Univ. prof. dr. Marjan Žagar — šestdesetletnik
N aš M arjan  je  ed en  od m nogih  slovensk ih  in te lek tu a lcev , ki> jim  je  
šele povo jna doba m a te ria ln o  omogočila^ da se izkažejo  ko t u n iv e rz ite tn i 
pedagogi in  raziskovalci. R ojen  21. 3. 1920 v Š e n tju r ju  p ri Celju, se je p red  
voijno n a  m arib o rsk em  učite ljišču  p rip ra v lja l za' u č ite ljsk i poklic. P re h ite la  
ga je  vojna, znaše l se je  v nem škem  vo jnem  u je tn iš tv u  in  nato  v  NOV. 
P o  osvoboditv i je  b il m ed d rug im  d irek to r  p ro g ram a R ad ia  L jubljana', n a ­
čeln ik  oddelka za kom unalo  p ri beog ra jskem  m in is trs tv u , v zveznem  k o ­
m ite ju  za šolstvo in  znanost itn sve tn ik  v A lban iji. Ko se je  vp isal n a  u n i­
verzo ko t iz redn i š tu d e n t na geografijo  n a  ta k ra tn i  p rirodoslovno  m a tem a­
tičn i fak u lte ti v L ju b ljan i, ga je  poko jn i prof. A n to n  M elik p riteg n il k  r a ­
ziskovalnem u delu . T em u se n i izneveril tu d i v n as led n jih  tre h  le tih  po 
d ip lom i 1. 1955, ko  je  začel z uč ite ljsk im  poklicem , v kaiterega ga je  u sm erila  
s red n ja  šola: p red av a te lj geografije  n a  šolah v Š m arju  ini v C elju. V ospred­
ju  n jegovega raziskovanja, je  b ila  regionalna^ geografija  dom ače ožje in  širše, 
sav in jske reg ije . Po naslov ih  n jegov ih  p rv ih  ob jav  b i sodili, da se je  u k v a r­
ja l z ü rb an o  geografijo  ( G e o g r a f i j a  t r g a  Š e n t j u r j a ) ,  ag ra rno  
geografijo  ( S a v i n j s k a  d o l i n a  i n  h m e l j ) ,  geografijo  in d u s trije  
( V p l i v  i n d u s t r i j e  n a  o k o l i c o )  in  p reb iv a ls tv a  ( P r o b l e m i  
d e l o v n e  s i l e  ž e l e z a r n e  Š t o r e ) .  Toda v  re sn ic i je  težišče n jegov ih  
ta k ra tn ih  raz p ra v  reg io n a ln i kom pleks, s posebnim  v id ikom  na enem  p o ja ­
vu. T ako  je  b ila  tis ti čas ko n cep iran a  večina geografsk ih  štu d ij. Ko je  te ­
d an ji in š t itu t (in  sed an ja  P ZE ) za geografijo  raz š ir ja l k rog  svo jih  sode­
lavcev, se m u  je  ko t as is ten t 1. 1958 pridružil, tu d i n aš  ju b ilan t, č e z  šest
le t je  d o k to rira l z d ise rtac ijo  iz  reg ionalne geografije, za k a te ro  je  izbral
pokrajino,, k i jo  je  spoznaval k o t partizan -K o zjan sk o ; » K o z j a n s k o -  
gospodarsko  geografska p rob lem atika«  (GZ 1967) je  še danes ed ina
geografska m onografija  tegai nerazvitega] dela  S lovenije. Z n jo
pa dom ače p o k ra jin e  še n i zapustil. To je  m ed d ru g im  izp ričal tu d i p ri so­
delo v an ju  v K ra jev n em  leksikonu  S lovenije, k i m u  je  za tre t jo  knjigo: p r i­
speval opis dom ače občine Š en tju r.
N ad a ljn je  raz iskovan je  so u sm erili učn i p redm eti, k i jih  je  ju b ila n t 
p revzel v  O ddelku  za geografijo , k je r  je  posta l 1. 1961 p red a v a te lj geogra­
fije  tu riz m a  (od 1. 1965 je  u n iv e rz ite tn i u č ite lj), k asn e je  pa tudii geografijo  
p rom eta. N jegovo zavzem anje je  rodilo  sam osto jno  š tu d ijsk o  u sm eritev  v
geografijo  tu rizm a, ki je  m ed dvele tn im  obsto jem  izšolala štev ilne  tu r i­
stične kadre . K ot sodelavcu s p rakso  v s red n ji šoli m u je  delovni ko lek tiv  
poveril še p red a v an je  m etod ike geografije  nat d rug i stopn ji in reg ionalno  
geografijo  raz.vitega sveta. Z asledovati svetovni razvoj na š tir ih  geograf­
sk ih  panogah  ni lahko, še teže se je  v  vseh raz iskovalno  u v eljav lja ti. Skra.- 
ja  s ta  tu rizem  in p rom et enakopravno: p ritegovala  njegovo raziskovanje, 
kateregai plod je  n ek a j tu ris tičn o -p ro m e tn ih  analiz S loven ije  in n ek a te rih  
n je n ih  predelov. K asne je  se je  vednoi bolj posvečal p rom etu . Tu se je  ju b i­
lan t uve ljav il v S loven iji kot edini in  n a jv id n e jš i s tro k o v n jak  v p rom etn i 
geografiji. N jegove novejše p rom etne  š tu d ije  od liku je jo  k v a n tita tiv n e  m e­
tode. K v an tifik ac ija  je  od lika tu d i n jegovega p riro čn ik a , k i ga je  izdala 
Filozofska, fa k u lte ta  pod naslovom  A n a l i z a  p r o  m e t  ne  g a  o m r e ž ­
j a  v g e o g r a f i j i .
O ris ju b ilan to v eg a  raiziskovalnega dela ne sme p rez re ti n jegovega sode­
lo v a n ja  z geografskim i, gospodarsk im i in  d rug im i organizacijam i. Z G e­
ografsk im  in štitu to m  A ntona M elika SAZU je  sodeloval pri, p ro u čev an ju  
k v a r ta rn ih  sed im entov  in  n jihove iz rabe in  zlasti poplav, z G eografskim  
in štitu to m  un iverze  pa pri p ro u čev an ju  turizm ai in  p rom eta.
P o  sm rti prof. dr. J. M edveda je  n a  ju b ila n ta -p re d a v a te lja  m etod ike 
geografije  padla še sk rb  zai geografijo  v  u sm erjenem  sred n jem  šolstvu. P ri 
tem  nehvaležnem  poslu vložen tru d  ni rod il rezu lta to v  v ustrezni, m eri. 
M nogo bolj hvaležna je  b ila  na: p rim er organ izac ija  teča jev  za dopolnilno 
izob raževan je  tu ris tič n ih  kadrov , k je r  je  v ozad ju  stala ' s svojo^ pom očjo 
G ospodarska zbornica.
M arjan  pa ne bi bil M arjan , če svo jega delovanja! ne bi raz širja l p reko  
o k v irjev  svoje pedagoško znanstvene enote na raz n a  ja v n a  področja. N aj- 
v idne je  se je  vk ljuč il v g iban je  »znanost m ladini«. J e  p red sed n ik  ustrezne  
slovenske organizacije . Od 1. 1975 je  p red sed n ik  zvezne organizacije  in po
1. 1976 p redsedn ik  U nescove o rgan izac ije  za izvenšolske znanstvene a k tiv ­
nosti. Za pedagoške zasluge n a  tem  področju  m u je b ila  za le to  1979 po ­
deljen® n a jv iš ja  pedagoška slovenska n a g ra d a  za le to  1979: n ag rad a  S ta ­
n e ta  Ž agarja .
M arjan , znanci, kolegi in  p rija te lji Ti želim o še obilno zd rav ih  :n 
p lodn ih  let.
Bibliografija važnejših objav prof. dr. M. Žagarja
G eografija  trg a  Šentjurja*. G eografski vestnkii X X VII-X X VIII,'1955-56. 263- 
310. L ju b ljan a
Š en tju r  v  p retek losti. V: Š en tju r  v borbi. Zveza borcev  v Celju, 1956. 40-62 
(tu d i u red n ik  zborn ika)
Savinjskai dolina in  hm elj. Celjski zborn ik  1957, 9-33
U ticaj in d u s trije  n a  okolinu. Z bo rn ik  radova V. kongresa geografa FLR J.
1959, 447-449, C etin je  
P rob lem i delovne sile železarne v Š torah . C eljsk i zborn ik  1959, 64-76 
G eografski uč in k i n eu r ja  m ed K onjicam i in  K ršk im . G eografski vestn ik  
XXXII/1960, 235-236, L ju b ljan a  (skupno  z M. Š ifrerjem )
T uristične  s tru je  v S loveniji. Z born ik  VI. kongresa  geografov FLR.J, 1962, 
125-135, L ju b ljan a
V oglajnsko-rogaško  podolje in  K ozjansko. G eografsk i obzorn ik  XI/1964,
2. 43-46, L ju b ljan a  
T uristične  p e rsp ek tiv e  B arja  in  njegovegai obrobja. G eografsk i obzornik  
XI/1964, 4, 124-126. L ju b ljan a  
T abor p ri D ornberku . G eografski zbo rn ik  SAZU IX/1965, 8 -114, L ju b ljan a  
N eka tere  d an ašn je  in  bodoče geog ra fsko -p rom etne tu ris tičn e  k a ra k te r is ti­
ke P osto jne . G eografski obzorn ik  XII/1965, 4, 108-113, L ju b ljan a  
S lovensko cestno om režje in  tu rizem . T u rističn i v es tn ik  XIV/1966, 16-19, 
L ju b ljan a
O zim skem  tu rizm u . T u rističn i v es tn ik  XIV/1966, 118-122, L ju b ljan a  
P ro sto rsk o  in  časovno v red n o ten je  zem ljiško-posestn ih  skup in  v geogra­
fiji. G eografsk i v es tn ik  XXXVIII/1966, 133-143, L jub ljana, (skupno z 
M. N atkom )
K ozjansko, gospodarsko  geografska p rob lem atika . G eografski zborn ik  X /1967, 
11-155, L ju b ljan a
O značilnostih  cestnegai p rom eta  v S loveniji. G eografski zborn ik  X/1967, 
307-329, L jubljana.
M ednarodna vloga slovenskega cestnega, om režja. G radbeni, v es tn ik  17/1968, 
27-31, L ju b ljan a
P ro m etn e  im tu r is tič n e  značilnosti obm ejne regije. V: Jugovzhodna K oroš­
ka, 1970, 75-86, L jub ljana '
Les problem es et les process dans les region sousdeveloppees. V: Regional 
stud ies-m ethods and  analyses, 1971, 289-292, B udapest 
H öhlen tourism us. V: P roceedings of th e  4 th  In te rn a tio n a l C ongress of spe­
leology in  Y ougoslavia. 1971, 161-163, L ju b ljan a  
Giibanje p reb iv a ls tv a  n a  G abrovškem  p ri L itiji. B iološki ves tn ik  19/1971, 
35-40, L ju b ljan a
Š en tju rsk a1 p o k ra jin a  in  n jen i ljud je . V: Ob o d k ritju  spom enika b ra tom  
Ipavcem , 1972, 41-48, L ju b ljan a  
Blaž Kocen. G eografski vestn ik  ILIV/1972, 87-90. L ju b ljan a  
Naš gorski sve t-o snova za. zim ski tu rizem . T u ris tičn i v es tn ik  1972, 203-208, 
L ju b ljan a
P on ikva  in  Blaž Kocen. G eografski obzorn ik  XIX/1972, 48-52, L ju b ljan a  
P reb iva lstvo  m ed Š en tje rn e jem  in Gorjanci.. B iološki ves tn ik  21/1973, 97-109 
L jub ljana '
U loga p rom eta  u tu rizm u . V: G eografska p rak sa  i tu rizam , 1973, 51-59, 
B eograd
Specifičnost saobrača jno  geografskog položaja S loven ije  u  okv iru  Ju g o s la ­
vije, Z bo rn ik  kongresal geografa Jugoslav ije , 1974, 449-456, S arajevo  
P ro m etn o -g eo g rafsk e  razm ere  v V oglajnsko-so telsk i pok ra jin i. V: Z bor­
n ik  V og lajnsko-so te lska S lovenija, 1974, 177-193, L ju b ljan a  ( tud i u re ­
dil zborn ik)
F ro m etn a  križišča in  sm eri v S loveniji, G eografski v es tn ik  47/1975, 107-120, 
L ju b ljan a
T urizem  v  S loveniji. V: Z bo rn ik  sim pozija  T urizem  ini reg ionalno  p la n ira ­
n je . G eographica S lovenica, 1976, 99-106, L ju b ljan a  
O bčina Š en tju r. V: R. Savnik, K ra jev n i leksikon  Slotvenije, 1976, 3. knjigai, 
313-349, L ju b ljan a
N ek a teri v id ik i tu ris tičn o -p ro m etn eg a  razvo ja  Bovškega. V: Z gorn je P o­
sočje, 1978, 219-228 (skupno z J , K u n averjevo )
Poplavna- področja ob Sotli. G eografski zborn ik  XVII/1977, 161-198 L ju b ­
lja n a  1978 (skupno z M. K olbeznom )
P o stw ar In te rn a l M igration  in  S ou theaste rn  Europe. D em ographic D eve­
lopm ents in  E aste rn  E urope. P ra eg e r Publ., 1977, 208-244, N ew  Y ork 
(skupno z P. W. C arte r)
T urizem  v  S loveniji. G eographica S lovenica 1977, 5, 99-106, L ju b ljan a  
Osnovno p rom etno  om režje  Jugoslav ije . G eografsk i ves tn ik  XLIX/1977, 
139-146, L ju b ljan a
V loga p ro m eta  p ri razvo ju  ru ra ln e  pok ra jine . G eographica slovenica, 6, 
1978, 29-33, L ju b lja n a  
P ro m e tn a  vloga M aribora. V: Z born ik  11. zborovanja, slovensk ih  geogra­
fov v M ariboru . M ariborsko  P odrav je , 1979, 83-92, M aribor
A naliza1 p ro m etn eg a  om režja  v geografiji. L ju b ljan a  1979, 106 
E influss des T ourism us aiuf die W andlung  d er G renzreg ionen . A rbe iten  des 
S ocialgeographischen und  W irtschaftsgeogr. In stitu tes: T ourism us and 
B order. 1979. 37-40. F ram kfurt/M ain  (v slovenščini str. 57-60)
Iv an  G am s