Berdnik B, Lopan
Dinamo: Zorič, Divič 3, Smiljanski 8, Fridrih, Patič 2, Kecman, Rapatlč, Kostere-ševič, Balek, Dajlič 4, Stejič. greba je sodil z napakami
Sodnik Šimanovič iz Za-pred približno 1.500 gledalci.
Kot vidite Je Rudar nastopil okrnjen brez Škrinjarja ln Mrežarja pa tudi Dina-movcl niso bili kompletni. Manjkala sta reprezentant Plavšič in Pavkovič, ki sta kaznovana.
Za ta čas zelo ugodno vreme je na stadion pod reflektorji privabilo precejšnje število ljubiteljev rokometa. Domača, precej okrnjena ekipa se je po nekaj zaporednih porazih v zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja odkupila z dragoceno zmago nad rutiniranimi gosti iz Pančeva. Začetek je pripadal Dinamu, zato tudi vodstvo 0:1 ln kasneje 1:2. Strelca sta bila Patič In Dajlič, pa tudi Rudar ni ostal dolžan ln je preko Berdnika ln Kmetiča izenačil in le nekaj sekund kasneje dal še 3 gole preko Jelena in Berdnika. Rudar je v 10 minutah očitne premoči priigral odlično prednost in po sedemmetrovki Ačkuna že
vodil s 7:3. Po trinajsti minuti prvega dela igre je Rudar naenkrat popustil in samo i>et minut je bilo dovolj, da so nevarni strelci Smiljanski, Dimič in Patič napolnili mrežo Marguča in se nevarno približali na 7:6. Zanjih nekaj minut polčasa je spet Rudar imel več od igre in feato odšel na počitek z rezultatom 9:7. V prvem polčasu je ena in druga stran imela veliko več priložnosti kot kaže rezultat, toda žoga se Je čestokrat odbila samo od prečke nazaj v polje.
Po odmoru je postala igra nekoliko bolj groba. Gostje so hoteli za vsako ceno izenačiti in zmagati, toda z grobo igro so škodovali sami sebi. Saj je sodnik Šimanovič kar dvema igralcema pokazal na »hla-dno«.\ Toda tudi razmerje Igralcev 6:2 ni prineslo Rudarju zaželene prednosti. Vodili so sicer že z 10:7 po zadetkih Bašiča, Berdnika in Ačkuna in dovolili gostom, da so izenačili na 10:10 in celo povedli z 10:11. Kmetič je bil nato tisti, ki je izenačil. Ačkun pa še povišal. V tem kritičnem obdobju za Rudarja pa je na sceno stopila spet temperamentna publika, ki je s huronskim vpitjem »zeleni-«, »zeleni« in bučnim žvižganjem, kadar so Imeli gosti žogo znatno okrepila Rudarja. Gostje so po rezultatu 13:13 v 45. minuti popolnoma popustili in zlasti v napadu pod vplivom publike igrali
zelo zmedeno. Rudar si je V silovitem finišu priboril vse izgubljene žoge in se s hitrimi napadalci Kmetičem* Berdnikom in Ačkunom posluževal hitrih protinapadov ter tako popolnoma zagospodaril na terenu. 15:13 v 54. minuti, 16:13 po strelu Berdnika in 17:13, ko je Berdnik spet sam pobegnil pred vrata gostov ter zelo glasno odobravanje publike so bili pred sodnikovim končnim žvižgom najsvetlejši trenutki zadnjega srečanja v ZRL. Rezultat tekme 18:14 je zaslužen, toda sodnik Šimanovič iz Zagreba je včasih spet pod pritiskom publike pri napakah Rudarja zamižal. Najboljši na terenu je bil krožni napadalec Berdnik, ki Je bil izredno razpoložen, saj je igral praktično brez napake. Veliko zaslug za tako ugoden rezultat ima tudi Kmetič, ki pa je Imel po vrhu vsega s prečkami prevečkrat smolo. Pa tudi Ačkun in Bašič niso Igrali slabo. V gostujočem moštvu so bili glavni akterl Patič, Divič in Dajlič. Rokometaši Rudarja so tako s petim mestom na lestvici ZRL lahko več kot zadovoljni in tako odhajajo na zasluženo »zimsko spanje« ter mirno pričakujejo spomladanskih prvenstvenih za-vrtljajev.
LJUBLJANSKA ROKOMETNA CONA Duplje : Radeče 18:11 (6:7) (zaostala tekma),
g Koledarček g
KOLEDARČEK
Sreda. 25. novembra: KATARINA
Četrtek, 26. novembra: KONRAD Petek, 27. novembra: BERNARD Sobota. 28. novembra: JAKOB Nedelja. 29 novembra: DAN REPUBLIKE
Ponedeljek. 30. novembra: ANDREJ
Torek, 1. decembra: MARIJAN Sreda, 2. decembra: BLANKA Četrtek, 3. decembra: 'FRANČIŠEK
Tetek, 4. decembra: BARBARA Sobota, 5. decembra: STOJAN Nedelja, 6. decembra: MIKLAVŽ Ponedeljek, 7. decembra: UH 1 BAN
Torek. 8. decembra: MARIJA Sreda, 9. decembra: VALERIJA Četrtek. 10. decembra: SMILJAN
ftf/VO
KINO SVOBODA — ZASAVJE \ TRBOVLJAH: 28. do 30. novembra angleški barvni cin. tlim »NUNA«; 5. In 9. decembra ameriški barvni film »TRAPER KE-LI« — v soboto ob 17. in 19.15. v nedeljo ob 15., 17. In 1915.
KINO SVOBODA II. V HRASTNIKU: 25. in 26. novembra sovjetski film »BELE NOCl«; 26. -31. novembra argentlnsko-ltall-janski barvni film »TA LJUBEZEN NA KRAJU SVETA«; 2. in 3. decembra nemški kriminalni film »ZAKONSKI ZAVOD AU-RORA«; 5. — 7. decembra francoski barvni CS film »KAPETAN FRAICAS«; ». In 10. decembra japonski barvni CS film »ZARADT LJUBEZNI«.
KINO DELAVSKI DOM V ZAGORJU: 25. In 20. novembra angleški film »GANGSTERJI«; 29. in SO novembra ameriški film »ZAKONSKI VRTILJAK«; 2. In 2 decembra francoski film »STREl.JA.ITE NA PIANISTA«; 5 in 6. decembra ameriški film »ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA«; 9. In 10 decembra sovjetski film »TIGRI POTUJEJO«.
KINO LITIJA: 25. novembra nemški barvni film »MED ČASOM IN VEČNOSTJO«; 27. - 30 novembra Italijanski barvni CS film »RIMSKA SUŽNJA«; 1. in 2. decembra angleški film »ULICA brez DREVES«; 4. - 6. decembra zahodnonemški barvni film .POLNOČNA REVIJA«. 8. in 0 decembra švedski film »V7 KREMPl-nil VOHUNOV«.
KINO ŠMARTNO: 25. novembra Italijanski barvni CS film
Od srede do srede
»LJUBIM, LJUBIŠ«; 28. in 29. novembra ameriški barvni CS film »NA MUHI«; 30. novembra in 1. decembra ameriški barvni CS vestern film »ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA«; 2. decembra jugoslovanski film »NEVARNA POT«; 5. In 6. decembra ruski barvni film »ČLOVEK DVOŽIVKA«; 9. decembra francoski barvni film »SLABE ŽENE«.
MALI OGLASI:
HRASTNIK
Rojstev ni bilo!
Poroka: Ivan Klepej delavec. Vrh nad Laškem 42, in Bernarda Subej, gosp. pomočnica, Krištan-
dol 5.
Smrt: Anton Vene, kmet, Br-nica 62 — star 64 let.
(Zagreb); 18.25 Napoved In TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Rdeči oktet (Ljubljana); 19.45 TV akcija (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Viborški okraj — sovjetski celovečerni film signal (Beograd); 19.15 Koroški (Ljubljana); 22 30 TV obzornik (Ljubljana).
Na kanalu 9 - Sljcme
18.25	Včeraj, danes, jutri (Zagreb); 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb); 22.00 Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
OBVEŠČAMO PODJETJA, ustanove In fotoamaterje, da izdelujemo fotografije vseh velikosti v barvni tehniki. Vsakemu naročniku jamčimo za prvovrstno Izdelavo vseh mogočih posnetkov po primernih cenah. Priporoča se fotograf Stanko VVelss, Trbovlje, Obrtniška 5.
ZAHVALA PRIMARIJU splošne bolnišnice Trbovlje dr. Vlrgiiu Krasniku se tz srca zahvaljujem za Izvršeno operacijo. Hvala tudi zdravnikom, kt so sodelovali pri operaciji ter strežnemu osebju kirurg, oddelka. — Ernest Burkeljc, Trbovlje.
LITIJA
Rojstev in smrti ni bilo!
Poroke: Alojz Bučar, upokojenec, Tirna 30, In Helena Koritnik, upokojenka, Sava 24. Jože Kotar, gozdni delavec. Mala Goba 5, In Olga Povše, gosp. pomočnica, Zagozd 9; Vincenc Jelnikar, mizar. Kresnice 84, In Almira Rustan, delavka, Grosuplje 191.
ZAGORJE
Rojstvo: Marija Erklavec, Polje 6 — deklico.
Poroke: Jože Ravnikar, meh., Ržišc 3, ln Stanislav* Macerl, delavka, Ržiše 6; Stane Vozel, rudar, Jablana 1, in Emilija Pavšek, delavka. Kolk 12; Jože Fe-štajn, pismonoša. Kolk 8, in Štefanija Ostrožnlk, delavka, Jablana 10; Marijan Košir, rudar, Kopališka 4. ln Antonija Urbančič, delavka, Kisovec 76.
Smrt: Brigita Zlbert, roj. Al-tierl, gospodinja. Loke 40 — stara 75 let.
Sreda, 25. XI.
17.10	Učimo se angleščine (Zagreb); 17.40 Risani in lutkovni filmi (Ljubljana); 18.00 Slike sveta (Beograd); 18 25 Napoved ln TV obzornik (Ljubljana); 18.45 S kamero po Afriki (Ljubljana);
19.15	Koncert lz muzeja (Zagreb);
19.45	Propagandna oddaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20,30 Lirika: Pesmi Kajetana Koviča (Ljubljana); 20.40 Deset zadetkov — zabavnoglasbena oddaja (Ljubljana); 21.40 Kulturna tribuna (Ljubljana);
22.10	TV obzornik (Ljubljana).
Na kanalu * — Sljeme
17.40	Kje je. kaj Je (Beograd);
18.25	Včeraj, danes. Jutri (Zagreb); 18.45 Poljudnoznanstveni film (Beograd); 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb); 21.40 Panorama (Zagreb); 22.10 Včeraj, danes. Jutri (Zagreb).
Četrtek. 26. &I.
10.00	TV v šoli (Zagreb); 11.00 Francozi pri vas doma (Beograd);
18.40	Ruščina na TV — 17. lekcija (Ljubljana); 17.10 Angleščina na TV — 124. lekcija (Ljubljana);
17.40	Mendov spored (Zagreb); 18.35 Napoved ln TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Po Jugoslaviji (Ljubljana); 19.15 Melodija za eno kamero: Predrag Gojkovič (Beograd); 19.45 Kaleldoskop (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Narodna glasba (Beograd); 20.40 Ekran na ekranu (Zagreb); 21.20 TV obzornik (Ljubljana).
Na kanalu 9 — Sljeme
18.25	Včeraj, danes, Jutri (Zagreb); 10.45 Propagandna oddaja (Zagreb); 21.30 Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
Petek, 27. XI.
17.10	Učimo se angleščine (Zagreb); 17.40 TV v šoli (Zagreb); 18.18 skrinjica, ki pripoveduje
SOBOTA, 28. NOVEMBRA
17.40	Pravljice in bajke (Zagreb): 18.05 Glasba brez meja: M. Cangalovlč (Beograd); 18.25 Napoved in TVO (Ljubljana); 18.45 Ime in priimek (Beograd); 19.30 Vsako soboto (Ljubljana); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Jazz scena (Zagreb); 20.55 Jugoslovanske republike (Beograd); 21.25 B. Nušič:	Dve enodejanki (Beo-
grad). 22.15 To je moje mesto — zabavno-glasbena oddaja (Beograd); 22.05 Serijski film (Ljubljana); 23.45 TV obzornik (Ljubljana).
NEDELJA, 29. NOVEMBRA
9.30	Gozdni čuvaji (Ljubljana);
10.00	Kmetijska oddaja (Beograd);
14.00	Evr. prenos lz Malmoeja in ostali športni prenosi (Ljubljana); 18.00 Mladinski TV klub (Ljubljana); 19.00 Serijski film
20.00	TV dnevnik (Beograd); 20.43 Narodna glasba (Ljub., Zgb.. Bgd.): 21.45 Rokovanje — oddaja lirike lz studia Skopje (Beograd);
22.00	Zlata ribica — balet (Beograd za EVR); 22.45 Preno* športnega dogodka (Beograd);
23.45	Poročila (Beograd).
PONEDELJEK, 30. NOVEMBRA
10.30	J. Švare: Goli kralj — predstava Mladinskega gledališča (Ljubljana); 17.00 Revija na kotalkah (Ljubljana); 18.00 Reportaža o podelitvi Ziherlove plakete (Ljubljana); 18.25 TVO (Ljubljana); 18.49 Risanke (Beograd); lo.oo Dokumentacijski film (Beograd); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd). 19.45 Clkt cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Barve — balet (Ljubljana); 20.40 Crnčevlč: Dekle s tremi očeti — TV Igra (Beograd); 21.40 Umetnost po ječah In taboriščih (Ljubljana);
22.10	TV obzornik (Ljubljana).
Upravni odbor BRIVNICE TRBOVLJE razpisuje delovno mesto
samostojnega
knjigovodja
POGOJ: t. da ima kandidat 3 — 5 let delovne dobe v knjigovodstva;
2. da ima vsaj 3 tela od tega samostojnega vodenja knjigovodstva.
Nastop službe St možen takoj ali po dogovoru.
Razpis velja do zasedbe mesta.
RTV - Ljubljana
TR	Poročila Ob 5.15. 7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00,
HPpž 18 00, 23.00 In 24.00. Pozor, nimaš prednosti ob 11.00.
Kmetijski nasveti ob 12.15 Vsak dan za vas ob 1600. Radijski dnevnik ob 19.30. Oddaja Naši poslušalci če-HpP. stltajo ln pozdravljajo — vsako nedeljo ob 9.05 in 12.05, vsak ponedeljek, četrtek In soboto pa ob 14.35.
SREDA, 25. NOVEMBRA
0.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic ln zgodb: Pesnik, skladatelj In Verica;
9.10	Ansambel ln solisti p. v. Milana Stanteta; 9.25 Dopoldanski domači pčle-rnčle; 9.45 Pri domačih in tujih solistih; 10.15 Zabavni zvoki; 10.45 CloVek ln zdravje. 10.55 Glasbena medigra; 12.19 Trlo Avgusta Stanka’ 12.30 Arije Iz oper Georga Friedricha Hiindla; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba;-11.05 Radijska Sola za srednjo stopnjo: To je naša domovina; 14.35 Kaj ln kako pojo mladi pevci pri nas ln po svetu:
15.30	Slovenske narodne v priredbi Danila Bučarja; 17.05 Ob 250-letnlcl rojstva Christopha VVillibalda Glucka (glasbena odda ia s komentarjem); 18.15 lz fonoteke Radia Koper; 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič; 20.20 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe; 20.40 Glacomo
Puccini: Manon Lescaut, radijska priredba opere; 22.10 Igramo za ljubitelje zabavnih zvokov.
ČETRTEK, 26. NOVEMBRA
8.05	Jutranja glasbena srečanja; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); V rojstno mesto naše republike; 9.25 »Glasbeni vedež«, glasbena oddaja za mladino; 9.45 Domače viže ln napevi; 10.15 Glasbeni sejem — pisani orkestralni spored; 22.15 Opoldanski domači pčle-mčle;
12.30	Delovni kolektivi — delovnim ljudem; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 14.05 Naši pevci v operah lz svetovnega repertoarja; 15.30 Čestitke za praznik;
15.40	Literarni sprehod; 17.05 Turistična oddaja: 18.15 »Odskočna deska« - 7. oddaja: Sopranistka Agata Strumbel.j; 18.45 Jezikovni pogovori; 19 05 Glasbene razglednice: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 27. NOVEMBRA
8.05	Jutranji divcrtlmento (po-
ularna domača orkestralna glas-a); 8.35 Za vsakogar nekaj; 9.25 Čestitke za Dan republike; 10.15 Komorni zbor RTV poje skladbe na pesmi Srečka Kosovela; 10.35 Novo na knjižni polici. 10.55 Glasbena medigra; 12.15 Nekaj narodnih k pozdravu pred Dnevom republike; 12.30 Drobni prizori Iz opere; 14.05 Radijska sola za nižjo stopnjo: Ko som srečal Slavico; 15.30 Čestitke k Dnevu republike; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.15 Revija naših pevcev zabavnih melodij; 20.00 Zvočni mozaik; 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih.
SOBOTA, 2*. NOVEMBRA
8.05	Poje Sentjernejskl oktet;
8.25	Jutranja glasbena srečanja;
9.45	Četrt ure s hammond orglami; 10.15 Glasbeni sejem (pisan glasbeni spored); 12.15 Nekaj domačih v Instrumentalnih zasedbah; 12.30 Pesmi lz partizanskih dni; 14.05 Iz oper Jugoslovanskih skladateljev; 15.30 Čestitajo vam...; 17.03 Gremo v kino; 17.35 Plesi ln pesmi Jug. narodov; 10 30 Praznik mladosti (Izbor popularne Jugoslovanske orkestralne glasbe na predvečer praznika); 20.00 Mladinska oddaja: Modrostni zob; 21.00 Z naših lavnih radijskih oddaj.
NEDELJA, 29 NOVEMBRA
7.15	Znane melodije — Iskrene čestitke: 7 40 Pozdrav Dnevu republike:	8 no Veseli tobogan;
10.00	Branko Čopič: Osma ofenziva; 10.50 Pojo slovenski reprezentančni vokalni ansambli; 12.05 Naši kolektivi čestitajo za Dan republike. 14.00 Šport ln glasba;
18.00	Iz Jugoslovanske operne ustvarjalnosti; 17.05 Radijska igra: Balada o trobenti ln oblaku; 18.00 Skupni program JRT;
20.00	V nedeljo zvečer; 21.00 Lepa Je moja dežela (Literarna oddala); 21.30 Jugoslovanska komorna glasba.
PONEDELJEK, 30. NOVEMBRA
0.00 Mladinska Igra; Zaklad urnih veveric; 8.40 Pevski pozdrav bolgarskih pevcev Iz Sofije; 10.00 V nove zarje . . .. 11.15 Novi posnetki narodne In narod-no-zabavne glasbe: 12.05 Srečanja ob Dnevu republike; 13.30 Domači zvoki: 14.00 Odmevi lz dežel tisočerih jezer; 15.30 Iz Celja do 2alca; 17.05 Glasbena križanka št. 4; 18.20 Zvočni razgledi;
10.05	Glasbene razglednice. 20.00 Slovenski pevci ln Instrumentalisti v zabavni glasbi; 21.00 B. Papandopulo: Legende o Titu;
22.10	Plesna glasba.
TOREK, 1. DECEMBRA
8.03 Jutranja glasbena srečanja;
8.40	Naša mladina poje o revoluciji; 0.00 Po kurirjevi sledi; 9.20 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 10.15 Glasbeni sejem; 11.39 Domače viže In napevi; 12.05 Opoldanski coctall;
13.30	Komorni zbor RTV Ljubljana ln Slovenski oktet; 14.05 Za vsakogar nekaj .. .; 15.30 Giuseppe Verdi: Trubadur, radijska priredba opere; 17.05 Ob petih sc zavrtimo (pisan spored zabavne ln plesne glasbe); 18.15 Za dedke in babice iz našega arhiva zabavnih melodij; 20.00 Majhen recital sopranistke Zlate Ognjanovič; 20.20 Radijska Igra: Konjiček: 21.15 Serenadnl večer.
SREDA, 2. DECEMBRA
0.05 Glasbena matineja 8.55 Pisan svet pravljic ln zgodb; 9.10 Vokalni kvartet »Veseli fantje«;
9.25	Veseli hribovci ln ansambel Mihe Dovžana; 9.45 Med domačimi ln tujim solisti; 10.15 Zabavni zvoki; 10.55 Glasbena medigra;
12.15	Pred domačo hišo; 12.30 Iz sodobne slovenske operne ustvarjalnosti; 14.05 Radijska šota za srednjo stopnjo; Žalostno leto 1212. 14.35 Kaj m kako pojo mladi pevci pri nas In po svetu;
15.30	Tako poje naša dežela; 15.45 Lahka glasba; 10.00 Za ljubitelje popevk; 10.15 Iz fonoteke Radia Koper; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor madrigalistov visoke šole lz Kiilna poje »Ciganske pesmi«; 20 00 Melodije Jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe; 20.40 Mlhall Glinka; Ivan Suaatn — radijska priredba opere. 22.10 za ljubitelje zabavnih zvokov.
/
SKUPŠČINA OBČINE
HRASTNIK
7
ČESTITA
vsem občanom, delovnim organizacijam in društvom ob prazniku republike 29. novembru.
Čestitkam se pridružujejo tudi družbeno politične organizacije: občinski odbor SZDL, občinski komite ZKS, občinski sindikalni svet, občinski komite ZMS in občinski odbor ZB NOV Hrastnik.
GOSTINSKO
PODJETJE
JELKA
HRASTNIK
SE PRIPOROČA ZA OBISK V
POSLOVALNICAH,
OBENEM
PA
ČESTITA
ZA
PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER
Steklarna
Hrastnik
Splošno trgovsko
podjetje
HRASTNIK
vas solidno postreže v poslovalnicah: knjigarna, modno
krojaštvo in šiviljstvo, Na Logu, Pri kemični, Pri križišču, Pri »rudniku, Pri steklarni ter v prodajalnici kruha Na rudniku. Čestitamo k Dnevu republike — 29. novembru
izdeluje vse vrste steklenih izdelkov po najnovejših oblikah in kreacijah.
Za cenjena naročila se priporoča delovni kolektiv.
Pridružujemo se čestitkam *
ob rojstnem dnevu
naše socialistične domovine —
29 novembru.
/
Splošno
trgovsko
podjetje
RADEČE
Čestita ob 29. novembru — dnevu republike in se priporoča za obisk v prenovljenih in sodobno urejenih poslovalnicah.
SKUPŠČINA OBČINE ZAGORJE OB SAVI, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI KOMITE ZKS, OBČINSKI SINDIKALNI SVET, OBČINSKI KOMITE ZMS IN OBČINSKI ODBOR ZB NOV	a
LESNA
INDUSTRIJA
★
LITIJA
ČESTITAJO VSEM OBČANOM, DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN DRUŠTVOM ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER
GRADBENO
PODJETJE
J
ZAGORJE OB SAVI
Čestita ob Dnevu republike. Cene naših uslug so konkurenčne — 1 m* stanovanjske površine le 66.000 dinarjev. Opravljamo vsa gradbeno obrtniška dela.
Čestita vsem delovnim ljudem, posebej SE POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE
ČESTITKAM DELOVNIH KOLEKTIVOV OB 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE SE PRIDRUŽUJE TUDI KOLEKTIV TOVARNE POHIŠTVA TRBOVLJE	
Vsem članom in občanom Litije čestitamo za Dan republike Kmetijska zadruga Litija	
SLAŠČIČARNA TRBOVLJE ČESTITA VSEM TR BOVELJCANOM	ob DNEVU	REPUBLIKE	ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE ČEVLJARSTVO TRBOVLJE
Obrtna delavnica FOTO TRBOVLJE 5e pridružuje čestitkam za dan republike	KOMUNALA TRBOVLJE Čestita vsem Trboveljčanom za 29. november
Komunalno
obrtno
podietle
ZAGORJE OB SAVI
Izdelava oljnatih barv — vodovod — kleparstvo — kovaštvo — so-boslikarstvo — vrtnarija — gradbeništvo snaga — avtoremont.
Čestitamo za 29 november.
i
Obrtno komunalno podjetje
MESO
ZAGORJE OB SAVI
Se priporoča za obisk poslovalnic, obenem pa čestita za 29. november.
Lesno industrijsko podjetje
ZAGORJE OB SAVI
Čestita vsem delovnim ljudem, posebej še poslovnim sodelavcem za 29. november. Priporočamo naše kuhinjske elemente, kakor tudi rezani les iglavcev in listavcev.
Gradbeno podjetje
LITIJA
Dinos
LJUBLJANA
Poslovna enota TRBOVLJE
*
ČESTITA ZA 29. NOVEMBER — DAfr REPUBLIKE
V LITIJI
Čestita vsem občanom, prebivalcem Zasavja in poslovnim
prijateljem za 29. november.
PLETILJA
STROJNO PLETILJSTVO LITIJA ČESTITA ZA 29. NOVEMBER
Gostinsko podjetje
GOSTINSTVO
ZAGORJE OB SAVI
Čestita za Dan republike in se priporoča še v prihodnje za obisk poslovalnic.
Splošno gradbeno podjetje	
..Zasavie"	INDUSTRIJSKO PODJETJE '
s TRBOVLJE	„MES©“
Čestita vsem delovnim LJUDEM, POSEBEJ PA SE POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA	TRBOVL JE Čestita vsem občanom Trbovelj ZA 29. NOVEMBER f ■
DAN REPUBLIKE 1964.	
	ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA TRBOVLJE ' ČESTITA VSEM OBČANOM ZASAVJA ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER
i Cementarna Trbovlje	
	' ’	i*‘	%	i • .	”	'
Delovni kolektiv Cementarne	Komunalni zavod za socialno
čestita vsem svojim poslovnim prijateljem, občanom in družbeno-političnim organizacijam k dnevu republike 29. novembru	zavarovanje TRBOVLJE SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE.
	Komunalno podjetje LITIJA
	Čestita vsem občanom in delovnim organizacijam na področju OBČINE LITIJA ZA 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE!
Čestitamo za 29. NOVE M. BERI
Splošna
bolnica
TRBOVLJE
ČESTITKAM ZA PRAZNIK REPUBLIKE SE PRIDRUŽUJE TUDI KOLEKTIV
ZDRAVSTVENEGA
DOMA
TRBOVLJE
RUDNIKI SVINCA IN TOPILNICA ME2ICA
POSLOVNA ENOTA
LITIJA
čestita vsem delovnim ljudem,
še posebej rudarjem, ra Dan republike!
SLAŠČIČARNA
KOZINA
TRBOVLJE
VABI
TRBOVELJČANE K OBISKU,
HKRATI JIM
Čestita
■7 a 99 NOVEMRER!
NEKAJ NASVETOV ŽENAM:
„Pet minut pred dvanajsto”
Le Se nekaj dni nas loči od krzno najbolj učinkovito prav praznovanja M. novembra. Ver- na črni obleki.
jetno bo marsikatera od vas,
•Izleti mri večer*? krovu »vo* |Jub,J° dvodelne obleke. Svetlo In Oh dvodelno obleko v beige barvi J*.?/"?*"? '{J.	2?	bo na robu Jopice zelo poSIvil
•am* večer*™* nU da Mslčlo- J* »P««««« vldMr°* '* Tek kupil novo obleko, razen temnorjavega krzna. Tudi tu tega pa sedaj za to sploh ni več lahko obrobite z Istim krznom
Se manšete ali pa rokave sploh odrežete (če vas ne zebe rado>.
Nemalo žena zna kvačkati.
Časa.
Današnji članek Je namenjen tistim ženam, ki se vsaj nekoliko spoznajo na Šivalni stroj T„|^aj sta dva predloga tudi za •J* P*	take. Gladka (najlepša Je črna)
znanko, ki Jim bo rada kar 0bieka j, |me)a prej kratke ali P* i? *I° Popr,v l* kakSno ma- dolge rokave, morda že celo
lenkost.
Znana stvar Je,
>se da z
nekoliko zguljene, sicer Je bila pa Se zelo lepo ohranjena. Od-
veliko iznajdljivosti In skrom- redite ji' rokave In »kvačkajte v 51 ,etom |„ v|tki postavi nlml sredstvi veliko spremeni- iz povsem tanke volne v lepem , k ob!eke Xelo lepo podati. Pa pojdimo kar po vrsti. čipkastem vzorcu nove rokave, j0 Precej Jasa imate že široko
(s\ F?) o #
obleko lz črnega žameta, brez rokavov ali pa z rokavi, to ni važno. In kako Jo spremeniti, če ste se Je že naveličali? Ukrojite Iz črnega satena širok drapiran pas, zavežite ga v pentljo ali pa pustite konce kar tako viseti navzdol. Pas lahko. okrasite Se z vrtnico Iz belega organdlja ali pa s kamelijo. Rožo lahko seveda pritrdite namesto na pas, na vratni Izrez, kakor vam Je bolj všeč.
Ce ste neoporečno vitki In Imate lep hrbet, odrežite stari obleki rokave, in naredite velik Izrez na hrbtni strani (spredaj naj bo obleka le malo In to ovalno Izrezana). Izrez lahko zaključite z umetno rožo v Isti ali v kontrastni barvi.
In Se rešitev za starejše In mlajše, ki ne znajo Šivati oziroma krojiti In Imajo tudi žeto malo časa. Na gladko ozko obleko brez rokavov ali z ro-'	t	kavi, ki vam že dalj časa po-
Tlste, ki imate doma kakšne po možnosti dolge. Ce vam pa vzroča preglavice, ker ne ve-konce kožuhovlnastili ovratnl- to ni vSeč in že Imate obleko ste, kako bi Jo osvežili, našljte kov ali česa podobnega, Jih brez rokavov, ki bi Jo radi bel čipkast ovratnljr. Ce nlma-dobro poglejte. Morda bi se jih nekoliko spremenili, skvačkajte te doma česa primernega, sl ga
Ce dalo uporabiti. Na skici vi- ljubek bolero s dlte preprosto gladko temno kavi. obleko, ki Jt nihče ne bo prl-
kratklml ro-
Naredite ga v velikem gro-
■ siisvi sir|,a, ni
kupite, saj to res ni velik izdatek. Seveda pa lahko gladko obleko na hitro spremenite tudi
sodil lanske letnice, če JI boste bem čipkastem vzorcu, zapenja drugače, na primer s ogrlico, našill kožuhovtnaste manšete pa se naj na hrbtu z enim sa- z umetno ro'
ali rob na krilu ali pa vse sku- mlin majhnim gumbom.
rožo ali pa s satenastimi obrobami. Kot vidite. Je
paj, če Imate dovolj krzna. Pri in zdaj še nekaj za mlajše možnosti veliko. Inačic našteto tem ne pozabite na to. da črno letnice. Prepričana sem. da Ima |n prav gotovo bo marsikateri krzno
_____ prlstojl prav tako na marsikatera med vami Se kak- 0d vas prišlo ni) misel Se kaj
črno kot na temnordečo ali ali šno široko obleko, čeprav Je takega, kar bi se dalo s pri-
pa na povsem svetlo obleko in zaenkrat moda bolj naklonjena dom uporabiti, da Je lahko svetlo srebrnkasto ozkim oblekam Pa nič zato.
N D.
Iznajdljivost
Ko Je Trtstan Bernard proslavljal svoj 50. rojstni dan. Je dobil po pošti veliko število čestitk. Vsem tem se Je bilo treba zahvaliti ln tako Je dal tiskati po-getnlce z naslednjo vsebino: »Med številnimi čestitkami, ki •em Jih dobil ob tej priložnosti, ml |e bila vaša najljubša.«
Pogovor
Kaj mislijo otroci o starših
Neka ameriška pedagoška re- Sati, da pripoveduje mama o vtja Je pred kratkim objavila meni vsakomur kakšno neumno
pred	. _
zanimiv članek, lz katerega bomo, ker Je predolg, objavili ne kaj naj zanimivejših odlomkov.
zgodbo.«
Harold se pritožuje: »Kadar pridejo k materi prijateljice na Devetletni Peter Je potožil: obisk, ml oče vselej reče, naj »Moji starši so vse preveč zapo- prinesem album ln me hvali: ,AU Sieni, da bi lahko poslušali razne ni bil srčkan, ko Je bil še čisto vatne reči. ki bi Jim Jih rad majhen?'.«
Niso osi tako nadarjeni »po- cu svojih moti. Zavladal je govarjevalci« kol na primer mučen molk, ki je trajal ne-.VSAKO NOČ' KILOGRAM	častilec moje hčerke, kaj časa.
MANI	Spoznala ga je na nekem plesu
in kar naprej je hodil po njo.
V Franclji so pričeli prodajati rjuhe »za shujšanle«. vlakna. Iz “0 Šestem plesu )e zbral toliko
povsem zadostuje, da shujša »božajoči* vsako noč za en kilogram.
Nato se /c moja hči ojunačila:	>
»Tudi starega očeta imam,« katerih ao te "tkanine narelene. poguma, da jo je vpraSal, kako je prijazno rekla.
»božajo« telo pri vsakem nat- j,
manjšem gibu, to »božanje«, pa se t' Ka‘ a	------------—------------------
»Hvala, dobro,« mu je govorila.
»In vaii materi?«
»Hvala, dobro.«
»In oaSemu očetu?«
»Hvala, dobro.«
»In vaSI sestri?«
»Hvala, dobro.«
pl,a »NA_ CENTRALNE
povedal o sebi.« ni
John se pritožuje, da mama vsak dan gleda, te sl je dobro
To ni nič čudnega. Starši ae «»« ««*■	“ •* »«=
hitro navadijo, da otrok sploh umil vrat. Marta Ji očita, da JI ne slišijo, že zaradi tega ne, ker vselej, kadar mora kam ltl, prl-na. primer najmlajšl med tretjim dtga, da mora biti najpozneje ln petim letom starosti nepre- čez dve url doma. Richard vzdl-stano čebljajo. Toda dolžnost huje, ker mu oče ne dovolt. da staršev Je vsaj naučiti se, kako bi Imel mačko v svoji sobi.
se mora" človek pretvarjati, da posluša, čeprav v resnici tega ne dela. Ko pride otrok v šesto le-
In še ln še. Večina staršev bi sl morala, kot vse izgleda, zelo
dela. ko prioe oirog v sestoje- prlzadevatli da bl se približali to, začne že opažati, da govori ldea}u gtariev, o katerih Je dva-ur?f	lB *° ** Zmer* najstletnl Michael napisal z vell-
bolj jezi ln boli.
Nedavno Je rekla neka učtte-
klml črkami:
Ijlca v svojem razredu: »Zdaj .e	STARSI ME NIKOLI NE
,— II -,rtl—f nnir»«» Pred- •MSZ.JS.
bomo Igrali nekaj novega. Pred stavljajte sl. da ste vsi odrasli ljudje. Vsaka deklica bo mati, vsak deček oče. Izmislite sl ne-
Prav zanimivo le tudi pismo trinajstletnega dečka, ki ga Je poslal uredništvu nekega žran-
kaj prav lepega, kar bl radi na- coskega časopisa. V pismu na redili za svoje otroke. Nekaj ta- iteva. kaj vse mu pri očetu ni kega, da^bl Jih osrečilo, čeprav vseč.
Ne maram ...
un m* J v
ne bl nič atalo.«
Več kot tretjina učenk tn učen- .,.	______—__________
Je rekla, da bl svoje otroke ki Jo Imam v žepu, z besedami:
.	_______ _	»To ni zatel« pa Jo čez deset
ušalt, ko govore z njimi ln	___________
da ml oče vzame cigareto.
minut sam pokadi.
.. da me vsako nedeljo žene v zoološki vrt. češ da se bom
da se dela zelo učenega na sprehodih, a da ml reče, sam čei
teh !
cev
poslušali,' ko govore z njimi Jim dali priložnost, da povedo vse, kar hočejo.
George Je rekel: »Jaz bl sedel, tam marsičesa naučil, gledal svojega sinčka ln ga poslušal, kaj govori. Ko bl ga poslušal, ne bl bral časopisov.«
John Je dodal: »Jaz bl se z njim sprehajal po gozdu ln mu rekel, naj me vpraša, kar me hoče.«
Nekoliko starejši Robert se Je Jezil: »Mama me Jezi, kartava. Vselej bere pri nju ln nikoli ne ve, kakšne karte Ima. Jaz np bl bil takšen.«
Glavni vzrok, da so otroci i starši nezadovoljni, Je pomanj-
rehodlh, a da ml reče, trn esa ne ve: »Tl sl še majhen ln ni potrebno, da bl vse vedel. Ko boš večji, se boš že še naučil.«
... da ml že od osmega leta dalje daje bolj malo denarja, kadar kadar grem kam s tovariši ln da kat*ta- me Prl tem Se opominja, naj denarja ne razsipam.
... da ml vselej, kadar me vzame s seboj v kavarno, naroči samo limonado.
--------------------- ----------- ... da me ošteva, če sl umikanje tovarištva. Mnogo otrok jtem hlače: »Zakaj ne paziš? Vso " obleko boš uničili«, on sam pa reče, če se to zgodi njemu: »Malo bencina pf bo madež Izginil.«
... da jemlje moje otroške revije, ki Jih prinesem domov, Jih prebere do zadnje vrste ln potem reče: »Kako moreš vendar take neumnosti!«
... da reče stricu, ki ml kdaj prinese kakšno darilo: »Kaj mu pa kupuješ toliko! Saj ml ga boš čisto pokvaril.«
... da ml Je vzel denar, ki ml ga Je dala teta, a pripombo: »spravil tl ga bom. Prav tl bo prišel, ko boš Sel k vojakom.«
... da govori pred menoj: »Tvoja teta Je kupila lepo deklico.« Ubogi oče. pa Je res naiven.
... da me na cesti pred mojimi tovariši drži za roko.
... da ml ne dovoli govoriti pred svojimi prijatelji, ki Jih Je povabil na večerjo, češ, da sem še preveč neumen.
... da zvečer, ko se gostje razidejo, ln ko mu začne mama
je tožilo, da se starši z njimi _____________________ _________ _
ne Igrajo, češ, da »ne utegnejo«. refe, ee se to zgodi njemu: »Ma-
Otrocl tudi ne marajo biti vselej nadzorovani. Vsak sl nadvse želi prostorček, ki bl bil samo zanj ln za nikogar drugega.
Neverjetno Je, koliko otrok Je ______ _____ ______ _____
užaljenih, ker Jim starši odpl- brati take neumnosti!« rajo pisma. To res vselej ni na mestu.
Dekle lz višjega raz.reda srednje Šole Je napisalo: »Najbolj me Jezi tisto Izpraševanje do podrobnosti, kaj sem delala ves dan. Najhuje pri tem Je to, da moram za vsako malenkost poslušati očitke. Posledica tega Je, da vsa dekleta občutimo skrb staršev kot nadlogo In začnemo lagati, da se Izmaknemo vsem grajam.«
Mnogi so tudi nezadovoljni, če se starši z njimi hvalijo.
Dvanajstletni Paul mora pred gosti vselej Igrati klavir (pri tem sc on sam tn gostje precej dolgočasijo), Ana, ✓ deklamirati,
Leonorlne kuštrave lase pa raz-	. .
kazujejo kot nekakšno redkost očitati, kako neroden Je bil v tn Jih primerjajo z lasmi očetove pogovoru, odgovarja: »Mislim, da tete.	o tem pred smrkavcem res nt
Nolty pravi: »Ne morem poslu- primemo govoriti.«
IZ TEHNIČNIH OZIROV je odpadlo v tej številki nadaljevanje poto-»Nfl CENTRALNE ALPE«
NI MU BILO TREBA ITI NA TRG
Francoski igralec ln pevec Fe- cvetače, osem celih Jabolk lik Martin Je pred kratkim na- več ogrizkov, nekaj čebul večeru šansonov “ ........... ..............
stopil na večeru šansonov v celo kavbolske škornje.
Olimpiji v Parizu. Ob tej priložnosti Je dobil (zastonj) toliko	TO KI nOVOI I
razne zelenlave In sadla, da Je	ng
bil za precej časa preskrbljen, V Brlstolu Je velika modna kot pravijo zlobni Jeziki. Gle- hiša, kjer prodajajo Izključno dalcl so bili namreč nezadnvolj- moško konfekcijo. Pred kratkim Od vsega tega p ni z njegovim Izvalnnlem In ao Je lastnik za reklamo razmnožil več koristi lasti
le a figovim Ustom Nad sliko Je bilo napisano:	»To ni dovolj.«
Toda mestnim oblastem se Je zdelo, da Je to dovolj, da ga lahko tožijo zaradi kršitve Javne morale. Ta odločitev Je razdelila meščane v dva tabora. Ent so trdili, da Je v reklami tudi kaj takega dovoljeno, drugi pa so trdili, da Ja to nemoralno.
a Je le imel naj-modne hiše,
z njegovim Izvalnnlem In so Je lastnik za reklamo razmnožil več koristi lastnik modne hiše, , ,	med ostalim vrgli na oder tudi lepake c goltm moškim v na- ker Je od takrat naprej promet
S tem je bil kavalir pri kon- nekaj kilogramov paradižnika, ravni velikosti, ki je bil pokrit Izredno porastel.
Miiiiiiimiiiimiiiiimiiimmmiin
Mihaelu je skoro zastala sapa, ko jo je ugledal. V gladki, črni obleki je bila videti še bolj vitka in dekliška. Lase si je razčešala, da so ji srebrni kodri padali <jo ramen. Mihaelu se še ni-, koli ni zdela tako lepa^h mila kot ta večer.
Po večerji sta poslala otroka igrat se s Seppi-Jem v delavnico. »Mi boste pomagali prižgati svečke?« je Ciska vprašala Mihaela, ko se je vrnila Iz spalnice s polnim naročjem daril za An-dreo. Zložila jih je na mizo, poleg lepo okrašenega drevesca. »Mihael, tako žal mi je, da nimam za vas darila,« je rekla, preden je stopila po An-dreo. Prižgane svečke so napolnjevale sobo s svojim sladkobno prazničnim vonjem. Mihael pa je stopil k Ciski in jo vprašal: »Zares nimate nič
/ Ciska?« Njegov vroči pogled jo je navdajal rim nemirom.
nič... sedaj pa brž pokličiva Andreo, no že umira od nestrpnosti, brž jo pokli-
.vlihael ji je stisnil roko in ji zašepetal: »Jaz pa imam darilo za vas,« nato je pozvonil z zvončkom, ki je bil pritrjen v vrhu smrečice.
Andrea je počasi stopila skozi vrata, Seppi ji je tesno sledil. Potem je odpirala zavoj za zavojem, ob vsaki stvari je presrečna vzklikala, se čudila ter zahvaljevala svoji Ciski, ki je bila do solz ganjena zaradi 'otrokovega vešelja nad darovi.
»Hvala, hvala ti Ciska za vse te čudovite stvarU Nikoli v življenju še nisem bila tako srečna kot danesl Veš, tudi midva s stricem Mihaelom sva ti kupila darilo, pa je ostalo doma, ga boš jutri dobila, kajne?« je hitela med toplimi poljubi , in objemi, s katerimi je hotela izkazati ljubljenima človekoma vso svojo ljubezen in hvaležnost. Kmalu pa se je njen od sreče sijoči obrazek zresnil, obstala je pred Cisko in jo negotovo gledala. »Zelo veliko prošnjo imam do tebd, sedaj pa si me presenetila z darili/ da si tle skoro ne Upam prositi.«	j ’
»Kar teci,« jo je bodril Mjtiael in ji položil roko okrog ramen. Ciska je bila tako vznemirjena, da ni mogla spregovoriti niti besedice — slutila je, kaj jo namerava otrok prositi. Mihael je stopil z Andreo čisto k Ciski, Andrea pa je rekla: »Prosim te, bodi moja mamica!«
Mihael pa je nadaljeval z glasom, ki je bil od ganotja čisto spremenjen:	,
«... in moja žena, Ciskai Bojim se, da se ne boste mogli ločiti od mesta in od svojega poklica. Naredil sem že načrt za prizidek h garaži, prostor bi bil kot nalašč za vašo delavnico. Vidite, na vse sem že mislili«
»Oh, Ciska, reci vendar nekaj,« je silil otrok vanjo.
»Vprašaj strica Mihaela, če me ima toliko rad, da mi lahko vedno zaupa,« se je Ciska obrnila k otroku.
»Rad te imam, Ciska, verjemi mi,« njegove besede so bile skope, a pogled tembolj zgovoren.
»Rad te ima, vidiš, in tudi jaz te imam rada, zelo, zelo,« ji je zagptavljala Andrea.
»Na, odpri,« je stisnil Mihael Andrei v roko drobno škatlico. Andrea jo je urno odprla. Ob pogledu na dva široka zlata obročka ji je ušel vzklik: »Prstana, Ciska! Kako sta lepa!« Hitro je nataknila manjšega Ciski in večjega svojemu stricu Mihaelu. »Andrea naju je združila,« je rekel in tesno objel presrečno Cisko. »Povej ali me boš mogla ljubiti, čeprav sem tak grobijan,« jo je nežno vprašal.
Ona pa se je še bolj Stisnila v njegov objem in mu priznala: »Ljubim te Mihael, tebe in otroka, od prvega trenutka dalje.«
Preteklo je Več kot leto dni in skoro tako dolgo je bila Ciska Mihaelova žena in Andreina ljubljena mamica,-Mihael in Andrea. sta. vedela, da je. Ciska s svojo prisrčnostjo in toplino popolnoma spremenila samotno življenje in sta ji bila za to iz srca hvaležna, Vsi trije so bili zelo navezani drug na drugega in' tako šo srečno živeli v hišici ob Bodenskem jezeru.
Mihael je držal obljubo:-garažo je dal predelati v lončarsko delavnico, ki.sicer ni bila tako prostorna kot tista v mestu, zato pa mnogo bolj moderna in prijetno opremljena. Široka steklena vrata so bila obrnjena proti jezeru, katerega veličastna lepota je Cisko ob vsakem letnem času vedno znova očarala. Poleg gospodinjskega dela, pri katerem sta ji Mihael in Andrea z veseljem pomagala, je ostajalo Ciski dovolj časa za modeliranje različnih posod in malih plastik. Njeni odjemalci so ji tudi po preselitvi iz mesta ostali zvesti.
(Se nadaljuje)
ROMAN • KRIMINALNA ZGODBA • ZANIMIVOSTI • HUMOR • ROMAN KRIMINALNA ZGOE
'iiiliiiihimiiHiiilllltllllimiiiiiiiiiKiiilllilliillllllillliilllilllIli
RAZBITA
VENERA
9 |
KS1MINALHI ROMAN
Bilo Je zmeraj bolj vroče In pomenek sta nadaljevala ob čaši piva v vrtu pred majhnim lokalom. Dogovorila sta se, da bo Mike plačal za mesec dni vnaprej 95 dolarjev, bo pa zato lahko uporabljal Ilaggejevo jadrnico vse dni, razen ob sobotah in ob nedeljah.
Odštel je denar in dobil ključe. Vtaknil jih je v žep in pogledal na uro. Hitro je vstal.
— Kar pozno je že, je rekel. Moram Iti po svojo ženo.
— Poslal bom sina, da bo spravil barko v zaliv pred vrtom, je bil uslužen
Gill Hagge. Istočasno bi lahko tudi, če seveda hočete, nekoliko prezračil prostore.
— Odlična ideja. In še nekaj: (Mike je potegnil iz žepa bankovec za 10 dolarjev) bi mi hoteli tudi priskrbeti nekaj hrane?
— Seveda, prav rad. Kaj pa želite?
— No, ne vem. Recimo, nekaj jajc, kavo, mleko, meso, sadje, kruh pa še kaj, kar vam bo prišlo pač na misel, ni važno.
— Računajte name. Vse bo v redu.
V Lodiju je Mike v veliki modni hiši kupil vse, kar bi lahko Ruby potre-
bovala — dve celi obleki, perilo, čevlje, bel kopalni plašč, še neka| malenkosti In na koncu kovček, kamor je vse zložil.
Nato je šel po Ruby.
Bolničarka je bila presenečena:
— Sem vas prav razumela? Po gospodično Sel-Iers ste prišli?
— Točno, Je pritrdil Mike in odložil kovček na pisalno mizo. Tu so njene stvari.
— Nihče mi ni rekel, da na) bi odšla danes.
— Čeprav! Rekla Je meni. Pa tudi prosila me |e, naj ji prinesem njene obleke.
— Res čudno, da nam ni ničesar omenila.
.Mike se Je zadovoljil le s tem, da jo Je precej neprijazno pogledal; naposled je bolničarka rekla:
— Moram sporočiti zdiav-niku.
Obrnila se Je proti vratom, ki jih Mike poprej niti ni bil opazil, potrkala In vstopila.
Kmalu so sc vrata spet odpela in vstopil je velik mož srednjih let z okroglimi rameni, oblečen v belo srajco; njegov obraz (e bil nezdravo bled in debele ustnice so se mu namrijo-dilc.
— Je res to, kar sem zvedel? Gospodična Seller-sova namerava oditi?
— Rekla ml je, da želi oditi, je ponovil Mike potrpežljivo. Prosila me je, naj Ji prinesem obleke. Tukaj so.
— Toda njeno zdravljenje tukaj je plačano d.o...
— Vem. Toda, če hoče Ul, je to njena pravica.
Ker so ostala vrata nekoliko odprta, je opazil Mike bolničarko, ki je telefonirala.
— Toda mnogo bolje ji bo tukaj, kot kjerkoli drugje. In čeprav njene rane niso izredno nevarne, se vendar lahko zgodi, da ...
— Poslušajte, ga je prekinil Mike, ne vem, zakaj ml govorite vse to. Saj hoče ona stran. JI hočete nesti njene stvari?
Zdravnik je še postal z dvignjenimi obrvmi, nato pa je zmignil z rameni in odšel v svojo sobo.
Počakal je, da je bolničarka odložila slušalko in ji nekaj zamrmral. Zmajala je z glavo in ga nekaj vprašala. Prikimal je, bolničarka je zapustila sobo in odnesla kovček. Zdravnik je zaprl vrata, Mike pa se je vgnezdll v naslonjač. Vdal se je v neizogibno čakanje.
Naenkrat je bliskoma odprl oči in spoznal, da je prav trdno zaspal.
(Se nadaljuje)
S
S
llllliilkilltiillllllSllllllllllIlilllilllllllUllllliHiitttiiMtllHiJIlHttlilllHilUlMillUttlttlMIiilUUHilltttUHIttlMHtHIHitHUlils
ZA KRATEK ČAS
Škotska
— Nisi prejel mojega pisma, da ti je o zdravilišču umrla iena in da piti, kaj naj napravimo z njo?
— Sem ga dobil,
— Ja, človek, zakaj pa nisi odgovoril? Zdaj smo jo pa kar tam pokopali.'
— Saj nisi priložil znamke za odgovor!
OPROŠČEN
Kmet se je moral zagovarjati pred sodiičem.
— Zakaj ste pretepli učitelja?
— Mene in mojega fanta je skoraj v norišnico spravil.
— Kako?
— Od fanta je hotel vedeti, koliko jajc znese 9'/« kokoši v 17 '/t dneva, če zhese 6 */» kokoši o 11 */« dneva 48 */« jajc.
/
SLABO NALETEL
— Očka, kaj pa ti delaš v službi? se zanima Jurček.
— Nič, pravi oče, ki je bil slabe volje.
— Kako pa potem veš, kdaj moraš končati?
Ml
NAPOVED »IIDKOMETK-OROLOSKEOA ZAVODA SK8
VREME
Se vnaprej se bo obdržalo jasno in hladno vreme, nekoliko hladneje bo.
Ustanovljen decembra IIM1 — Olasllo občinskih odboru* SZDI Hrastnik l.ltlja, Trbovlje Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni nrednlh MariJar I.IPOVSFR
Izvršni svet Slovenije o stanju v premogovnikih
Delovni kolektivi premogovnikov bodo seznanjeni v najkrajšem času
z ukrepi
LJUBLJANA — Na petkovi seji je Izvršni svet Slovenije najkrajšem času seznanjeni s
pod predsedstvom Viktorja A v premogovnikih na območju nije.
Po sklepu Izvršnega sveta je republiški sekretariat za industrijo predložil analizo o položaju premogovnikov v Socialistični republiki Sloveniji. Analiza obravnava med drugim sedanje in prihodnje potrebe po premogu v republiki kot tudi dinamiko proizvodnje v zadnjih letih. Obseg današnje proizvodnje premoga ne zadošča za vse potrebe gospodarstva in drugih potrošnikov, posamezni premogovniki v SR Sloveniji pa kažejo celo tendenco znižanja proizvodnje. Na zaostajanje pridobivanja premoga vpliva .več faktorjev, zlasti še nezadostna mehanizacija, počasno osvajanje sodobnih metod pridobivanja premoga, v veliki meri pa tudi večletno zmanjševanje števila zaposlenih v premogovnikih. Ker Je za povečanje proizvodnje premoga nujno zagotoviti ustrezne rešitve, navaja analiza tudi predloge za ukrepe, ki naj bi zagotovili povečanje proizvodnje premoga.
V razpravi o problemih, ki Jih obravnava predložena ana-
blja razpravljal tudi o stanju Socialistične republike Slove-
liza, je bilo med drugim na-' glašeno, da je za zboljšanje stanja zlasti potrebno uvajanje najmodernejših metod proizvodnje. Za uresničitev tega smotra pa je potrebno zagotoviti sredstva, ki naj omogočijo višjo stopnjo mehanizacije oziroma modernizacije. To omogoča tudi znatno povečanje produktivnosti, hkrati pa daje najboljšo podlago za zvišanje osebnih dohodkov rudarjev v skladu z njihovimi delovnimi pogoji. Med važne ukrepe za zboljšanje stanja v premogovnikih sodi tudi ustrezna graditev stanovanj in objektov družbenega standarda pri rudnikih.
Dokler se ne sanira stanje rudnikov v okviru nadaljnjega izpopolnjevanja našega gospodarskega sistema, Je za dosego navedenih smotrov potrebna ustrezna republiška intervencija, ki naj bo ekonomska, ne pa administrativna. Za reševanje teh problemov je potrebno doseči' tudi večje sodelovanje občin. Delovni kolektivi premogovnikov bodo po sklepu Izvršnega sveta v
konkretnimi ukrepi, ki naj pripomorejo k izboljšanju ekonomskega položaja rudnikov.
PRAZNOVANJE 29. NOVEMBRA V ZASAVJU
TRBOVLJE - Tudi letos bodo
—	podobno kot vsako leto doslej
—	pripravili Številne proslave ln prireditve na Čast 2». novembru
—	dnevu republike. Organizirajo Jih organizacije SZDI.. Svobode, prosvetna društva, šole tn drugi.
V	TRBOVLJAH bodo odprli prvo okrajno razstavo likovnih umetnlkov-amaterjev. tn aleer 2*. novembra ob 18 url. Osrednja proslava dneva republike v Trbovljah bo na večer pred praznikom v Delavskem domu Ob tej priliki bo glasbeno prikazano obdobje med NOV.
V	ZAGORJU OB SAVI bodo mimo drugega pripravili proslavo tudi v Delavskem domu, na kateri bodo nastopili solistj llubljanske Opere.
V	LITIJI bo osrednja proslava 28. novembra popoldan v dvorani na Stavbah. Pripravlja Jo Zveza prijateljev mladine, program pa bodo izvajali učenci Glasbene šole Litija ln Cllmna ztje Bežigrad.
HRASTNIČANI pa pripravljajo za 29. november prireditve na Rudniku, v spodnjem delu In na Dolu. Na Soli heroja Rajka pa bodo pionirji sprejeli v svoje vrste nove elane
Potrošniki Trbovelj in Zasavja - pozor!
Novoletna prodaja - Veliko novoletno žrebanje
Trgovsko podjetje »Prvi junij« v Trbovljah Je za Jesensko in zimsko sezono bogato založilo vse svoje poslovalniee z širokim asortimanom vsega industrijskega blaga:	manufakturo, konfekcijo, pleteninami, trikotažo, perilom, volno, čevlji,
pohištvom In posteljnino, odejami, gospodinjskimi stroji, televizijskimi in radijskimi sprejemniki itd. po primernih cenah
V špecerijskih poslovalnicah pu so na razpolago vedno sveža žiiila
PRESENEČENJE!
Veliko nagradno žrebanj el
Od 1. do 31. decembra 19K4 bodo potrošniki pri nakupu blaga, tako Industrijskega kot živilskega, v vrednosti nad 1.000 dinar jev v vseh naših poslotalnicah. prejeli poseben račun — oštevilčen paragonski blok z napisom »llrani, žrebanje«, na kar še posebej opozarjamo.
Podjetje je v ta namen pripravilo blizu 5011 dobitkov v vrednosti okrog 2 milijona dinarjev. Med nagradami so tudi televizijski sprejemnik, radio-apurati, tranzistorji, gospodinjski stroji, spalnica, kauč. divan, razno blago za moške in ženske obleke, pletenine, konfekcija, čevlji, živila itd
Dobitki bodo razstavljeni v Veleblagovnici, kjer bo tudi žrebanje, in sicer v petek, dne 8. januarja 19G5, ob IG. url.
Izžrebane številke bodo objavljene v Zasavskem tedniku.
Nagrade — dobitke bodo izdajali do 8. februarja lf)G5.
Trgovsko podjetje »Prvi junija Trbovlje
Ana Ičeva iz Skopja
Nasmehnila se mi je, ko sera ji povedal, da sem novinar iz Slovenije. Še enkrat sem ponovil ime redakcije, misleč, da me ni razumela. »Poznam, poznam,« mi je dejala, »bila sem v Ljubljani, na Viču, takoj po skopski katastrofi, vodnica naših otrok, ki jih je vaše mesto tako prisrčno sprejelo « Tako sem se tega poznega letošnjega novembrskega dne povsem slučajno srečal s sekretarko enega izmed podpredsednikov makedonske gospodarske zbornice Ano Ičevo, in samo nekaj minut je bilo dovolj, da sva govorila o vsem, predvsem pa še o mestu ob Vardarju in Ljubljani tako, kot da sva že stara znanca. Nehote se je iz enega »planiranega« intervjuja o makedonskem kmetijstvu s podpredsednikom zbornice, rodil še drug, nov neformalen razgovor o mestu in ljudeh, ki niti v najtežjih dneh niso dovolili, da bi pesimizem pregnal optimizem.
»Vedno smo verovali v naše mesto,« pravi Ana, mlada simpatična Make-donka. »Poglejte, koliko je napravljenega ob skupnih naporih vse naše skupnosti in velikega dela mednarodne javnosti. Zdaj v centru ni več tako živih, tako grozotnih sledov katastrofe. Mnoge ruševine so povsem odstranjene, in listi, ki prej Skopja niso poznali, že zlahka mislijo, da je bilo vedno tako, kot |e zdaj. Le nam je vedno znova ležko, ko se spomnimo. da je bil tukaj velik stanovanjski blok s srečnimi ljudmi, da je bil dom JLA, pa gledališče ... Nič ne pomaga. Sprijazniti se moramo s tem. Vsaj |avno čedalje manj govorimo o stiašnem 28. juliju 1963. Zdaj imamo nou? skrbi in nove opravke. Čeprav je /grajenih kakšnih 13.500 novih montažnih stanovanj, čeprav je obnovljenih preko 10.000 stanovan| v samem mestu, |e to še vedno samo polovica tistega stanovanjskega fonda, ki smo ga Imeli pred potresom. Se vedno Imamo v Skopju vsega tri kinematografe. Nimamo gledališke hiše. Drama, opera in balet so se pojavljali pred nami le poleti na improviziranih scenah na pro-
stem. In dekleta, ki se odpravimo v nakupe, pravzaprav najbolje občutimo, kako pomanjkljivo je še vedno založena naša trgovina.«
»Marsikaj v Skopju še ni tako, da bi bilo življenje lahko normalno,« meni Ana Ičeva. »Zdaj živimo mnogi v oddaljenih primestnih naseljih, proč od mestnih lokalov in mestnega živžava. Pa se zbiramo doma ob skodelicah kave s prijateljicami in razmišljamo o pomladih, ki bodo prihajale v novo Skopje. Vsako leto bo spel več velikih poslopij. Skopje bo postalo moderno mesto ob Vardaru. Vsa moja družina se bo spet kmalu preselila v staro, obnovljeno hišo v Karpoš.«
»Ali ste občutili ponoči potres?« me je nagajivo vprašala, kot da bi hotela preveriti, koliko me je bilo strah. Takoj zatem je menila, da v Skopju ni bilo nikoli toliko blata in prahu po cestah kot zdaj. »Navzlic vsemu, Skopja ne bi zamenjala z nobenim drugim mestom. Skopje je kot magnet. Glejte, nihče ga ni zapustil, nihče ga ni zamenjal ra drugo mesto, čeprav bi morda lahko lam bolje živel.«
Skozi okno svoje pisarne mi je pokazala na balkone stanovanjskega bloka nasproti, polne obešenega perila. Nekoč, pred potresom smo se borili proti lemu, zdaj je vse lo Izobešeno perilo kot nekak simbol življenja. Kako prazni, kako strašni so bili balkoni razpokanih hiš v prvlb dneh in v prvih mesecih po potresu. Ne morete sl predstavljali, kaj nam pomenijo zdaj zvečer vsa lista razsvetljena okna bil v mestnem centru. Kako grozotne so bile hiše bre* luči.«
Se sem poslušal Anino pripoved. In vse bolj se mi je dozdevalo, da boljšega človeka od n|e za pripoved o novem Skopju sploh 'e bi mogel najti. Ona lako živo ponazarja z vsako besedo vse tisto, za nas ljudi s strani, marsikdaj nepojmljivo vitalnost mesta in ljudi ob Vardaru. Z Ano sem spoznal, da mesto, ki Ima takšne ljudi ne more nikoli propasti.
Jak Koprivc
ZARADI PRAZNIKOV IZIDE NASLEDNJA ŠTEVILKA ZT ____________9. DECEMBRA_________________
• /.A.SANNKI IKIINIK« Tilnu Ij* — Uredništev m Upravni Trbovlje, Trg revolucije 11/n — lelelon 80-191 poStnl predal 82 — ilro račun pri SDK » Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnino: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna naročnina 60 dinarjev, trimesečna 180 dinnrjev, polletna 360 dinarjev ln letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji In tisk CP »Mariborski tisk« Maribor.