.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................iTJI 11111 Knjiga Slovenska v ^T^. Treisra-B. Spisal CF« Mar a. XXIV. Leto. GTi) V/ Lj ubija ti i. Natisnil in založil Joa. Rudolf Milic. 1886. 01020202010101020102020200010100020202020202020202000000893053000101020202020202020002000002020000020101000100010100 Knjiga Slovenska v 2HH. ^relkz-UL-B. Spisal JF« M a s a. XXIY. Leto. ----- ? L|W) folijam i. Natisnil in založil Jos. Rudolf Milic. 1886. XXXXX XXXXXX Naprej, slavenski Jug! Koseski. ' a se sestavi spoštena književna zgodovina novoslovenska, je treba, da se zadela vrzel mej knjigopisjem Čopovim in Costovim. Rad bi storil to jaz — vsaj Y po pisateljih vže zamrlih. Mislil sem, da zvršim to delo letos; a — tvarina je preobila, kajti ostala mi je še lepa petdesetorica ranjkih rodoljubov, ki so se razno trudili o naši književnosti, ktere bi razkazal še rad po svoji moči v prihodnjem tečaju ter poslovil naposled Jezienika s Knjigo Staroslovensko. Veselo se razodeva Knjiga Slovenska v sedanjem veku. Dokler ima vek XVI. in XVII. po pet do deset kolikor toliko vrednih pisalcev, šteje jih XVIII. vže petdeset, XIX. pa samo v prvih dveh tretjinah nad trikrat petdeset. Nekteri med njimi so dokaj znani in hvaljeni, nekteri malo čislani, nekteri celo prezirani, in to taki, ki so po svoje mimo onih več storili na korist narodu in v pospeh slovstva njegovega. Bodi vsakteremu hvala dostojna! Pričujoči letnik sem pričel s Slomšekom, sklenil s Koseskim, po redu, kteri se mi v prekratkem času ni snoval po dobah, v ktere jih je bil vbral Čop, kteri je imel vse pred seboj skupej. Vravna se to pozneje samo po sebi. Pisatelji, ktere sem opisal vže poprej, so vmes naznanjeni le onim, ki bi jih sicer pogrešali v vrstah tekočega stoletja. Med njimi je tudi dr. Janez Bleiweis. — Slomšek in Bleiweis — to sta moža, o kterih so zavidno čestitali i Hrvatje i Čehi nam Slovencem. In — kar je Miklošič glede slovenščine v znanstvenem, to je Slomšek v djanstvenem oziru, v pravem življenju narodovem. Kar meni pisatelju vzlasti dobro de, je pač to, da so mojemu narodu vprav svečeniki vedno bili najzvestejši književniki. Med 118, doslej iz sedanjega veka v Knjigi Slovenski opisanimi ali vsaj omenjenimi, jih je 90 stanu duhovskega, in le 28 svetovskega. Kakor se je godilo v slovstvu staroslovenskem, tako se vrši v novem, in — bodi to vsem nam v opominj, da tudi v prihodnje na književnem polju vsi delajmo vzajemno na slavo in korist narodu, cerkvi in državi, po starem velečestitem glasilu: Vse za vero, dom, cesarja! V Ljubljani, 8. decembra 1886. Josip Mam. B. Stran Stran L I. Anton Martin Slomšek 1 LXXXVI. JožefHašnik . . . . 56 Ln. Jožef Burger .... 21 LXXXVII. Matija Vertovec . . . . 58 LIH. Anton Pekec ..... 22 LXXXVIII. MihaelVerne ..... 58 LIV. Franc Jelovšek . . . 23 LXXXIX. JožefPoklukar . . . . 58 LV. Urban Jerin ..... 23 XC. P. JoahimNastran . . . 62 LVI. Dr. Andrej Gollmayr . 23 IXC. P. PlacidJavornik . . 62 LVII. Juri Grabrijan..... 24 VIIIC. Anton Oliban..... 64 LVIII. Anton Janez Murko. . . 25 VHC. P. Kari Robida..... 64 LIX. Jožef Kek....... 26 VIC. JuriVolc....... 65 LX. P. FelicianRant . . . 28 VC. Jakob Krasna ..... 66 LXI. Jožef vitez Jakomini . 28 IVC. Janez Bonač...... 68 LXII. JuriAlič....... 29 IIIC. Jožef Rozman Trebanjski 69 LXIII. Andrej Gutman . . . . 29 IIC. Jož ef Roz man Konj i ški . 69 LXIV. Jožef Lipold ..... 30 IC. Oroslav Caf ...... 73 LXY. Valentin Orožen . . . . 31 C. Miroslav Vilhar . . . . 79 * LXVI. Janez Dragotin Šamperl . 32 CI. Dr. Lovro Toman . . . . 82 LXVII. FelicianGlobočnik. . . 32 CII. MartinSemrajc . . . . 83 LXVIII. Matija Vodušek . . . . 34 cm. Josipina Turnogradska . 85 LXIX. Mihael S tojan..... 37 CIV. Peter Hitzinger Znoj e Di- LXX. Simon Rudmaš..... 40 ski Podlipski..... 90 LXXI. Štefan Kemperle . . . . 42 cv. Anton UmekOkiški. . . 90 LXXII. France Bile...... 42 CVI. Janez Čop ....... 90 LXXIII. Štefan Modrinjak . . . 43 CVII. Matij a Šnaj der . . . . 90 LXXIV. Jakob Košar ...... 43 CVIII. Juri Vari....... $0 LXXV. France Cvetko ..... 44 CIX. Anton Žakelj Rodoljub LXXVI. Matevž Ravnikar Poženčan 44 Ledinski ....... 90 LXXVII. Stanko Vraz ...... 45 cx. Franc JerišaDetomil . . 90 lxxviii. Milan Korytko..... 48 CXI. Dr. Leon Vončina . . . . 90 LXXIX. Andrej Smole..... 48 CXII. Bernard Tomšič .... 90 LXXX. J uri Kobe....... 50 CXIII. France Svetličič .... 90 LXXXI. France Malavašič . . . 50 CXIV. Dr. Jožef Rogač . . . . 90 LXXXII. Simon Klančnik .... 50 cxv. Matevž Lotrič..... 90 lxxxiii. Josip Drobnič..... 50 CXVI. Leon Engelman Nožarjev 90 LXXXIV. Andrej Likar..... 52 CXVII. Dr. Janez Bleiweis . . . 90 LXXXV. Dr. Jožef Šubic..... 54 CXVIII. Jovan Vesel Koseski . . 90 xxxxxx 'XXXXXXXXXXXX«'XXXXXXX^ gfXXXXXXXXXXXX KXXXXaXXX . . . »Kar je storil napuhnjeni Arij Cerkvi Božji v četertim stoletji, to je ponovil ošabni Foci v devetim, to je dokončal časti lakomni, zviti Mihael Cerulari v enajstim stoletji ... To žalostno cerkveno razdertje pa ni nobenimu ljudstvu v Evropi tako globokih ran vsekalo, kakor Slovenam, ki so bili v 9. stoletji po apostolskih bratih ss. Cirilu in Metudu za keršanstvo pridobljeni in s sveto rimsko katoliško Cerkevjo sklenjeni; z nesrečnim cerkvenim ločenjem 11. stoletja pa razderti, de se zdaj 22,349.000 katoličanov, 54,011.000 ločencov (razkolnikov), 1,531.000 protestantov (luteranov) in kakih 800.000 mohametanov šteje. V brezno cerkveniga razdertja se je pogreznila Slovenam lepa zvezda keršanske obdelanosti (izobraze), ktera jim je bila v 9. stoletji z vvodam občinske po keršanstvu posvečene pisavne besede v toliki svitlobi izšla; v to silno glo-bočino se je vderla Slovenam zarja občinskiga slovstva. Narodovo serce, njegova vera mu je bila razcepljena, z vsakim stoletjem je prepad med obema ločinama veči bil, vse zedinovanje je bilo, malo da ne, brez vspeha. Kristus še dandanašnji kaže oblačilo svoje svete Cerkve, bolj ko kdej popred, raztergano, zlasti med obilnimi kolenji sicer tako pohlevnih, obilno obdarovanih Slavskih rodov, ki so si tako blizo — in vender tako deleč med seboj (Dan. str. 115)". Ta cerkvena rana nesrečnega razkolništva je Slomšeka tolikanj bolela, da je v njeno odpravo molil, pisal, daroval itd. — Kdo bi dvomil, da bi zedinjenje Slovanov v veri tudi mnogo pospešilo vzajemnost, zložnost in povzdigo slovanskega slovstva (Bes. Košar. 23)? — Zgodovinske pomembe so njegovi pastirski listi o selitvi v Maribor 1. 1859: Vsim vernim Koroško - Lavantinske škofije, posebej duhovstvu; pervi pozdrav združenim Lavantinskim škofijanam v Mariboru itd. v Z g. Danici, ktera mu je bila mej vsemi slovenskimi listi najbolj ljuba in draga. Pogosto je z veliko pohvalo govoril od nje, ker se tako hrabro poganja za narodnost, pa še hrabrejše za keršansko vero in pobož-nost. Ganljivo pa je bilo, ko je pri poslednjih duhovnih vajah na Slatini Slomšek malo dni pred smertjo rekel, da želi, naj bi bila v vsaki fari njegove škofije vsaj ena „Danica", in ako nihče ne premore je naročiti, naj se naroči na stroške njegove (Košar, str. 21. 22). — Po vsej pravici piše torej Danica o njegovi smerti v žalostnici (1. 1862 št. 28): „Cerkev je zgubila pregorečiga aposteljna, Avstrija naj zvestejšiga deržavljana, Slovenija svitlo luč, ovčice Lavantinske praviga očeta in v resnici zvestiga pastirja, Zgodnja Danica naj blagšiga podpornika" itd. 29) Apostolska Hrana bogoljubnim dušam dana po branji apostolskih listov ino drugih bukuv svetiga pisma za nedele ino svetke cerkveniga leta. I. Del. Od perve adventne do šeste nedele po veliki noči. Pisal Anton Slomšek, nekdajni nadfajmošter u Vozenici. V Celovci 1849. 8. str. 240. — II. Del. 1850. str. 158. Od binkoštne nedele do posledne po binkoštih. — III. Del. 1850. str. 76. Za svetke. — Po nemškem predgovoru: „Ein Wort iiber die Bearbeitung und den Gebrauch vorliegender homile-tischer Predigten" piše v slovenskem dne 8. brezna 1848: Bog daj srečo! Preljubi verni Slovenci! — Človek ne živi samiga kruha, ampak vsake besede, ki iz božih ust pride, pravi naš ljubi Jezus. Ino kakor skerbna mati vsakmu kos kruha odloči za vsak dan, tako tudi naša sveta mati katolška cerkev odloči svojim vernim za vsako nedelo ino svetek (zapovedan praznik) dva kosa besede božje dušam v hrano: en kos iz svetiga evangelja, drugi kos iz listov, ktire so apostoli kristjanam pisali, alj pa iz drugih bukuv svetiga pisma, kakor jih per službi božji slišmo brati (I—VIII) . . . Položil sim tudi jaz dušne hrane za vse nedele ino praznike svete na mizo naše katolške cerkve, spisal za eno leto po berilah svetiga evangelja Evangelsko Hrano, za drugo leto po berilah iz apostolskiga djanja, iz listov apostelnov in drugih bukuv Apostolsko Hrano potrebnih naukov, ter sim ljubim Slovencam prav po domače željel postreči. Ne za hvalo} ne za grajo, ampak k veči božji časti ino dušam v izveličanje naj bo moja slaba postrežba (str. 76) . . Voj, preljubi moji Slovenci! sveta vera tud po naših krajih vmira; varjte ino ohranite njo, de vam vmerla ne bo. Ob sveto vero biti, ino pa luč v sredi temne noči vgasniti; kamo se boš popotnik podal (str. VI)! 30) Bog čuje nad pravičnimi. Poleg Nemškega od Kr. Šmida. V Celovci 1849 (Knj. I. Lend. str. 239). 31) Mali Blaže v pervi šoli, kako se hitro brati uči. V Ljubljani 1849. Eger. — „To knjižico je po naročilu visoko častitiga Lavantinskiga knezo-škofa zložil pridni šolski učenik v Celji, gosp. K rajne. Te bukvice, skozi in skozi za perve male šole po vsim Slovenskim pripravne, naj bi se že prihodnje leto povsod v začetno šolo vpeljale (Novic. 1849 str. 167. Zbr. Sp. I. str. 243)". 32) Nemška slovnica za slovenske šole. Na Dunaju 1852. 8. 123 (Zbr. Sp. 248). 33) Abecednik za slovenske šole. Na Dunaju 1. 1853.- 1862. 8. 86. (Knj. L 243-4). 34) Malo Berilo za pervošolce. Na Dunaju 1853.— 1854. 8. 160 (Knj. I. 244 — 5). 35) Veliko Berilo in Pogovorilo za vajo učencev drugega odreda. V Beču 1855. 8. 267. I. Spoznava sveta. II. Spoznava prirode. III. Naravoslovje. IV. Spoznava svetlega neba. V. Spoznava človeškega društva (Knj. I. 245—6). 36) Ponovilo potrebnih naukov za nedelske šole na kmetih. V Beču 1854. 8. I—IV. str. 742. Obseg: I. Dogodivščina sv. vere. Sp. Fr. Košar. — II. Navod pobožnega življenja in lepega zaderžanja. Felician Globočnik. — III. Spisovanje listov. M. Majar. — IV. Številoslovje. — V. Vodba modrega kmetovanja. Peter Musi. — VI. Vinorejec. Anton Koderman. — VII. Zemljopis. J. Drobnič. — VIII. Ljubezen do domovine (Knj. I. 246 — 8. — Zbr. Sp. IV. str. 183 — 196 itd.). — Ponovilo najpotrebniših naukov za nedeljske šole na kmetih. II. nat. Dunaj 1863. 1864 (cf. A. Lesar). 37—40) Mali Katekizem za pervošolce . . — Abecednik . . Malo Berilo, . . Veliko Beril o za slovensko-nemške šole itd. itd. (Knj. I. str. 248—9). — O katekizmu naj se primeri v Drobt. 1848: Sedem šol keršanskiga nauka za otroke (str. 15—53). — Potem: Mali katekizem za pervošolce na Dunaji 1850. — Keršanski katoliški nauk okrajšan, ki je bil na stroške c. k. založbe šolskih knjig izdan ter se še zdaj rabi v ljudskih šolah škofije Labudske. Pridjan je kratek pregled „ Dogodivščine sv. vere Jezusove". L. 1850—1 (Vid. J. Rozman . . sp. J. Skuhala 1874 str. 16. 21). 41) Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino. Celovec 1853. 8. I—VIL 55. Napevi 1—21. Zal. družtvo sv. Mohora; na prodaj J. Leon (Vid. Nagovor Knj. I. str. V. VI). 42) Veliko Berilo za slovensko-nemške šole drugega odreda. V Beču 1855. 8. 437. — Kazalo: I. Spoznava zemlje. II. Spoznava prirode. III. Naravoslovje. IV. Spoznava svetlega neba. V. Spoznava človeškega družtva. — Vaja slovensko prav spisovati. — K pervi vaji v sostavi posameznih izrek pomni znameniti pristavek: »Vaja prav izrekovati in govoriti naj vaji spisovati roko podaje. Kakor hitro otrok male pis-menke gladko zapiše, naj poskuša po malem zapisavati, kar izgovori. Kar je zapisati, to se ima poprej dopovedati, in zapisano od kraja ne preojstro popravljati; kar je preojstro, se rado kerha, gladko ne reže, in se po tem težko izbrusi. Vaja slovenska je od nemške različna. Naj se nemške pravila poslovenjajo, slovenski izgledi pa tudi po nemško izdelavajo. Kar v ednem jeziku sploh v spisovanju velja, tudi v drugem večidel potegne; ako ne, naj se učencom razgoveti. Pridna vaja več velja, kot vse pravila«. »Neizmerne zasluge pridobil si je Slomšek za povzdigo, da! lehko rečemo: za prerojenje slovenskega šolstva, čegar stanje je bilo pred letom 1850 po nesrečnem nem-čevanji poprejšnje dobe nepopisljivo žalostno. Primeri, kar se bere o tem v Drobt. 1. 1863 str. 192 — 196 in v Kosarjevem A. M. SI. str. 249 — 253. Četiri leta sta si o teh šolskih razmerah dopisovala grof Le o Thun, tadanji minister uka in naš Slomšek . . . „Iz teh listov zvemo, da so škof osnovo vsih šolskih knjig napravili, sami več knjig spisali, druge pa naj izverstnejšim učiteljem spisati naročili; da so zopet vse spise sami pregledali in popravili. — Tako so bile po versti vse šolske knjige pod njih vodstvom izdelane in od vlade poterjene. Izdelali so pa dvojno versto šolskih knjig: eno za celo slovenske šole, drugo pa za slovensko-nemške šole na takih krajih, kjer je znanje nemškega jezika otrokom zares koristno ali celo potrebno (Košar v Drobt.)". — Kar zadeva red, naslov, leto, v kterem so si knjige nasledvale, naj bi sčasoma določili šolski možje . . In einem Ministerial-Rescripte heisst es: man schatze sich glucklich, in seiner Person einen Mann gefunden zu haben, welcher Beruf, Autoritat, Wissenschaft und Erfahrung auf eine solehe Weise vereinigt, dass das Unternehmen, um welcbes es sich zum Besten der Schulkinder handelt, dadurch einem guten Erfolge mit Sicherheit zugefuhrt wird (Košar A. M. SI. str. 252). — Da bi učitelji umeli te knjige prav in dobro rabiti, je spisal Slomšek posebno podučenje po geslu: Pred, ko govoriš, se uči (Eccli. 18, 19) ter ga priobčil v Drobtinicah 1. 1861 str. 275 — 288: »Kratko vodilo za malo in veliko ,Berilo'. Blagim učiteljem dober svet" — tako po domače, da naj se vsaj nekoliko pokaže na pr.: »Deveto leto že novi Abecednik, malo in veliko Berilo, pa Ponovilo za šole na kmetih imamo, samo slovenske, pa tudi slovensko - nemške knige, kakoršnjih šola potrebuje. Veliko jih čujemo hvaliti, pa še veliko več grajati, rekoč: da ni neumnejših šolskih knižur, kakti so nove berila. Vsak jih sodi po svojem kopiti, kar enemu do-pada, to drugemu merzi; nam se pa zdi, da večidel obsojevavcev le po škorji sodi, in šolskih knig le malo ali pa celo ne pozna. Potreba je zatorej, da jih kratko pretre-semo in pa jih rabo nekoliko pokažemo; kajti nas skušnja uči, da izmed desetero učiteljev jih devet s šolskim berilom prav ne ravna, zato pa tudi slabo opravlja. Godi se jim, kakor vojakom, ki svoje puške dolžijo, ako dobro ne strelijo; pa puška je nedolžna, če vojak streljati prav ne zna. Dober svet je zlata vreden, ako ga zvesto poslušaš , pa tudi modro poskušaš. — Namen šolskih Beril ... — Poraba . . Ima li orglar še tako dobre orgle, ako dobro orglati ne zna, mu bojo slabo pele; so li pa orgle srednje vrednosti, bojo dobro žvižgale, če le dobremu organistu v roke pridejo. Ravno taka se šolskim knigam godi . . — So neumni starši, ki svojo deco zato v šolo dajajo da bi se neumšine naučili, ter mislijo, da je dobra šola taka, v kteri se deca neumškovati prav debelo učijo, če ravno poleg neumškovanja Boga, očeta in matere svoje pozabijo. Taka gola neumškutarija v šoli je morija žlahtnega serca in blagega slovenskega duha. Iz takih neumškutarskih šol prirastejo mladi bahači, pa stari berači, perteni kmetiški gospodje, pa slabi orači in gospodarji za jokati. Znajo debelo govoriti, dobrega storiti pa malo. NSso li ravno taki pone-umčeni modrovavci pervi podpihovavci in puntarji bili? Jeli tega nemška beseda kriva? Ne daj Bog! Krivo podučevanje v neumščini to dela, ako se za neumščine del drugi veliko potrebnejši nauk zamudi, in deci, ki verlo neumško zna, gerdi napuh vsadi, ki zarodi napačnost, gizdost in nepokoršino, ki so rojnice vsake gerdobe in nesreče. Jeli ne pride naj več študiranih kmetov na boben? — Res je, da v naših dneh tudi priprosti kmetič nemške besede potrebuje, in v naših urednijah in pisarnicah težko kaj opravi, če po nemško povedati ne zna, kaj bi rad, dokler je, žalibog, še toliko urednikov, kterih je sram slovenske besede, ter mislijo, da se morajo zavoljo njih vsi Slovenci nemško učiti. Zato imamo šole slovensko-nemške in Berila v dvema jezikoma, ter čutimo staro resnico pregovora, ki veli: »Kolikor jezikov znaš, toliko človekov veljaš". Ali nemšina bodi šolske omike naveržek, ne pa edina modrost. Ravnopravnost tirja pa tudi od Nemcev, kteri na slovenski zemlji živijo, da se učijo jihovi otroci slovenšine. Nemška ošabnost slovenski jezik zaničuje, pa ne modrost. Modri učitelj zatorej skerbi, da se tudi nemška mladež slovenšine nauči v pomešanih šolah. Težek jarm nosijo učitelji, kteri v ednem jeziku učijo; dvakrat težavneje delo pa je, po slovensko in nemško deco šolati, in šolnik, kteri to dobro zna, je dvojne hvale vreden, pa tudi dvojnega plačila . . — Stan učiteljski je sicer težaven in potiven stan; kdor ga prav spozna, njegovo ceno visoko spoštuje. Moder in priden šolnik človeškemu rodu veliko več koristi, kakor naj slavniši vojskovodja, kteri sovražnike strahuje, ter premaguje kraljestva in užuga varoši. Učitelj v tihem, neznanem kraju dobro sadi in polivaje skerbi za boljše ljudi in bolje čase. Naj si ga ravno svčt ne spozna in večidel slabo plačuje, v bukvah večnega življenja se sveti njegovo ime, in med svetniki bo njegovo plačilo. Pa tudi vsem slabim in zanikarnim šolskim učiteljem gorje, po kterih se svet pohujšuje! Bolje bi bilo celino kopati, ali pa derva sekati, kakor naj žlahtneje blago, drago deco slabo učiti in pa divjake rediti. V naj globljejši peklensko brezdno pridejo slabi starši, verh slabih staršev pa zanikarni učniki. Bog nam pomagaj!" Kar je tukaj povedal po vseh ustih po slovčnsko, izpregovoril je bil resnobno vže po nemško 1. 1848 v Šent-Andražu v prvem učiteljskem zboru, iz kterega naj vže zarad „Učit. Tov." posnamem pričetek z dovtipno opazko p.: „Seid mir gegriisst, Manner der Schule .. .Meister der Schule mochte ich euch am liebsten nennen; einen schonern, bedeutungsvollern Namen als Schulmeister*) kenne ich nicht. Wer es noch nicht ware, der moge es werden; — und eben diese unsere ehrenwerthe Versammlung soli ihr Scharflein redlich beitragen, auf dass jeder aus ihnen Meister seines so hohen — unendlich wichtigen Amtes werde, dessen gute oder schlechte Venvaltung grosse — un-berechenbare Folgen fiir Kirche und Staat, fiir Zeit und Ewigkeit hat." 43) Djanje Svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov. Spisali družniki sv. Mohorja, na svetlo dal Anton Slomšek. Pervo pol leta. U Gradcu 1853. 8. I—VIII. str. 736. J. Sirola. Tisk. J. A. Kienreih. — Drugo pol leta. 1854. 8. 813. — Iz predgovora bodi na primer: Keršanska duša! Vzemi in beri Djanje Svetnikov božjih, izvolenih prijateljev in prijatelje tvojih . . . Živlenje svetnikov, pravi sv. Frančiško Zalezian, je živ evangeli Kristusov, ki ti prelepo kaže pot izveličanja — pot živlenja svetiga . . . Vsaka pobožba pa ni za vsakega, pravi Tomaž Kempenzar; nekimu je bolje to, drugemu drugo . . . Ako to Djanje svetnikov pazno čitaš, ne spodtikaj se, če zapaziš, da niso vsi popisi svetnikov iz edniga peresa pritekli. Popisali so jih gospodje časti in hvale vredni: Jožef Ulaga, Mihael Pikel, Joanez Zumper, Juri Caf, Felician Globočnik, Peter Cizej, Jernej Ciringer, Mateuž Ravnikar, Štefan Kociančič, Franc Sorčič, F rane Košar, in še drugih prijateljev kaj. Kakor v občestvo svetnikov verjem, tako obsežno delo ljubim in mu zaupam, kajti sdružena moč veliko premore, in veliko jih lehko stori, kar bi ednimu bilo pretežko. Kakor pa ljudje u vsakem kraju ravno tistega jezika nimajo, in razne besede razno gu-čijo (govorč), jih tudi včasih razno zapišejo. Gerdo bi bilo jih vkarjati, in še gerje jih za to grajati, ako se vsakemu beseda prav ne zarobi. Prava ljubezn ne sodi hudo, pa tudi komarja ne preceja, kedar potreba ni. — Oče mili pa blagoslovi alj požegnaj nas spisatelje in vas bravce alj čitatelje, kakor je blagoslovil nepreštevilno trumo svojih izvoljenih iz vsih narodov in jezikov itd. . . Pri sv. Andreju na božjega lica 1853. Anton Slomšek. 44) Z velikim veseljem je pozdravil Slomšek družbo sv. Mohorja, leta 1851 v Celovcu vstanovljeno, ktera ima lepi namen, izdavati bukve za izobraženje prostega ljudstva primerne, ter je vložil v njeno matico 500 gld. in nekaj časa daroval jej čisti znesek Drobtinic. On je poskrbel, da so se v slovensko prestavile „Zgodbe sv. pisma" po dr. Schmidu, ktere je ta družba dala na svitlo (Košar Bes. 20), in te so: Zgodovina svete vere v podobah starega zakona. Spisal Jarnej Ciringar. Izdalo družtvo sv. Mohora. V Celovcu 1853. 8. 78.— Zgodovina svete včre v podobah novega zakona. Spisal Jožef Ulaga. Izd. dr. sv. Moh. V Celovcu 1855. 8. 85. 45) Sveto pismo stariga zakona. Poslovenil in razložil P. Placid Ja- *) Ein ehrenfester Schulmann einer benachbarten Stadt nannte sich am liebsten Schulmeister. Als ihn Andere dariiber scherzweise aufzogen, entgegnete er: „Ja, Schulmeister bin ich, und nicht ein soleher Pfuscher als ihr." Er klopfte darnach auf seine Tabakdose, und gab ihnen zu schnupfen (Theol. Zeitschrift 1848 S. 181). 3 v o mik. Predgovor. Vvod. XXX. I. Mozesove bukve. Natis. J. Blaznik v Ljubljani. 1848. 8. 520. — Druge Mozesove bukve. Izdalo družtvo sv. Mohora v Celovcu 1854. 8. 104. — Tretje Mozesove bukve. Izd. dr. sv. Moh. v Celovcu 1854. 8. 76. — Toliko je gotovo, da bi ti trije zvezki sv. pisma brez Slomšekovega prizadevanja nikoli ne bili zagledali belega dne. Prim. Košar A. M. SI. 62—3. Tam se bere, da je nekdo (menda P. Javornik) delal s Slomšekom osnovo, kako bi se vse sveto pismo posloveniti dalo z razlaganjem po dr. J. Alliolitu, in že se je bil sostavil imenik štajarskih in koroških domoljubov, kteri naj bi se bili lotili velikega dela; ali — nekaj so se ostrašili preobilnih stroškov, nekaj so se bili razvneli kranjski gospodje, češ, tako delo mora se pač zvršiti le v Ljubljani, in vsled tega ukaže to res knezoškof A. A. Wo 1 f po dogovoru s Slomšekom, o kterem pa spričuje Košar: Das Deficit der Druckkosten per 500 fl. fiir 3 bereits erschienene Hefte bestritt er selbst als grossherziger Macenas mit wahrhaft fiirstlicher Munificenz (Vid. Knj. I. 241)! 46) Oznanilo in opravilo slovesnih molitev zadobiti popolnoma odpustik sve-tiga leta po naročilu sv. Očeta papeža Pija IX. za Lavantinsko škofijo. Celovec. Leon. 1852. 8. 28 (Knj. I. 240). 47) Sveto opravilo očitne službe božje za Lavantinsko škofijo. V Mariboru 1860. Janžič 8. 142. cf. Popoldanja služba božja za katoliške kristjane. V Celovcu 1855. 8. 140 (Knj. IV. str. VIII). 48) Spomin sv. misijona. V Mariboru Janžič 1860. 8. 14. — Kaj delajo sv. Oče Pij IX.? - V Drobt. 1. 1863 str. 182 piše Košar: „Dali so sami natisniti lepih podučljivih knjižic, kakor postavim tisto: „Kaj delajo sv. Oče Pij IX.?" in še druge. Katere so te druge? Ravno tam se bere str. 187: „Ali še ne pomnimo, kolikokrat so se male bukvice po škofii delile, ki so jih oni za razne bratovšine spisali, zlasti za družbo sv. križa ali od detinstva Jezusovega." Pr. Katolška družba sv. križa za keršansko resnico in pravico. V Celju 1850. 8. 14. Jeretin. — Povaba na Botrino ka-tolškim misjonam pomagati. V Celovci nat. Leon 1850. 8. 16. — [Der heilige Aloisius, das Vorbild der studirenden Jugend. Gratz. Kienreich 1859. 8. 16. — Das letzte Lebe-wohl am Grabe des H. H. K. Albrecht, inf. Domdehantes von Lavant. Gratz 1861. 8. 12. (Zbr. Sp. IV. str. VII. VIII.) 49. Vodniku v zahvalni spomin, za stoletnico njegovega rojstva (pesem). Vodnikova palica in pa klobuk. (Vodnikov Spomenik 1. 1859.). Poprej je tudi Slomšek v oddelkih pregledoval Vodnikov slovar (Wolf - Cigale I. 1860. str. VIII.) — Razlaganje keršansko-katoljškega nauka v podobah za šolo, cerkev in dom. Spisal Bernard Galura, knezoškof Briksenski. Na Dunaji po 2. nem. natisu poslovenjeno 1. 1861. 8. VIII. str. 120. Priporočil Anton Martin, Lavantinski škof. 50) Drobtincam je bil Slomšek srčno vdan, in akoravno je kot škof njih vre-dovanje izročil drugim možem, ostal jim je vendar do smrti, skrben oče, da — celo po smrti so donašale po pravici imenovane „Slomšekove Drobtinice" blaga iz njegove zapuščine, nekaj iz izvirno slovenske, nekaj iz poslovenjene, in — kako prisrčno se glasi „Lšpa beseda vsim prijatlom in prijatlicam naših Drobtinic", ktero je „Drobtincam staraš i na" dal za predgovor letniku 1859 — 1860 in ktera zove takole: „Se trikrat preseliti, je enkrat pogoreti, sploh pregovor pravi. Taka bi se skoraj tudi našim Drobtincam zgodila. Začele v Gradci so se v Celje preselile, iz Celja v Celovec prestavile, in o preseljevanji Lavantinskega sedeža v Marburg, so se Drobtinice toliko pozamudile, da jim je za leto 1859 verzel ostala, ktero zagraditi smo tako dolgo odlagali, da se nam je clo novo leto 1860 postaralo. Da bi Drobtinice ne pogorele, naj velja enkrat za dvakrat, ter Vam podamo nove Drobtince za dvoje let 1859 in 1860, v dokaz, da še živč, pa tudi iz serca želje, naj bi na svojem četertem seli za toliko lepši ozelenile, ter rodile vsim domoljubom novo veselje in korist. Časniki in lčtniki se radi po navadi postarajo in pogorijo, ako se dopisavci naveličajo pridno pisati, bravci pa plačevati in jih naročati. Drobtinicam našim se še gradiva ni pogrešalo, to da ni vsako gradivo za povesmo žlahno predivo; ga omikati in pezderja olikati je pa vredniku gostokrat težavno delo, pa še zamera na verh, kar rado dvoje serce zaboli! Dokler se pa po naših Drobtincah še neprenehoma želje glasijo, se ne bomo bali dšla ne zamere, in poslali omlajene Drobtince po sveti, naj se prikupijo bravcom in delavcom, koje v Slovenski vinograd na delo prav lepo povabimo in prosimo. Bog daj, da ne bi Drobtincam novo selišče bilo žalostno pogorišče, marveč naj jim bo novo selo Slovenskih goric tudi mlado, rodovito sadišče duhovskih cvetlic in žlahnega sadja Slovenšine naše! Prijatli, Slovenci! vnovič podajmo si roke; pomagajmo si v vednostih in čednostih; tako nam hoče tudi dober Bog pomagati. Blagoslovil nam bo novi venec vsakega leta, in naše polje bo rodovitnosti polno. Ps. 64, 12. V Marburzi 26. svečana 1860. Na ravnost smemo reči, piše J. Macun (Knj. Zgod. Slov. Štaj. 1883), da kar so Novice storile za slovenski narod, da se zbudč Slovenci za narodno delovanje, to so Drobtince dopolnile posebno glede bogoslovnega življenja in razvitka. Kar je koli sposobnih umov še spalo med duhovniki, vse je znal prebuditi Slomšek, da so v Drobtincah pisali — šteje se jih v vseh letnikih do 1 3 0 sodelavcev — o bogoslovnih zadevah, posebno pak so mnogi zvezki, kar se tiče homiletike, zlata vredni; ravno tako, kar se tiče prilik in basen, šolstva — nauka in vzgoje — in posebno životopisov narodnih ali pak cerkveno-veljavnih mož (str. 161—2) . . Drobtince — po Slomšeku kot letnik ustanovljene — so le malo tečajev preživele svojega početnika, ker je seme po vladiki posejano tako plodilo, da se je hrana morala nuditi narodu v mesečnikih, tednikih in s časom vsaki dan izhajočih listih ali dnevnikih (str. 135). — Kar je v njih spisal on, dalo bi v mnoge in debele bukve, in nekteri spisi so v književni zgodovini posebno pomenljivi n. pr.: M. Ahacel, V. Stanič, T. Kren, J. Japel, L. Volkmar; ss. Ciril in Metod; Oglej, Solnigrad, Carigrad; Ogovor Slovencov, Graja nemškutarjev; Slava rajnim rodoljubom in vtemeliteljem našega slovstva itd. — Naštevajo se spisi Slomšekovi po Drobtincah a) v Besedi, gov. Fr. Košar 1862 str. 20 — 22; b) A. M. SI. spis. Fr. Košar 1863 str. 59. 60; c) Lendovšek Zbr. Sp. Knj. I. str. 250 - 254; torej jih tukaj ne opisujem posebej. V razgled bodite v tej razpravi vsaj dve pesmici, in sicer iz Drobt. 1852. VII. F. Slovenska Gerlica — po geslu: Domača gerlica bo omolknila, — Če ne bo novih pesem obudila: Iskrenim Slovencom. Veselo novo leto Vam Se gerlo mi postaralo, Vi vsi Slovenci mladi! Ne morem gladko peti; To .betvo pesmic Vam podam Da vmerla gerlica ne bo, Ki ste za pesme radi. Imate Vi začeti. Budite s petjem svoj sorod, Naj se v omiko žene; Obhajajte veseli god Slovčn'je oživljene. Slovo Žolcpaškim planinam. 1. Z Bogom hčere stare matere, mogočne Slave: 2. Iz krila vašega Savina čista zvira, Košata Radoha, visoka Ojstrica, Studenec bistroumnosti, možke moči: Gorjata Rinka in zobata Olšova! Planine Cedi, ravnine rodovito porosi, Povzdigajte Slovencom bistre glave, Nam v ptuje kraje pot odpira, Naj bojo verli sini Siave. Mogočne plave tira. 3. Dereča Drava, svetla Sava in Savina, Mogočne vode in Slovenke sestre tri, Vsaka po svoji stezi neprenehoma hiti, In te uči, Slovenska rodovina! Kako se zadobi modrina. 4. V nebesa kažejo mogočni velikani, V nebesa vzdigajmo mi serce in oko; Slovencom luč naj sveta vera bo. Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, Drugim rodom prodani. 5. Gorjaške glave starodavne, le terdno stojite; Za pravico in resnico terdno stati Hoč'mo tudi mi, da bode Slava naša mati! Ve, bistre reke nam pa neprenehoma rosite, Naj bodo naše dela rodovite. Ta druga je natisnjena v Drobtinicah 1. 1862. str. 253 — 4; zložil jo je pri poslednji obiskavi 21. rožnega cveta 1861 Anton Martin Slomšek, Lavantinski škof, ter s svojo roko spisal v Sučavi (Sul-Solčavi Sulzbach) v spominjske bukve, kjer sem jo tudi jaz sam čital s spomenico vred, ktero je bil zaznamnjal ondi A. Slomšek, špiritval v Celovcu, dnč 28. sept. 1833 o svoji prvi obiskavi: »Hribi, doline pokrivajo svet, — Prijatli med njimi se snidejo spet — Veselo živet. — Liebe und Freundschaft geleiteten uns an diesen merkwurdigen Ort, — Pflicht und Beruf trennen uns wieder von hier; in Liebe und Freundschaft gehen wir fort." — Rad sem prebiral še mladenič Slomšekove knjige, po njih sem se vnemal za slovensko stvar; bogoslovec sem mu nosil mitro o zlati maši knezoskofa A. A. Wolfa 1. 1854 v Ljubljani, svečenik sem obiskal stolico njegovo v Šent-Andražu in v Mariboru, kjer sem ga 1. 1862 s škofom Jernejem in z L. Jeranom žalosten spremljal k pogrebu. Hvaležno spoštovanje do svetega moža mi je tudi v pričujoči razpravi vodilo pero. Dalo bi se še pisati mnogo mnogo; ali — veseli me nada, da vrli M. Lendovšek zbrane Slomšekove spise zapored spravi na dan, in tako svet spozna, kaj Slomšek veljal — Rad podpišem, kar trdi Macun (Knj. Zgod. str. 135: »Kakor se je v Gradcu okoli Vraza in Miklošiča vrtelo več rodoljubov, tako je Slomšek deloval v Labodski vladikovini. Gotovo mi nikdo nebo prigovarjal, ako rečem, da še noben rodoljub po vseh slovenskih krajih našemu narodu neje tako globoko segal v srce kakor rečeni mož, tako da smemo reči, da je Slomšek glede slovenščine v narodnem javnem pomenu to, kar nam je Miklošič v znanstvenem; tudi se more reči, da noben Slovenec neje še napisal toliko slovenski natisnenih del in sestavkov kolikor ta narodnjak." Sreča, posebna sreča je, da ga je blagi Fr. Košar opisal nam tako izvrstno, da je neki mož božji mi dejal: O Kosarjevem Slomšeku velja, kar je rekel nekdaj sv. Tomaž Akvinski o sv. Bonaventuri slišavši, da spisuje življenje sv. Frančiška: »Sinamus, inquit, sanctum pro sancto laborare (Br. R. 14. Jul.)." — Vsem pravim Slovencem geslo pa naj bodo besede, ktere je po njegovem poročilu pokojni knez in vladika Anton Martin Slomšek govoril na Slatini poslednjokrat v zboru svojih duhovnov ter jih zapustil nam kot oporoko svojega zlatega rodoljubja: »Bodimo vedno zvesti Katoličani, Avstrijani in Slovani!" * Kraljestvo nama bilo ni Bogastvo tega sveta; Slovenš'na bliša in časti Slovencom ne obeta. Zaupam pa, da bodeva V nebesih večno združena Slovenca prav vesela S Slovenci slavo pela. * Vodniku v zahvalni spomin za stoletnico njegovega rojstva Anton Slomšek. Jožef Burger r. v Krašinji 31. marc. 1800, mašnik 1. 1824, špiritval v Ljubljani, dekan v Šmartinu pri Litiji, u. 24. jun. 1870. -- Učenec Metelkov poskušal se je Jožef Jur Burger bogoslov 1. 1823 celo v pesmih na pr. Spomlad: »Kar je nas, pojmo in bod'mo veseli, — Nas je pozdravila ljuba spomlad! — Žarki nebeški so greti začeli, — Vstane spomlad, ino zima gre spat«. — Tirzid in Lizid, nedolžna pastirja in prijatla, svoje^serca od pozemliskih stvari k Bogu povzdigneta: 1. Komaj napoči se zarja prečista, 2. Berž se podasta na rosno ledino, Tirzid in Lizid na nogah sta že; Vštric se vsedeta čedi na stran; Taciga dneva še vidila nista, Gledata polje, zeleno planino, Kar jima ljuči na nebu gore. Solnce prihaja, razgrinja se dan... 10. T. Lizid, začniva, končajva le z Bogam, 18. L. Božjo ljubezen ves svet oznanuje, Njega očeta zahvali naj vsak; Vse nam obeta njegovih dobrot; On odteguje nas grenkim nadlogam, Glej na neb6, ti resnico spričuje, On je dobrotnik, odžalnik sladak ... Zemljo poprašaj, uči ti povsčt . . . 27. Prava obljuba, gotova resnica: Vest nju pokojna ne čuti strahu; Zalša nedolžnost kot rože nju lica, Hvalo prepšvata zvesta Bogti. Moj nekdanji častivredni součenec Burger mi je pripovedoval o slovenskem časopisu, pisal je Slomšek že pred 1. 1825 (Jezič. IX. str. 16), in kakor je ta špiritval v Celovcu, tako je oni špiritval v Ljubljani glasiti se jel za Metelčico najprej v Čer-karski pravdi koroški (Carinthia 1831 št. 25. 39), potlej v Abecedni vojski kranjski (Illyr. BI. 1833 št. 10. 22), kjer je bil najgorečniši vojskovodja (Jezič. IX. 31—45). — Dejanjski je treba pričeti, si misli, in sodeloval je pri knjižicah vMetelčici, a še posebej v njej spisal a) Nedolžnost preganjana in poveličana. Povest iz pisem Krištofa Šmida. Na svetlobo dal Jožef Burger, duhovnik v Ljubljanski duhovščinici. V Ljubljani, nat. J. Blaznik, na prodaj L. Kremžar, 1832. 8. 124. b) Pomoč v sili ali leseni križ in Sreča dobriga uka. Dve povesti iz pisem Krištofa Šmida . . . 1832. 8. 48. c) Evstahi. Povšst tz pis. Kr. Šm. itd. 1832. 8. VI. 149. — Na razgled bodi iz predgovora: „Kdor išče blagosti ali večne sreče v' nebesih, jo bo v nadlogah našel. Kdor je v resnici išče, mu ne nobena nadloga pretežavna, si perzadeva, se trudi, se vpira, se poti, in preterpi rad vse težave, de bi le dosegel, po čemur naša duša hrepeni. Tako perzadovanje se najde v življenji svetiga Evstahja, ki je popisano v teb bukvicah po večim tako, kakor so ga učeni in sloveči pisavci, postavim, Ko&ljefizi, Baroni, Papebrohi, Tillemont, Baillet in še drugi, nam zročili. Njegovo življenje je polno praviga kerščanskiga duha ... Za tega voljo perporočim vsakimu, de naj bere življenje svetiga Evstahja. Spoznali bodo, kteri ga bero, de je kerščanska katoliška vera luč praviga razsvetljenja, in de je tam tema, kjer ne te luči; in vidili bodo, kakošna je pobožnost praviga kristjana, kako se v mnogih okoliščinah našiga življenja razodeva, koliko resnična ljubezen Božja v gorečih kerščanskih sercih premore. Potlej bodo Boga tudi vedno hvalili, de jim je dal v katoliški veri rojenim biti, in ga bodo perserčno prosili, de naj jim da tudi rasti v njegovim spoznanji, terdneje vanj upati, in ga bolj in bolj ljubiti, de ga bodo kedej obličje v obličje gledali in vživali, kakor ga sveti Ev-stahi že gleda in vživa." d) Listi in evangelji v' nedelje in praznike celiga leta in vse dni svetiga posta (v Bohoričici). V Ljubljani 1833. 8. 456. - I. Lastina dnev. II. La-stina svetnikov. III. Občina svetnikov t. j. Molitve, Berila in Evangelji v' praznike svetnikov, kteri nimajo lastnih. Perstavek: Terpljenje G. J. Kr. Molitve pri službi Božji z poglavitnimi resnicami keršanskiga nauka I — CLXXI. — Molitve pri očitni službi Božji z resnicami itd. so bile natisnjene 1. 1833 tudi posebej. e) Svete Terezije premišljevanja in perserčni pogovori z' Bogam, z' njenim popisam svoje mladosti in z nekterimi njenimi uki. Iz njenih pisem okrajšal Simon Bubfelner, fajmošter na Nemškim, poslovenil Jožef Burger, duhovnik v Ljubljanski duhovščinici. V Ljubljani nat. (v Metelčici) J. Blaznik 1834. 8. 84. — V predgovoru pravi: „Od pisem svete Terezije je rekel Lalemant, velik učenik na Francoskim, de se z' nar lepšimi pismi, ki jih je kedej duh Božji ljudem vdal, smejo meriti. In učeni škof J. M. Zailer na Nemškim je rekel, de od svete Terezije učiti se tudi škofov ne bodi sram. Torej se mladim ljudčm, jih napeljati v Božje kraljestvo, tudi nič kej boljiga ne more dati v roke, ko popis njene mladosti in njene premišljevanja, de se uče iz njene skušnje ogibati se nevarnost zveličanja, iz njene pokore spreoberniti se k Bogu s cčlim sercam, in iz njenih premišljevanj prav moliti itd." — f) Razlaganje dopoldanje očitne službe božje, ali kerščanski nauki od s. maše in pridig, ki jih je imel Antoni Pekec (r. 11. jan. 1803 v Stopičah), kaplan per s. Jakobu v Ljubljani, v letu 1832. Po njegovi smerti (u. 29. okt. 1833) na svetlobo dal Jožef Burger.. Nat. (v Metelčici) J. Blaznik 1834 8. VIII. 499. — »Nate, preljubi kristjani! bukve, v' kterih vam je dopoldanja očitna služba Božja razložena, pravi v predgovoru A. P. Berite jih, in večkrat jih preberite, de bote vedili ob nedeljah in zapovedanih praznikih dopoldanjo očitno službo Božjo po volji katoliške cerkve, svoje duhovne matere, prav opravljati, ter po tem takim dopoldanji čas teh Gospodovih dni v Božjo čast in v svoje posvečenje obračati. K dopoldanji očitni službi Božji gre pa daritev svete maše in beseda Božja v pridigah itd." — Kazalo: I. Od splošnih darov. II. Od daritve stariga zaveta ali testamenta. III. Od Jezusove daritve na križi. IV. . v nebesih. V. . na zemlji v zakramentu presvetiga rešnjiga telesa. VI. Razlaganje svete maše, kakor se dan današnji bere. VII. Odgovori na nektere vprašanja od svete maše, de se ž njimi doslejšnje razlaganje v veči svetlobo postavi. VIII. Poduki, kako per sveti maši biti. IX. Poduki, kako Božjo besedo v pridigah poslušati. — To knjigo je Slomšek pohvalil že v Mnemosynon Slav. str. 151 (Vide praeclarum opus de expositione sacrificii missae Antonii Pekec etc. .) in v Drobtincah večkrat. g) Kristusovo terpljenje v osem postnih pridigah, ki jih je imel Antoni Pekec, Kaplan per s. Jakobu v Ljubljani, v letu 1831. Po njegovi smerti na svetlobo dal J. Burger itd. Nat. (v Metelčici) J. Blaznik 1835. 8. 122. Sodeloval je J. Burger pri bukvah: Kerščanski nauk za slovenske šole poleg katekizma po c. k. deržavah. V Ljubljani 1831. 8. 131. Natis, (v Metelčici) J. Blaznik. Na prodaj v bukvarnici za ljudske šole Ljubljanskiga poglavarstva, v šolah. — Kazalo: Poglavje I. Od vere. II. Od upanja. III. Od ljubezni. IV. Od s. zakramentov. V. Od kerščanske pravičnosti. Perstavek. Angelovo češčenje in roženkranc. — I. Od stvarjenja sveta. Kako se pravi tem, rečem vsim Jemal, Mere vidimo okoli sebe po zemlji in nad seboj po nebi? Kar vidimo okoli sebe po zemlji, in pa nad seboj po nebi, namreč solnce, luno in zvezde, tem rečem se pravi vsim kmal svet. — Ali je svet vselej bil? Svet ne bil vselej, biti je začel. - Kdo je začetnik sveta? Začetnik sveta je Bog. — Od hod vemo, kako je Bog svet in vse reči na svetu naredil? Kako je Bog svet in vse reči na svetu naredil, vemo iz silno starih in svetih bukev, ktere sveto pismo imenujemo. — Kaj nam pove sveto pismo od začetve sveta? Sveto pismo nam od za-četve sveta to pove: „Od konca je bil Bog, in druziga ne. Bog je hotel, de naj bo nebo in zemlja. In precej sta bila nebo in zemlja" itd. — Sostavil je ta katekizem Franc Jelovšek, r. 8. febr. 1793 v Ljubljani, tedaj katehet v normalki, naposled korar v Novomestu, u. 11. apr. 1868. — Sodeloval je pa tudi učeni profesor Urban Jerin, r. 2. maj 1785 v Lmbljani, u. 24. avg. 1849 stolni dekan, kteri je vdeleževal se o Metelčici v Abecedni vojski (Jezičn. IX. str. 45), ter je tedaj kot šolski ogleda največ sam preskrboval bukve za ljudske in vzgledne šole, slovensko-uemške in slovenske, na pr. Abecednike, Katekizme, Zgodbe sv. pisma; celo pri nekterih v Metelčici p. Šte-vilstvo, Slovnica 1. 1830 itd. je v tiskarni on vpisan naročnik in plačnik itd. Sodeloval je J. Burger tudi pri bukvah: Sveto pismo nove zaveze. Prvi del. Sveti Evangelii. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik (v Bohoričici) 1. 1834. 8. VII. str. 411. Pridejano je: Kazalo beril iz listov in drugih bukev s. pisma, in evangčlijov, kakor se berejo v nedelje in praznike cerkveniga leta in vse dni svetiga posta. Poslovenil in nekoliko razložil je omenjeno knjigo dr. Andrej Grollmayr, r. 28. nov. 1797 v Radoljici, mašnik 1. 1821, nadškof v Gorici u. 17. marc. 1883, takrat učenik bogoslovja v Ljubljani. Pregledovali so mu delo BI. Potočnik (Jezičn. XXIII. str. 86—94), Juri Zupan, učenik duhovnega pastirstva, r. v Zaspem 2. apr. 1784, u. 10. nov. 1857 korar v Ljubljani, pa J. Burger. — »Marljivost ravno imenovaniga učeniga Slovenca — dr. Gollmayra — je pa tudi drugi del noviga zakona za natis pripravila, kteri pa ni beliga dneva ugledal, dokler itd. (Sv. Pismo . . Wolf — Vole I. 1857. Predgovor str. XIII)." O slovenščini njegovi bodi iz predgovora na primer: „V letu 1800 je bil pervi del svetiga pisma nove zaveze, ki ima čvetere evangelije v sebi, ki sta jih bila Japel in Kumerdej v naš slovenski jezik prestavila, vdrugič natisnjen. Ker so pa vse bukve tega drugiga natisa že zdavno prodane, in so ljudje pogosto po svetih evangeliih popraševali: so . . . posebno, kar tiče jezik in pravopis . . . Znano je namreč, de dandanašnji svoj domači jezik veliko čistejši in prijetniši pišemo, kakor so ga pred tridesetimi leti pisali . . . Prestavljali smo pa skorej od besede do besede iz latinske Vulgate . . . Ker se sveti evangelii tudi neučenim ljudem lahko v roke dajo, smo perstavili semtertje kratke opombe in izlage, v' kterih se ob kratkim pravi pomen evangelskih izrekov na znanje da. Ravno iz tega konca je pisan vvod v svete evangelije. Nekteri bravci se bodo morebiti spodtikali nad ptujimi besedami, ki jih bodo v evangeliih najdli, ker žele, de bi bili vsim ptujkam slovo dali. Treba je pa pomisliti, de se zato piše, de bravci, kterim so bukve namenjene, lehko umčjo, kar berejo. Bravci svetih evangčlijov pa niso le učeni Slovenci, kteri so za čisti slovenski jezik tako vneti, de jih ušesa zabolč, kadar med slovenskimi besedami kako ptujo slišijo: ampak tudi perprosti, neučeni kristjani, kteri so navajeni nekterih ptujih besedi, in bi se pohujšali, ko bi zadeli v popolnama neznano besedo. Desiravno pa vsih ptujih besedi nismo odvergli, smo vunder vsim tistim slovo dali, ktere so nepotrebne, namest kterih imamo domače, ali vsaj iz slovenskih korenin izpeljane besede. Tako smo postavim namest ptuje mojster povsod postavili domačo učenik, lat. magister, gr. didaskalos; namest nem. joger slov. učenec, lat. discipulus, gr. mafhetes; nam. testament slov. zaveza, kar gr. diatheke, hebr. berit; nam. postava, t. j. ukaz, povelje, postavili smo poglavje, lat. caput, gr. kefalaion. Upamo, de se nad temi in enakimi prenared-bami noben pameten bravec ne bo spodtikal itd." Za predgovorom je vvod v svete evangelije. §. 1. Sveto pismo nove zaveze. 2. Sveti evangelii. 3. Evangeli sv. Matevža. 4. s. Marka. 5. s. Lukeža. 6. s. Janeza. §. 7. Kratik zapopadik čveterih evangelijov (str. 1 —15). — „ Čeprav je bila znanstvena njegova omika nemška, znal je in ljubil in pisal pravilno svoj materni jezik slovenski; veselilo ga je zasledovati njega razvoj in napredek. Prevedel je bil v mlajših letih v slovenski jezik tudi neke oddelke Sv. Pisma in bral do smrti knjige in časnike slovenske. Novicam je bil naročnik od njihovega začetka . . O kanoničnih obhodih je katekizoval in govoril slovenski in z marsikatero gorenjsko razveselil pri obedih duhovnike, s katerimi se je vedel ljubeznjivo, kakor oče z otroci. Kot metropolit ni nikdar nasvetoval koga za škofa, če ni znal jezika svojih prihodnjih ovčic. Rekel je, da on ne more umeti, kako more škof biti med ljudmi, katerih jezika ne zna (Vid. Andrej dr. Gollmayr, sp. Raicevich str. 30. 31). Sodeloval je J. Burger pri Wolf-Cigaletovem Slovarju, čegar rokopis je v nekterih oddelkih pregledoval (Vorw. VIII), pri dr. J. Bleiweisovih Berilih za nižo gimnazijo, kjer se nahajajo nekteri njegovi prevodi iz drugih jezikov (Ber. II. 1852) in poslednjikrat nekoliko pri prvem občnem zboru Matice Slovenske. — Tako je v Matici, pri slovenskih gimnazijskih Berilih Bleiweisovih (Ber. I. 1850. II. 1852) in pri Slovarju (Vorw. VIII) vdeleževal se tudi součenec Slomšekov in Burgerjev t. j. Juri Grabrijan, r. 22. marc. 1800 v Adlešičah, mašnik 1. 1825, u. 22. jun. 1882 dekan v Vipavi, čegar slovensko delovanje — tudi v deželnem zboru — je opisano tu in tam v Novicah, s kako pesniško poskušnjo p. 1863 str. 206 (Vrednost žensk), celo iz 1. 1823: Krajnska Slovenija, ktera je prepisana iz Bohoričice, deloma spremenjena v oblikah, ponatisnjena v Novicah 1862 str. 332, iz ktere naj se posname tukaj na primer: 1. Pomagaj Večni in Dobrotni Popisat' jezik mi sirotni, Ki mater 'ma, — je ne pozni, In brž, ko uma kaj dobiva, Ga precej ptuji duh zaliva, In ptuji veter mu pihlja; Ne more v svoje se ozreti, Očf ne more v svoje vpreti, Povsod le ptujšnja mu igra . . 7. Slovenja! tebi v čast živeti, Spodobno hvalo tebi peti, častiti tebe vsaki čas. Tud' sester tvojih rad ne zabim, Prijazno jih na pomoč vabim, Posebno ki so bliže nas, Jih ljubim, ker po njih spoznavam, V njih zakladih poiskavam Jezika star'ga prav' obraz . . . 24. Zatoraj naj se povzdiguje, Jezike svoje naj steguje Mrčesa ptuj'ga voljni roj. Al stanovitna ti le bodi! Srčnost — Slovenja! — naj te vodi, Premagaj njih jezika boj. Prijazno skaži jim dobroto, Ne pelji jih u drugo zmoto, — In vse podalo bo se koj. 6. Že ko se druzih naveličal Sem, nepotrebnih se prepričal, Slovenja! komaj te spoznam. Veliko je rojakov takih, Ki niso zadnji v drugih vsakih, In tebe vendar jih je sram! Ne smem rojaka imenovati, Kdor tebe noče prav spoznati, če drugi noče, hočem sam: 13. Kaj, ako skopnik dnar nabira, V železne škrinje ga zapira, Komu se kaj pomaga s tem ? Molčati moram, če me vpraša Slovenski znanec: Kaj odlaša Slovenja skazat' se ljudem? Učeni j o preradi imajo, Ljudem je, pravim, še ne dajo, Bahajo ž njo, to dobro vem . . . 25. Takrat se bomo veselili Na zdravje tebi vince pili, Pa tudi kaj zapeli vmes. Roke prijazno podajali, In brate vse nas imenvali, Tačas vsi bomo čez in čez; Ne bo nikdo debelo gledal, Če prav slovensko bom povedal: Pomozi Bog, da to bo res!! f Anton Janez Murko r. 8. jun. 1809 pri sv. Rupertu v Slovenskih Goricah, učil se v Mariboru in v Gradcu, mašnik 1. 1835, kaplan, doktor bogoslovja, župnik v Stadli, poslavljen z zlatim križem s krono za zaslugo, dekan in šolski nadzornik pozuej v Zavrčah, naposled v Hočah (Kotsch) u. 31. dec. 1871. — Spisal je a) Theoretisch-praktische Slowenische Sprachlehre fiir Deutsche, nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Karaten, Krain, und Ungarns west-lichen Distrikten. Nebst einem Anhange der zum Sprechen nothwendigsten W6rter, einer Auswahl deutsch-slowenischer Gesprache fiir das gesellschaftliche Leben, und kurzer slo-vvenischer Aufsatze zum Uebersetzen ins Deutsche. Von Anton Johann Murko. Gratz, 1832. 8. XVI. 206. Ferstl-Greiner. — V predgovoru kaže o slovenščini, kako je mnogim potrebna in koristna, kako jo je pisal v slovarju in v slovnici, namreč: „dass ich jede philologische Kleinigkeitskramerei, subtiles Wortkiinsteln und mehr derlei praktisch nutzlose, speculative Untersuchungen, auf den Rath eines wiirdigen Slowenen (menda Slomšeka), sorgfaltig vermieden, uDd nur das, entvveder im Munde des Volkes Praktische oder in unserer, ob\vohl armen Literatur sich Bewahrende in mein Buch auf-genommen habe; denn der Zweck meines Werkes ist nicht, das Lesen gelehrter Werke zu erleichtern, die wir noch gar nicht haben, sondern sich als Priester, Beamter u. s. w. dem Landmanne verstandlich zu machen, auch ihn zu verstehen, und slowenische Schriften und Biicher aller Art mit Nutzen lesen zu konnen . . . Endlich noch die rechtfertigenden Grunde, warum ich mich fiir die, zwar bis nun allein im vollen Gebrauche bestandene, aber von Einigen als unzureichend erklarte, Orthographie des A. Bochoritsch, be-stimmt, und nicht jene der Herren Dainko oder Metelko in Anwendung gebracht habe u. s. w." — Str. 157—169 Nothwendigste Worter: Stvarnik, stvaritel, odrešenik, odrešitel, odžalnik, razveselnik gem. troštar; sveti, svetli, nebeški raj gem. paradiž, zakon zapovd gem. auch postava, spovednik eig. spovednitel; Regenbogen mavra, mavrica, pivka, božji stolec, kroat. duga, puga; Januar prosinc, prozimic, januar, pervnik, novoletnik itd. — Gesprache str. 170—197: Al že je dolgo, kar se slovenski vučijo? — Še le pol leta, gospod. — Ni mogoče. Predobro govorijo za tak kratek čas. — Se šalijo, še skoro nič ne morem govoriti (gučati) . . Vsaki dan še blode zapazim . . Se bojim, de bi se mi smejali. — Noben Slovenic se ne smeja (smeji) čez drugih blode, ampak nje poboljša. I ne vejo prislova, kdor hoče dobro govoriti, mora opervič blodljivo govoriti? itd. — Einige Aesopische Fabeln str. 198-202: 4. Honig im Munde, Galle im Herzen. Bolani osel. Osel je*bil bolan, in glas se razširil, de bo zdaj in zdaj vmerl. Ko so ga tedaj volkovi in psi obiskat prišli, in sinu vprašali, kako bi se njegov oče počutil, jim uni skoz dverno špranjo odgovori: Bolje, kot mu vošite. — Slovo od Mladosti. Po-vodnji Mož. Dr. P. (str. 202—206). — Theoretisch-practische Grammatik der Slovvenischen Sprache in Steiermark, Karnten, Krain und dem illyrischen Kustenlande. Von A. J. Murko. Zweite, um-gearbeitete und sehr vermehrte Auflage. Gratz, 1843. 8. II. 267. — V kratkem predgovoru pravi: „Durch die Wahl einiger čechisch-slawischen Schriftzeichen habe ich nur den, schon in der Vorrede zur ersten Auflage dieser Grammatik, S. XIII, von mir angedeuteten Weg, um die Dialecte der Westslawen durch eine gemeinschaftliche Orthographie einander zu nahern, nun wirklich betreten, in der vollen Ueberzeugung, dass die erwahnte Annaherung dieser Dialecte so lang ein frommer Wunsch bleiben wird, als die in der Literatur armeren und an Zahl unbedeutenderen sich nicht an die durch Cultur ausgezeichneteren und zablreicheren Stamme anschliessen werden itd." — Elementarlehre S. 1-16 Formenlehre 17—148. Syntax 149—173. Anhang. Praktische Uebungen zum Uebersetzen aus dem Deutschen ins Slowenische 174—213. Sammlung der zum Sprechen noth- wendigsten VVorter 214—226. Gesprache 227—251. Uebungsstiicke zum Uebersetzen ins Deutsche 252—267. Štirje letni časi po Slovenskim, Vigred, Poletje, Jesen, Zima; Ženitva po Slovenskim; Raj pod lipoj; Pošteni Slovenci; Ober, Golovc, Rogačka gora, Plešivec; Slovo od mladosti. Povodnji mož (Vid. Slovnice slovenskega jezika 1. 1861 str. 17.20.21 Jahresb. Obergymn. Laibach). b) Deutsch-Slovvenisches und Slovvenisch-Deutsches Handvvorterbuch. Nach den Volkssprecharten der Slovvenen in Steiermark, Karaten, Krain, und Ungarn's vvestlichen Distrikten. Von Anton Johann Murko. Gratz. Verlag Ferstl-Greiner. 1833. 8. IV. 862 (str. v polovičnih predelkih). — Vorerinuerung: „Ueber den Zweck dieses Handvvorterbuches habe ich mich schon in der Vorrede zur Sprachlehre erklart. Ich vviederhole die Versicherung, dass ich dem Princip, das Gefundene getreu zu referiren, strenge gefolgt, demnach eigenmachtige Wortbildungen sorgfaltig vermieden, und nur das in der Umgangssprache oder Literatur der Slovvenen (in vveiterer Bedeutung) sich Bewiih-rende aufgenommen habe . .. Erklarung der Abkiirzungen. Razloženje vkratic. Deutsch-Slovvenischer Theil. Nemško-Slovenski Dčl. 1—846. Manns- und Frauen-namen. Geographische Namen . . 847—862. — Slovčnsko-Nemški in Nemško-Slovenski Ročni Besednik. Kakor se slovčnšina govori na Štajerskim, Koroškim, Krajnskim in v' zahodnih stranih na Vo-gerskim. Zložil Anton Janez Murko. Slovensko-Nemški Del. V'Gradci. Ferstl-Greiner. 8. II. 788 (v stolpcih). Slovensko-Nemški Del 1—758. Moške in ženske imena. Geografske imena dežel, rodov, mčst, rek itd. Popravki in Dostavki 759—788. — „Nicht lange darnach trat Anton Johann Murko mit seinem inhaltreichen, gediegenen und verlasslichen Slovenisch-deutschen und deutsch-slovenischen Handvvorterbuch (Graz 1833) auf, einem Werke, das ohne Widerrede auf die neueste slovenische Literatur den bedeutendsten Einfluss gciibt hat" — piše M. Cigale (Worterbuch . . "VVolf .. Vorvvort S. VI). c) Leopolda Volkmera, pokojnega duhovnika Sekavske škofije Fabule ino Pesmi. Spravil ino z' kratkim Volkmer'vim živlenjom na svetlo dal Anton Janez Murko. V Gradci. Na prodaj v Fr. Ferstl'vi knigarnji J. L. Greinera. 1836. 8. XVI. 148. Njega Ekscelencii .. grafu Wickenburgu . ,. z' posebnim poštovanjom ino če-šenjom daroval Izdavec. — Predgovor: Skoro vsi, kteri so pervenca štajersko-sloven-skih pevcov, pokojnega Leopolda Volkmera, poznali, ali saj njihove fabule ino pesmi slišali, so želeli, da bi nje kdo natisniti dal. Jaz sem zato, da bi se tak lepe pesmi po časi ne zgubile ino pozabile, vse Volkmer've fabule ino (posvetne) pesmi spravil, ino neprenarejene, kak so nje pokojn pevec spisali, ino mnogi Volkmer'vi častivci natisnjene želeli, na svetlo dal. Duhovnemu gospodu Marku Glazeru, ki so mi dosti fabul ino pčsem, kterih še ne sem imel, ino kratko Volkmer'vo živlenje od častivrednega gospoda Š. Povodna na Ptuji spravili, se očitno serčno zahvalim. Da bi te pesmi še tudi zdaj, kak pred petdesetemi letami, gda so spisane, teliko veselih bravcov ino pevcov najšlel V Gradci, 2. Januara 1835. (Vid. Jezičn. XXIII. str. 7-9. — Dr. Anton Murko. Životopis, sestavil dr. Jož. Pajek v Letps. Slov. Matic. 1880 str. 224—257. — Knj. Zgod. I. Macun 1883 str. 109—112 itd.). Jožef Rek r. v Zatičini na Dolenjskem 29. jan. 1796, mašnik 1. 1819, kaplan, katehet, naposled škofijski pismovod ali notar in častni kanonik v Ljubljani u. 6. jun. 1855. — Spisal je a) Mali Besednjak slovčnskiga in nemškiga jezika. Sosebno za Slovence, kteri se hočejo nemškiga jezika učiti. V' Ljubljani, nat. J. Blaznik, 1834. 8. 230. Kleines Worterbuch der slovvenischen u. deutschen Sprache. Zunachst fur Slowenen etc.. — Slovensko-Nemški Del str. 5 (v polovini) — 125. Deutsch-Slowe-nischer Theil str. 127—230. — Abecednik, das ABC-Buch, vi. Bucher. Abotin, albern, thoricht, dumm etc. — Aal, der, e, jegulja. Aar, der, en, orel. Aas, das, vi. Aeser, merha, cerklina. Aasblatter, die, n, hude koze etc.. — Kakor prvi, tako je tudi drugi (1. 1843 vid. Novic. 1844 str. 52) in tretji pomnoženi natis 1. 1854. 8. 261 (nat. in zal. Klein-mayr in Bamberg) preskrbel tedanji vodja normalnih šol, Janez Ne p. Šla ker (r. 19. apr. 1791 v Kamniku, maš. 1816, u. 3. marc. 1863 častni korar v Ljubljani vid. Zg. Danic. 1863 1. 8). — »Nachdem dasselbe (Handworterbuch v. A. J. Murko) bald ver-griffen ward, kam 1834 in Laibach ein von Josef Kek, Katecheten an der Madchen-schule der Ursulinerinnen, uuter Mitwirkung von noch ein Paar andern Sprachkennern (Metelko-Šlakar) verfasstes „Kleines Worterbuch der slovenischen u. deutschen Sprache" mit den nothdurftigsten Wortern, ohne Redensarten, zunachst fiir Deutsch lernende Slo-venen heraus, wovon 1854 die dritte Auflage erschien" — pravi M. Cigale (Vorwort VI). b) Popis navad in zaderžanja Indijanov polnočne Amerike. Spisal v nemškim jeziku Friderik Baraga: Geschichte, Charakter, Sitten und Gebrauche der nordamerikanischen Indier in v francoskem (gl. Fr. Baraga 1. 1869 in Jezič. XXIII str. 39 —41), poslovenil pa J. Kek v Ljubljani 1837. 8. 165, nat. J. Blaznik, s posebnim predgovorom Baragovim. c) Duhovni Tovarš pobožniga kristjana, ali Napeljevanje h' keršan-skimu življenju in Molitve, z' kterimi zamoremo Boga po dolžnosti častiti, se mu za prejete dobrote zahvaliti, in ga vsih potrebnih reči prositi. V Ljubljani, 1838. 12. VII. 624. Nat. J. Blaznik, na prodaj J. Klemenz. — Predgovor za vse pobožne duše, ki žele Bogu prav služiti. Ljubezniva keršanska duša v' Jezusu Kristusu, našim Zveličarji! „Tč bukvice, ki se ti zdaj v roke dajo, morajo tvoj tovarš in varh biti, to je, te morajo, če si bila tako nesrečna, de si se z greham od Boga odvernila, spet z pravo pokoro k njemu nazaj perpeljati; če si pa tako srečna, de si v gnadi božji, te morajo v nji vter-diti, in ti pomagati, de bi je nikoli ne zgubila, ampak de bi zmirej 'Bogu zvesta ostala in nekdej k njemu v nebesa prišla. V teh bukvicah so prav lepe in potrebne molitve .. podučenje od pokore . . Zadnjič, de bi ne pozabila naukov, vsakimu katolškimu kristjanu potrebnih, in de bi bila obvarovana zmot in zapeljivih naukov sveta, najdeš tudi v teh bukvicah kratek katekizem v vprašanjih in odgovorih, in spričevanje ali poterdenje, de je sveta katolška cerkev resnična in prava cerkev Jezusova, v kteri vse imamo, kar v svoje zveličanje potrebujemo itd." — d) Kratek Katekizem v' vprašanjih in odgovorih, ki se v teh bukvicah nahaja str. 289 do 406, je bil nato tudi posebej natisnjen. Katekizem, ki ga je spisal J. Kek, se je sprejel v ljudske šole, in popravljal ter pomnoževal ga je katehet in kanonik A. Zamejic. L. 1854 bil je natisnjen vže sedemkrat, poznej 1. 1868. 1883 z naslovom: ,Kratki katekizem v vprašanjih in odgovorih za ljudske šole ljubljanske škofije (8. 96)', in izide spet letos v boljši vnanji in notranji obliki. — Zdaj tolikanj znameniti katekizem se v prvi obliki pričenja z vprašanjem: »Kaj se pravi keršansko katolško verovati? Keršansko katolško verovati se pravi: vse verjeti, kar je Bog razodel in nam cerkev verovati zapoveduje, naj bo v' svetim pismu zapisano ali ne. — Ali je k zveličanju zadosti, de katolški kristjan le v sercu veruje, kar je Bog razodel? Ni zadosti, temuč mora tudi 1. Svojo vero v delih ali v djanji kazati? 2. Mora to, kar v sercu veruje, če je treba, tudi z ustmi očitno spoznati ali spričati". . . Sklepa se katekizem s štirimi poslednjimi rečmi, in v teh z vprašanjem: Kaj se učimo iz nauka od nebeškiga veselja? Iz tega nauka se učimo: 1. De moramo vse nadloge in zopernosti tega življenja voljno terpeti, ker vse te nadloge niso nič proti nebeškimu veselju. 2. De moramo božje zapovedi vselej radovoljno in na tanko spolnovati, če bi ravno zato kaj terpeti mogli, ker za bojevanjem pride večno plačilo." P. Felician Kant r. Franec Ks. v Šmartinu poleg Kranja (v Bitinjah) 2. dec. 1790, mašnik 1812, v redu sv. Frančiška, u. 3. apr. 1842. — Spisal je: Sedem postnih pridig od štirih poslednjih reči, katire je pridigoval Felician Ran t, Guardian in Fajmošter v' Ljubljani per materi božji pred mostam v' letu 1829. V Ljubljani, 1834. 8. 100. Nat. Na prodaj A. H. Hon. — Drugi (nespremenjeni) natis v Ljubljani 1. 1849. 8. 95. J. Blaznik. E. Hon. — Beseda naj se kaže iz prve postne pridige po reku: On je srebernike v tempeljnu od sebe vergel, se je preč podal, je šal ke, in se je z vervjo obesil. Mat. 27, 5. — »Sveti postni čas, kteriga smo začeli, imenuje sveta katolška cerkev zato dnove zveličanja, kir Bog nam zdej obilniši gnade delji: II. Kor. 6. 2. V temu prijetnimu času. pravi on, bom jest tebe ušlišal. ino te spet v gnado vzel. Bog hotel 1 de bi bil tud nam ves štirdesetdanski postni čas zares sveti in zveličanski čas. De bi z začetkam posta bil konc vsih pregreh, ino začetik resnične pokore. K temu je pa nar bolši pomoč po spričovanju Modriga v s. pismu, premišlovati večkrat štir posledne reči. Eccl. 7, 40 .. Ravuo ta resnica je pa tudi zapopadik mojih letošnih postnih pridig . . Dans govorim sploh od smerti, ino sosebno od nesrečne smerti grešnika; dans teden bom govoril itd .. Jest začnem iz pergodbe Je- zusoviga terplenja, ino vas spomnim nar pervo nesrečniga Aposteljna Judeža Iškarjota____ Pošlušavcil glejte živo podobo vmerjočiga grešnika, ino zapopadik moje današne pridige, katero tako razdelim: mi ne vemo ne ure, ne dneva, kdaj bo treba umreti, zato se moremo zdej skerbno k dobri smerti perpravljati; pervi delj. Nič hujšiga ino nič strašnejšiga ni, kakor je smert nespokorjeniga grešnika, kakor je bila Judeža Iškarjota, drugi delj. — Moj namen ni, vas brez potrebe v strah perpraviti, ampak, de bi vi grehe zapustili, ino pot pokore nastopili. Ino če se to zgodi, mi bote hvaležni na smertni postelji, de sim vam dans eno uro strah napravil. Večni Bog! ktiriga milost in vsmilenje je neskončno, pomagaj nam z tvojo gnado, de bo nam k zveličanju današno premišlovanje od smerti, sosebno od smerti grešnika." — Leto poprej je v dokaj lepši besedi prikazala se na svetlo tistega obsega knjiga, ktera mi je došla v roke prekesno, da bi jo bil vpisal na mestu, kamor naj se všteje, sedaj (Jezičnik XXIII str. 47 mej 3 in 4) namreč: 5) Pogled v' večnost, ali premišljevanje štirih po si ednj i h reči človekovih. Iz nemškiga prestavil Gašper Švab, fajmaster v Hotedražci. V Ljublani, nat. J. Blaznik, na prod. J. Klemenz, 1833. 8. 570. Kazalo: I. Del. Smert 1-222. II. D. Sodba 225—361. III. D. Pekel 365—462. IV. D. Nebesa 465—570. — Na str. 157 je brati na pr.: »Svet je gledališe, pravi s. Avguštin, Bog pa gledavec. Pa res, ljubi bratje! svet ni drujiga, ko gledališe, na kterim se le žalostne zgodbe kažejo. Naprave drujiga niso, ko slepljenje; obleke so zlata pena; kar se gledati daje je le človeško zmišljevanje in zapeljevanje serca; kar se govori je le zmišljeno, zgodbe so prazne bazni. Slabe lampice pogasnite, bote pa ničemernost vsih reči vidili. Svet je gledališe, Bog pa gledavec. Mislite na gledavca, kteriga ne morete slepiti. Učite se svoj opravek dobro opravljati, svoje delo dobro delati. Glejte na cilj ino konec in na izhod vsih reči. Svet je gledališe, Bog pa gledavec itd. Jožef vitez Jakomini r. na Vipavskem (pri sv. Danielu) 9. okt. 1755, je v Rimu 1. 1779 prvo, in 1. 1829 pri Novicerkvi na Štajarskem drugo novo mašo pel, ter ondi dekan u. 28. marc. 1830. — Spisal je: Keršanskiga nauka razlaganje I. II. bukve. V Ljubljani 1801. Molitev verniga kristjana. V Celji 1820. Razlaganje sv. maše. V Celji 1823. O tem razlaganju sv. maše piše Slomšek, ki to naznanja v Novicah 1846 str, 143, v Drobtincah 1. 1855 str. 1—30. Primeri tudi Jezičn. XXII str. 76. Juri Alic r. v Poljanah na gornjem Kranjskem 23. marc. 1779, dekan v Gornjem Gradu, riato viši šolski nadzornik Lavantinske škofije, potem dekan na Vidmti za Savo, naposled čestni kanonik in nadžupnik v Laškem, u. 24. okt. 1845. »Priden in učen Slovenc, ki je na viši povelje šolske bukvice poslovenil, de se po eni strani nemško, po drugi pa slovensko bere, in tako iz slovenskiga lahko nemško uči, pa tudi nemško, ki se bere, lahko razumi," spričuje Slomšek v Novicah 1. 1846 str. 139. — Njegov utegne poleg drugih biti: Majhini Katekismus z' Prašanjami ino Odgovormi za Otročiče v' cesarskih kralevih Deželah. Prenešen na visoko Zapovd iz nemškiga na slovenski Jezik v'Gradcu 1830. 8 (brez stranic). Kienreih. Der kleineKatechismus etc.. To je isti Georg Alfč, dekan škofije Labodske, čegar dokaj bogato zbirko slovenskih besedi in prislovic je g. Jos. Drobnič s svojimi predragimi pristavki poslal vredništvu nemško-slovenskega slovarja (Gl. Cigale.. Vorwort str. VII). — Andrej Gntinan r. 25. nov. 1784 v vasi Žetinci blizo Radgone, šolal se v Mariboru in Gradcu, mašnik 1. 1811, služboval na več krajih, poznej v Soboti, pri sv. Jakobu v Slovenskih Goricah, živel v nadzirovanem pokoju v Gradcu, u. 10. jul. 1850 v župniji Ratten nad Borovo. „Imel je ostropikajoč jezik . . piše o njem I. Macun (Knjiž. Zgod. 1883 str. 77—80). . spisoval je v čisti (?) slovenščini troje molitvice: Jezus moje želje (Glej Drobtince 1850 str. 228—9 pesem: Jezus, mojo poželjenje, — Moj edini ljublenik! — Ti si mojo vso živlenje, — Dobrotliv odrešenik itd. — Po nemško Al. Šlor; poslovenil Gutman); Pobožnost sv. Alojzija; Angelj varuh (?).. Bil je satiričnega duha, ter je napisal več takih pesmi, in poslovenil Lukijana . . Posebno pak je gotovo še ko župnik napisal knjigo: Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom Novi Vedež zagledal je prvi krat beli svet leta 1838, ne pak 1841 . . Tega leta, ako ne 1. 1840. prišel je na svetlo »drugi poboljšani in povečani natis" brez dodanega leta, obsegajoči 586 — 1. natis imel jih je 488 — kitic, od kojih gotovo polovica novih, in v jeziku kakor tudi v ukusu nekaj poboljšanih . . . Knjiga je razdeljena na četiri raz-dele: a) o zadržanju, h) o ženitvi za možke, c) o ženitvi za ženske, d) kaj se komu zgodi. Da se vsaj nekaj vidi Gutmanova pisava, evo nekoliko kitic: I. 1. nat. a. IV. 6. — b. IV. 10. — c. XI. 7. — a. XII. 8" -- ki pa niso istinito ponatisnjene; — kajti knjižica, ktera je meni na ogled, ima naslov: Novi Vedež za smeh ino časkratenje Slovencom. Drugi pobolšan ino povečani natis. V Gradci natisnjeno z Tancerovimi pismencami (brez letnice) 12. str. 96. Zapopadek — v štirih delih — vsak po dvanajst oddelkov — in v vsakem oddelku po dvanajst kitic (skupaj 576, ne 586) po štiri vrstice (2304), češ, nekake prislovice, in v ta namen je na drugi strani načelnega lista Opomin: »Z enega lonca (piskra) potčgni velko numro, kake so na sredi; potle z drugega lonca potegni malo numro, kake so na strani, no tisto beri." — Zapopadek: Od zadržanja str. 1—24. Od ženitve za možke peršone 25—48. Od ženitve za ženske peršone 49—72. Kaj se keremi zgodi 73—96, Na knjižici, ki mi je na razpolaganje, je davno vže napisana letnica 1834, in jaz bi nasproti temu, kar piše Macun (str. 78), rajši verjel, da je vsaj prvi natis gotovo iz tega leta — sodeč po obliki njegovi in po osodi pisateljevi. Na primer o besedi in poeziji nektere kitice: A. i. i. Tebe gdo če prav nakermi, Tak mu hvale skažeš malo, Kak boječi zajec germi, Za počiveš no skrivalo. H. 2. Ti si prav pobožna duša; Lepo moliš: Oča naš! Daj mi, naj ne pride suša, V gut nikol, no v pintni glaž. XII. 8. V cirkvi r6ke vun razpinjaš, No se križaš dol po nosi; Tam dom& pa tak preklinjaš, Da se lehko zemla trosi. B. I. 1. Tvoja zakonska zavšza, Hitro bo ti šla narazno; Veš, da lepa tvoja Trdza, Glavo ma no mošnjo prazno. C. I. 1. Ženkat ti pretežko čakaš, Kak se vidi, na moža; Zato glasno kokodakaš, Kaki štor če hlače ma. D. XH. 10. Skoro padeš dol iz bervi, — Dnevov nanč ne bomo šteli; Te pa v zemli dugi červi, Bodo tvoje laži sneli. IV. 10. Tvoji ženi vun stojijo, Nohti, kako klun od vran; če se tisti v te spustijo, Boš ko sveti Šebeštjan. IV. 11. Tvoj se piše Zamudič: Malogda se znajde v mesti; No še te ga tam hudič, Vlači blatnega po cesti. 11. K smerti bo ti omedleval, Tisti, kak za dušoj skače; Zvon pa jasno bo popeval, - X. 8. Neboš mogel dosti spati, Poleg tvoje ti Margšte: Bass ti bo igrala mati, Prim pa bo se derlo dete. VII. 2. Tebe tam če sveti Duh, Pred ženitvoj ne razsveti, Tak en gerdi klapovuh, Skoro pekel ti zaneti. 12. Srečo zdaj povem ti sledno, No še toto malo vredno: Vogri bodo v Somboteli, Tebi štrik okol' zapleli. Veš, za volo dobre plače. Jožef Lipold r. 1. 1786 v Mozirju, učil se v Mariboru in Gradcu, bogoslovja v Ljubljani, postal 1. 1815 župnik v Rečici (Rečiški), kjer je u. 1. 1855. »Bil je pesnik na glasu, ter je že za štajersko črno vojsko, koji je tudi sam pristopil za kapelana, napisal brambovske pesmi, 1. 1810 natisnene v Celju, pravi o njem I. Macun (Kujiž. Zgod. str. 86. 87). Napisal je kaj veliko pesmi, ki se v velikih šestih rokopisnih knjigah hranijo v hiši Lipoldovi v Mozirju; dva sta zvezka polna cerkvenih, četirje pak posvetnih pesem, in te pesmi, posebno pak flosarske in mnoge napitnice pojejo še se sedaj daleč okol itd." — Primeri vendar Drobt. 1859 str. 94 ter obliko: Lipold Ročičkil a) Koroške ino Štajarske Pesme . . Na svetlo dal M. Ahacel . . imajo v v 2. in 3. natisu vže nekatere Lipold o ve, in te so: Štajersko vino. Kmetija bogatija. Dobrovoljni kosci. Vesele ženjice. Gorski ovčar. Pravičen žold. Mladenčam. Mladim deklicam. Popotnica za sina. b) Drobtince od 1. 1846 — 1856 na pr. 1846: Terice. Perice. 1849: Pesem za flosarje ali veslarje. 1850: Mati per zibeli. Verli mož. Neveste slovo. Zdravica svetlimu cesarju. Slovo mladenča ki na vojsko gre. Od begunov ino tobakarjev. Sedajni svet. Pjancam žganopivcam. Od komunistov. 1851: Otroci na paši. Možkemu spolu. 1854: Dekliška modrost. 1856: Venčanje. Na razgled bodi: Kmetija bogatija. 1. Nar bogatejši mož je kmet, Naj ravn se čudno zdi; Ker dostkrat nima za odštet, Za silo groše tri; Veselje pa, kdor prav spozna, Katerga kmet ima, Verjemi, da sam spoznal boš: On je prav bogat mož. 3. Prijatel močno motiš se, Ker ne premisliš prav; Tud kmetič lih tak srečen je, Če priden je in zdrav. On svojo hišco preskerbi Z potrebnimi rečmi, In božjih darov je vesel, Katire je prejel. 2. Kraljevi grad se lisketa, Od srebra in zlata, Kralj žlahtnih kamnov dost im&, Kar hoče, se mu da; Na zlatim sedeži sedi, Krog njega se blešči; Alj misliš, da je kmet sromak, Ker kralju ni enak? 4. Bolj ko zlato mu blisketž, Romeno sončice; Sreberni trak tud luna da Skoz kmetno oknice. Miljonov kapele se blišči Mu v rosi juterni, Krog hiše v žlahtnim cvetji vse Lediuce pisaue, Kralj godce, pevce si redi, Da mu prepevajo; Za kmeta jih pa Bog živi: Po gojzdih ptičke so. Prav zgodaj njemu pojejo, Budijo ga glasno; In ker na polje delat gre, Ga sprem'jo ptičice. 7. Vsak priden kmet si perdobi Potrebniga blaga; Se lehko tiga veseli, Kar njemu Stvarnik da. če glešta le sto belih kron, Že bogat sluje on; Alj kralj če lih miljone ma, Le malo se pozna. Na večer za kraljevi god Sto tavžent lamp beril; Alj kmetu, če ravn ni gospod, Miljonov zvezd gori. Prav sladko spanje njemu da Tud terda slamica, Alj kralj pogosto od skerbi Na perji slabo spi. 8. In kedar vmerjeta oba, Se v prah poverneta, Se kralj od kmeta ne pozna, Le čednost tam velja. Oh kako srečen kmetič je, Ki greha varje se; Če služi le Bogu lepo, On kralj v nebesih bo. Zdravica svetlimu cesarju. 1. 5. Bog ti živi nam cesarja V lepim cveti mladiga, Varha ino gospodarja Naš'ga Franca Jožefa! Franca ljubezniviga objeti Bratje! Kdo iz serca ne želi Toljko serčniga cesarja 'meti Vsaki Avstrijan se veseli. Kdorkolj si ti, zdravico pij, Naj nam cesarja Bog živi! . . Svetli cesar naj živijo! Njim zdravica naj velja, Kjer naš jezik govorijo, Kjer Slovenci so doma: Štajarc, Krajnc, Korošc, Slovaki, čeh, Primorc in Dalmatin, Horvat, Pole, naj pije vsaki Matere Slovenje sin! Valentin Orožen r. 31. jan. 1808 v Št. Jurju pod Rifnikom, šolal se v Celju, Gradcu, Celovcu, Št. Andražu, postal raašnik 1835, učenec Sloinšekov, pevec in pesnik, služil kaplan na mnogih mestih, bil duhoven pastir v Sjelah, naposled v Šmartinu na Dreti, od 1. 1872 v pokoju, u. 4. maj. 1875 v Okonini pri Gornjem Gradu. — Nektere pesmi njegove imajo a) Pesme po Koroškim ino Stajarskem . . M. Ahacel . . 1. 1833 . . na pr.: Spomlad (Sneg za to leto slovo je že vzel, — Hranil je starček svoj čamar vesel, — Zebca zapela —, Z parne zletela: — »Nis' me še mrazek ti vzel!« itd.). b) Knjižica „Troje ljubeznivih otrok" Slomšekova: Očetova roka (Da zvezde na nebu igrajo — In luna se milo smeji — Po stropu nebeškem migljajo — Očetova roka stori — str. 14 — itd.). c) Drobtince 1. 1846—1852 na pr. 1. 1846: Veselje Štajerca, Božična pesem. Jezus Nazarenski. — 1. 1848: Vse mini (Kje so moje rožice — Pisane in bele itd.) — 1. 1801: Prilika. Ubožen premožen. Pesmi: Lavorik. Pesem peta pri žalostni Materi božji na staroj sveti gori v Srenskoj fari. Smilenje. Pesem peta pri novi maši G. Ant. Vereza v Pod-sredoj v 1. 1846. — 1. 1852: Moje želje (Rad bi tamkaj bil itd.). Lastavici za slovo (Merzli veter tebe žene itd.) — d) Novice na pr. 1. 1854 str. 176: Napitnica (To zlato vinsko kaplico — Zdaj hočemo popiti, — Zavezo staro bratovsko — Želimo ponoviti itd.). — 1, 1865: Vojaški oče naš (Oče naš, Bog Gospodine itd.). e) Val. Orožnovi Spisi. Zbral in priredil Mih. Lendovšek, vikar v Ptuji. Založil in izdal Ignacij Orožen, korar v Mariboru. V Celovcu 1879. 12. XVI. str. 237. Nat. tiskarn, družb. sv. Mohora. — Val. Orožen. Črtice. — Del I: Pesni. Glasovi mojega srca. Različne. Cirkvene str. 1 — 90. — Del II: Mala pevka. Igrokaz u 5 dejanjih. Iz nemščine po Krišt. Schmidtovi: „Die kleine Lautenspielerin" poslovenjen str. 91-216. — Del III: Različni spisi. Zlato tele. Ubožen premožen. Kdo hoče šnupati? — Ker so boljše pesmice njegove — večkrat ponatisnjene — sploh znane in se v omenjeni knjigi lehko dobivajo, naj se kažete tu na primer le po Drobt. 1. 1851: Smilenje, in zlasti glede opazke Lendovšekove str. V. VI: „Slovan bil je z dušoj, s telom . . Literarno zedinjenje vseh Jugoslovanov, a pred vsem Slovencev in Hrvatov, veljalo mu je kot neobhodna potreba", po Novic. 1. 1865: Vojaški oče naš. 1. Gospod moj Bog! oj kadar moje žile Bo stresil enkrat mi mertvaški mraz; In kadar smert poljubi moj obraz Tačas naj sodbe Tvoje bodo mile! — 3. Tačas bo sleparija vsa nehala Lepota prava večno bo ostala Nedolžna duša se v nebč dignila. Smilenje. 2. 4. Bo moja duša rešena telesa, Katiro jemle mi notrajni mir Bo duh — pravice Tvoje spoznal vir, Naj milost kane 'z Tvojiga očesa! Očeta večniga veselje pila. Prokleti greh, in vse ostudne želje! Oh Jezus bodi serca mi veselje! — I. Oče naš, Bog Gospodine, Ki z nebesne gor višine Pravo vladaš dole sve, Ki na zemljo blagor liješ In za rate šibe viješ, čigar ime sveto je! Vojaški oče naš. 2. Daj v kraljestvo svoje slave Dojti nam, če boj krvavi Šiloma potolče nas; Jaki Bože, Ti nas vodi, Volja Tvoja v vek se zgodi, Jer smo Tvoji svaki čas! 4. Verni dragoj domovini Stati čemo slavski sini, Kadar boja poči dau; Ali zmagane psovati, Drzno mor in rop iskati, To skušnjavo tiraj v stran! Janez Dragotin iamperl 3. Daj nam kruha — ne obilo Samo le za tvrdo silo — Za vojaške lake dni; Zbriši nam zagrešne čine, Tudi dušmanu krivine, Ki če piti našo kri! 5. Oče! jači našo snago, Kloni nam slovito zmago, Reši nas od svakog zla! Večni! Tebi se priznava Vekovita čast in slava, Amen, amen, slava sva! r. 17. maj. 1815 na Gomili pri sv. Urbanu kraj dovršivši modroslovje — u. 21. avg. 1836. Ptuja, v šoli bil v Mariboru in v Gradcu, ter je Spisal je: a) Navuk v peldah. Lepe zgodbe in koristne povesti za otroke od P. liga Jaisa. Po predelani, popravljeni in pomnoženi Buchfelnarjevi zdači z nemškega poslovenil Janez Dragotin Šamperl. S kipom. V Gradci, v zalogi F. Ferstlnove (J. L. Greiner) kni-garnje 1836. 8. XII. 99. 1) Slovenija 1. 1849 ima str. 320 — 325 nekaj njegovih pesmi, kterib je v rokopisu 27 prevzel pesniški prijatelj Stanko Vraz, ki je tudi ondi priobčil na pr. Zdih-leji (Neprašaj neprašaj kaj mene mrači, — Kaj rožice z lica mi jemlje; — Neprašaj, zakaj jaz prečuvam noči, — Ok6 ob polnoči ne dremlje itd.); Luni (Lepa luna kak v tihoti — V nočnih meglah ti igraš itd.); M o j e 2 0. 1 e t o (Že dvajsti je preteklo — Dobe moje zmladlet itd,). — c) Cvetje slovenskiga pesničtva.. I. Macun . . 1850 — ima na pr, pesem: Kreganje (Naj mi para pride le, — Naj mi pride k hrami! — Rajši v kerčmo kvartat gre, — Kak večerjat z nami itd.); Voznik (V neznani zdihujem siromak globočini, — V oklopih pretežkih po tleh se valim itd.). — d) Novice priobčile so na pr. 1. 1849: Kazavec (Hopsa hola tralajla! — Kak je gora visoka itd.); 1. 1857: — Kaj več o pesniku glej: Knjiž. Zgod. Macun str. 88— Na primer bodi po Novicah 1. 1849 (cf. v Novic. 1845 dinski): 1. K polni lajti. Kod je k polni lajti cesta? Sončni kjer bleši se kraj Z Bogam 'z svojga skoči gnjezda, V žitno polje se podaj: Tam z lopato skerben bodi, S plugam sem in tamo hodi! Odtod cesta v gumno pelja, Z gumna pelje v lajto, v klet, Če bo zmanjkala ti melja, Imaš v mlini kaj zemlet, — Tod se k polni lajti hodi, Tod z lopato skerben bodi. Kazavec ceste. 2. K denarjem. Ktera pot pa k rajnšku pelje? Očeš ti do rajnška prit', Naj se ti ne vtoži dela, Net ne hodi v kerčmo pit: Če gredoč te žeja najde, Naj pri čisti vodi prajde. Pazi, da se ne sramuješ Plesniviga krajcarja; Krajcar trikrat če poštuješ, Tak za plač ti grošek da: Krajcarje če tak ediniš, V kratkim celi rajnšek gviniš. ceste; 1. 1850: Žirovnica Pesem o suši leta 1834 itd. 90; Kres 1883 str. 45 itd. — : Razne pota — Rodoljub Le- 3. K prazniku. Kod pa naj ravnejši pelja Pot k veselim prazniki? V tjednu če se ojstro dela Brez nesreč in žalosti, Tak v soboto na večar Gre giban'ca na lopar. Drugi den nas jarno zvoni V cerkev k meši vabijo, Ino gor k nebeškim troni Svete pesme romajo; Vsi se v praznik veselimo In brez truda ga svetimo. Ktera pot sromaštvo kažeš? Da zogibat' se ti znam. Ti zogibat? Aj, kak lažeš! Skoz pa te na sebi 'mam. Kjer so kvarte, kjer je vino, Tam živiš ti nad živino. Idi K siromaštvu. 'z ene kerčme v drugo, Še en lonček bo v kanjeri; Ko te žeja rada 'ma, Studenec če najdeš, kteri Čisto hladno vodo da, Ko boš žejen, ne pozabi, Ž njim enkrat vode zagrabi. Felician Globočnik r. 19. okt. 1810 v Jiraslozčalb- mašnik 1. 1833, tedaj mej prvimi učenci Slomšekovimi, naposled župnik v Grižah u. 22. nov. 1873. -knjigami, ki jih je Slomšek spravil na svetlo, šteje se: a) Martin mladi pušavuik, pripoved za otroke. Nach dem Deutschen: Kvartaj ino pij, stepuh! V eni boš, da ne bo dugo, Najšel en kanjer za kruh. Tistiga na ramo vzemi, Očenaš in pal'co premi! Ahacel II. 1838. III. 1852. — Bftj Gott- fried der junge Einsiedler, von Christoph Schmid, bearbeitet von F. G. t. j. Fel. Globo čn i k 1. 1836 (Mnemos. Slav. 164. I. Knj. Lend. 232). b) Dvoje fantov. Blagi Fridolin ino hudobni Bric. Nekaj za stariše ino otroke, iz pisem Krištofa Šmida. Poslov. Fel. Globočnik. V Celovci 1841. 8. I—VI. 176. Nat. J. Leon (Lend. I. 237). c) Čujte, čujte, kaj žganje dela! Prigodba žalostna ino vesela za Slovence. Poslovenil F. Globočnik. V Celovci 1847. 8. 123. (I. 239). d) Koroške ino Štajarske Pesme . Med njimi je Fel. Globočnikova (po III. nat.): Veselica. 1. Veselo na sveti živet' 6. Si mormo prav lepo zapet'; Le naj se nam serce ogreje, Molčati nobeden ne smeje. 2. Ker pridejo žalostne dni, Se hitro nam vse premeni. Nam cvetje veselja odpade, Nas solze posilijo rade . . e) Djanje Svetnikov Božjih Ni tukaj ostaje za nas, Tud hrast se podere svoj čas; Če ravno slovo bomo vzeli, Ostanemo vender veseli . . . Prijateli! kaj je za to, Saj Oče nas združil spet bo; Pošteno le tako živimo, Da zopet se tam veselimo. I. 1853. II. 1854. — Mej družniki, ki so s 8. Slomšekom spisali je, imenuje se v predgovoru tudi Felician Globočnik. f) Navod pobožnega življenja in lepega zaderžanja. Gl. Ponovilo potrebnih naukov za nedelske šole na kmetih. U Beču 1854. 8. I.—IV. 742. (I. Lend. 246 — 7.) Poleg Galura Bernarda knezoškofa Briksenskega posnel Felician Globočnik. Obsega str. 207—314: Od dolžnosti Boga ljubiti in častiti, od človeka in človeškega rodu, potrebne pomoči k lepemu zaderžanju do ljudi, od zaderžanja ljudi, ki morajo skupej živeti, od zaderžanja zunej hiše ali doma, v mnogoterih okolišinah iu do mnogoterih ljudi, do neumne živine itd. g) Po Drobtincah od 1. 1848 do 1859 nekteri spiski in spevi na pr. 1. 1848: Zlata svatba; 1. 1856: Moja tičica (Preljuba moja tičica! — Vsa ljubezniva pevčica! — Le pevaj, spevaj mi sladko, — Da mi serce ožvelo bo! itd.); 1. 1858: Deklica ob dekliških duhovnih vajah itd. — L. 1859: Janez Goličnik, nekdaj ni Grižki fajmošter, kjer piše Felician Globočnik na pr.: »Slavne dela verlih mož so lepa svetla luč, ki prijazno sveti vsim, kteri jo ljubijo; ona se ne sme povezniti, temuč na svečnik postaviti, da jo pošteni ljudje vidijo, in Očeta luči hvalijo, od kterega vse dobro pride. — Taka luč je bilo spomina vredno živlenje čast. gosp. Janeza Goličnika ...Ko so Francozi leta 1805 v deželo planili, sta fajmošter Goličnik in kaplan Vogrin nekoliko zlatega in srebernega dnarja skrivaje v turn zazidala. Ob odhodi so Vogrin svoj mali zaklad vzdignili, Goličnik pa svoje v zidi pustili tudi o svojej sinerti; žlahta je zasledila, da imajo dnarji biti; pa živa duša v Grižah ne ve, kje. Vbogo pošteno kuharco dolžijo in tako hudo napenjajo, da se v Celje h gospod Vogrinu prijoka. „Kaj velja, če niso še v zidi?" pravijo dober gospod, in mahoma z sirotoj v Griže potujejo kraj zaklada pokazat. Kakor so mislili, tako je bilo; najdli so česar so iskali, in dobri duši poštenje rešili. To naj premožne ljudi uči, kako nevarno je dnarje zakopati, alj pa vzidovati; pa tudi dobro in potrebno imeti dobrega prijatelja, kojemu lehko vse zaupamo. Pač je resnica: »Dober in zvest prijatelj je boljši ko dnar" (Drobt. str. 94—100. Prim.: Jezičn. XXII str. 75). IHatifa Vodušek r. 13. jan. 1802 v Dramljah, mašnik 1825, naposled dekan in opat v Celju u. 11. dec. 1872. »Rajnki je bil ljubljenec škofa Slomšeka in ljubitelj naroda svojega slovenskega", pišejo Novice (1872 str. 408) o smrti njegovi. — Vrstnik Slomšekov se je oglasil v knjižici: a) Pesme po Koroškim ino Štajarskim . . Ahacel . . 1. 1833, kjer se str. 38. 39 po III. nat. z njegovim imenom nahaja pesem Štajerska: Prijaznost žlahtna roža. 1. Poznam eno rožico, prelepo cveti, 2. Vse želno jo jiše, tok star, kakor mlad, Nar žlahtnej med druzimi ona diši; Naj zalša človeka srebro in zlato, Še lepši ga ona ozalšala bo. Iz celiga serca bi vsaki jo rad; Alj malokateri jo dobro pozna, Veliko jih zbera, in se ogoljfa. 3. Na polju živlenja veliko jih je, 4. Te reva zadčva, ti roko poda, Pa ena le stori nam srečno serce; To pravo boš samo po duhi spoznal, Goljfivi nikdar da bi roko podal! Alj delo zagreva, te hladno pihlš,; Te žalost obhaja, sovražtvo pekli, Te z ljubo prijaznostjo ona hladi. 5. Spotike zakriva, po poti pela, 6. Le cveti, o roža! med nami lepo, Ljubezen oživlja, sovražtvo konča, Dremavca, zaspanca k čednosti budi. Lažnive, goljflve od sebe podi. Tvoj duh naj nam daja živlenje sladko; Si lepšala serce, boš lepšala še: Prijaznost je, rožica, tebi ime. b) Dve lepe reči za pridne otroke: I. Velikonočna pisanka alj pirh. Spisal M. V. t. j. Matija Vodušek. V Celovci 1. 1838 (I. Lend. 236). c) Mnemosynon Slavicum . . Slomšek 1840: Pokojna govorica, na pogreb-šini rajniga fajmoštra (str. 91—95). Mertvaška govorica, na pogrebi rajniga šol-skiga vučenika Franca Rozarja (str. 96—101). Žalostna beseda na pogrebi žlah-niga gospoda Posek Karlna (str. 102—105). Priložna beseda k' polagi vogelni g a kamna. Keršanska beseda obzgotovlenji cerkveniga turna v Spitaliču. Cerkev ino turn podoba moža ino žene. Govoril Matija Vodušek (str. 106—119). — V razgled bodi nekoliko iz mrtvaške govorice rajnemu šolskemu učeniku za nauk in v tolažilo sedanjim učiteljem: „Tako smo pale eno procesjo odpravili! . . Ino komu ta žalostna procesja velja? Našimu ljubimu Rozarju Francu, vučeniku toljko pridnimu, ne le samo Loške fare, temuč tudi naših stranskih far. — On, ki nikolj nobene procesje opustil ni, sklene dones z' procesjo svoj pozemelski hod. — Njemu, ki nam je v procesjah toljkokrat lepo prepeval , dones v zadni procesji drugi odpevajo! . . Sreča za rajniga ino za vas, de se tukaj dones ponovi, kar se je nekdaj, kakor nam sv. evangelj pripoveduje, per pokopa-liši Lazara v Betanji godilo, ker se je vsmileni Jezus za svojim mertvim prijatlam po-solzil, in ljustvo djalo: »Poglejte, kako ga je ljubil!" Ravno tako tudi jez dones na pogrebi rajniga Franca lehko rečem: Poglejte trumo ljudi krog njegoviga groba, — vidite kako procesjo naredijo hvaležni farmani svojmu rajnimu vučitelu! Glejte, kako se solzijo! Resnično so ga za ljubo imeli! . . Ako pričate, kakor vidim, vsi, de ste dobriga, pridniga učenika imeli, tako tudi skažite v svojim živlenji, de se je nauk lepih čednost vas tudi prijel, zakaj dober vučenik le v tem svojo hvalo ima, de ga lepo pošteno za-deržanje njegovih učencov česti . . Dobri ino pošteni učenci pa bote, ako lastnosti dobriga šolskiga vučenika posnemate. Pervo znaminje dobriga učenika je poterpežlivost. Poterplenje vsakiga človeka srečniga ino zadovolniga stori; ker slabosti drugih lehko prenese, lastne težave pa voljno poterpi. Alj ni bil tudi rajni naš Franc gola poterpežlivost? Povejte vi otroci, koljkokrat ste se zmotili in pregrešili, koljkokrat razžalili rajniga; ali so se pa oni kdaj nanevolili vas vučiti ino svariti? ali so vas kdaj gerdo kleli alj zmerjali? — Še hude besede ni poznalo nja pohlevno serce. Koljkokrat je rajnimu zdaj per šoli, zdaj per kori, pa per cerkvi alj doma na skriž hodilo, — ali ste ga kedaj togotniga videli? Pač kar! Poznali so vsi poterpežliviga moža, ino od njega seje reklo, de žolča nima. — Oj kdor tako srečno sam sebe premaga, njemu lep venec v nebesih cveti itd. — Drugo znamenje dobriga vučenika je pridnost, ki težke dela iehke stori, ino terp-lenje v veselje premeni. Vučite se od svojga rajniga vučenika nevtrudne pridnosti. Nad tri sto otrok je vsaki teden preučil: ali kaj takiga ni velike pridnosti priča? . . Drugi delavci imajo saj o praznikih mir in svoj počinek, rajnimu se je pa delo ob ne-delah pomnožilo. Kako priden je rajni bil, njemu je cela fara priča; sad njegovega truda se očitno vidi, kar je svojih štir ino dvajset let v Loški fari dobriga storil. Malo jih je v fari najšil ob svojim nastopi, ki bi bili pisati ino brati znali; zdaj per njegovim odstopi jih malo najdeš, ki bi brati ne vedeli. Kar zdaj otroci že zastopijo, so svoje dni le vu-čeni znali; kar je zdaj za vsakdanji kruh vedeti potreba, to je bila nekdaj posebna čast; kar se zdaj brez vse zamude lehko zapstonj zvuči, je bila svoje dni draga šola. — Cela fara sedaj lepše ino boljše lice ima, ko ga je pred štir ino dvajsetmi letmi imela. . . In kaj je dajalo njegovi pridnosti tak speh? Njegova preblažena ljubeznivost, ktira je tretje znaminje dobriga vučenika ino katira je strila, de so otroci sami od sebe v šolo hiteli, ino le k njemu tišali. . . Nihčer ne spozna, tako hitro ljubezniviga serca, ko dete naj še tak mlado bo; ono per priči ve, kdo mu je dober. Otroci, če ravno otročji (polni norčave), nimajo tistiga naj raji, kteri bi z njimi norčoval, ampak tiga, ki z njimi pametno in po otroško naj bolj ravnati. . . Kakor hitro ob leti šolo je odperl ino se otrokam oglasil, rekoč: „Najte malim k meni priti!" so k njemu tekli od vsakiga kraja, ker so poznali mili glas do-briga pastirja itd. . . Še ena zala čednost je lepšala rajniga našiga Franca, katiro za njim posnemati imate, namreč: ponižno pohlevnost, ki je šterta potrebna lastnost dobriga vučenika. Kakor je hotel, da so mu bili otroci pokorni ino ponižni, tako bil tudi on ves pohleven, pokoren ino ponižen svojim višim. Šest fajmoštrov in dvanajst kaplanov se je za njega dni premenilo, pa z vsemi se je lehko zastopil, ker je dobro vedel, de se naša pokoršina, pohlevnost ino poterpežlivost per nas spremeniti ne sme, naj že bolj ojstre alj bolj mehke oblastnike dobimo. Le samo ona je prava vučenost, ki se v pravim, ponižnim ino pokornim zaderžanju spozna itd. itd." — d) Sodeloval je pri Hrani evangelskih naukov (I. Lend. 234) in po Drob-tincah od njih začetka. Tako je brati v Drobt. 1846 na pr.: Keršanski nauk od sedme zapovedi božje. Beseda na pogrebšini g. Zigmunda Juvančiča, dekana na Laškim. L. 1847: Keršanski nauk po domače za rokodelske učence, nedelske šolarje ino druge preproste ljudi, ki brati ne znajo alj ne vtegnejo (str. 215—225). — L. 1851: Kari Kepel, učeuik, organist itd. L. 1852: Blagoslov nove monštrance; 1. 1853: Pridiga o procesii za dež; 1. 1855: Andre Sdoušek, fajmošter itd.; 1. 1856: Pridga pri zlati poroki starišev in pri novi maši svojega brata Štefana Vodušeka (str. 109—121); 1. 1861: Martinovo itd. — Posebej je on vredoval jih tri leta, in to so: e) Drobtince za novo leto 1848. III. L. Na svetlo dal Matija Vodušek, apat v Celi. Nat. Jeretinovi nasledniki 8. str. 287. — V predgovoru pravi: Slovenci! Na Vam nove Drobtince za novo leto 1848, ki se jih je pa le en zvezek nabralo, veselim bravcam za kratek čas ino podvuk. . . Potem, ko so namreč Visoko prečestiti Mil. G. G. Anton Slomšek iz Celske apatije na Sedež Lavantinske škofije preselili se, ino prijeli velike opravila in vikše skerbi, niso več vtegnili se pečati z naberanjam malih drobtinc. Meni se je sporočila skerb za naberanje slovenskih zostavkov za slavni letnik, de bo po svojim namenu naprej ostal zbčr lepih naukov ino pogerjena krušenca slovenskiga slovstva. Mislil sim, de se temu delu ne smem odreči v Celi, katero mesto je sreda Slovencov, kamor se zostavki od vsakiga kraja lehko stekajo ino pošiljajo; kjer Drobtince tudi svojo tiskarijo ino zalogo imajo. Toljko rajši sim se tega dela lotil, ker so Njih Škofova Milost pregled naberanja si obderžali in za varha toliko všečiga letnika ostati blagomilo dovolili itd. — Drobtince za novo leto 1 849. L. IV. Na svetlo dal M. Vodušek, opat v v Celi. Nat. v Celovci Leon XIV. 8. 219. — V predgovoru piše na pr.: Kakor smo svoje mlade dni po golicah jagode brali, jih na niti napelali ino jih cele patanoštre razdajali med svoje tovarše, de so si njih žlahniga duha z nami vred navžili: tako naberamo se-dajne dni žlahne jagode keršanskih resnic, lepih pripovest, poštenih pesm, ino drugih koristnih naukov in jih podamo že zdaj v šterti zvezek napelane Drobtince slovenskim bratam ino sestram za duhovno hrano, de se navdajo z lepim duham ino jih berejo za svoj kratek čas v poštenimu veselju. . . Dan današen je toliko bol treba se praviga uka deržati, kolkor več je zmotnav in sleparije po svetu. Zlast je lansko leto 1848 veliko lažnivih prerokov ino capastih pism na svetlo spravlo; super take zmotnave so Drobtince prav koristno ino močno zdravilo. Berite jih radi, dragi Slovenci, pri njih bote lahko zdrave pameti ino zdrave vere ostali itd. — Drobtince za novo leto 1850. L. V. Na svetlo dal M. Vodušek, opat v Celi. Nat. v Celovci Leon XVI. 8. 256. — Iz predgovora bodi na primer: Slovenci! Drobtince so včakale svojiga petiga leta. . . Mnogodne zaderge so letašnimu tečaju nasprotvale, skoro nevolje lanskiga leta nam Drobtince pokopale; saj je vse skoro le v golo posvetne novine gledalo. Serce je ljudem vmiralo čitati alj brati — pa tudi pisati tečniga kaj. Nevolja je koljko toljko minula, vajena roka letniku zopet pod pazuho segla, prijateli berzno pomogli, ino letnik se je napolnil z prav zalimi rečmi, kakor zaupam itd. Mihael Stojan r. 1. sept. 1804 v Tebarjih poleg Celja, učil se v Celju, Mariboru, Gradcu, Celovcu, mašnik 1. 1829, služil duhovnik v Trebovljah, pri Novi Cerkvi, v Reki, od 1. 1839 na Gomilskem, od 1. 1846 dekan v Braslovčah, kjer je u. 10. apr. 1. 1863. — „Rajnki so bili eden najsrčniših prijatlov rajnega škofa Slomšeka, in eden iz tistih časov, v kterih smo domoljube še na prste lehko prešteli. Ponižen in pohleven mož so bili nevtiudljiv delavec v vinogradu Gospodovem pa tudi izvrsten slovensk pisatelj" — pišejo Novice 1863 str. 118. — „M. Stojan, mož v vsakem oziru po volji Božji, slovensk pisavec in izversten domoljub, soseben prijatel ranjcega škofa Slomšeka" — pravi Danica 1863 str. 95. — Pisariti jel je slovenski zgodaj s Slomšekom in prva njegova knjiga utegne biti: a) Molitevna ura pred sv. Rešnim Telesam okoli 1. 1832 — v Celovcu; b) Nauk porodništva za babice po nemških poslovenil krog 1. 1837 — v Gradcu; c) Hrana evangelskih naukov — spisali dušni pastirji — mej njimi bil je M. Stojan (Zbr. Sp. I. 234); d) Troje ljubeznivih otrok: Kapelica 1. 1838 sp. M. Stojan (I. 232); e) Mnemosynon Slavic. 1840 str. 16—27: Govorica k' pervimu obhajilu otrok. Iz nje bodi na primer: »Denašna nedela se imenuje bela nedela, ino ravno to ime se ji po pravici spodobi. 1. Že v' starih, pervih časih keršanstva je to ime dobila ker so tistokrat odrašeni ljudje, nevero zapustivši, v keršanstvi dobro podučeni, na veliko saboto ker-šeni bili. Per svetim kersti so lepo belo oblačilo dobili, ktero so do perve nedele po veliki noči nosili, vsaki den v njem oblečeni v cerkev prišli ino po tem, ko so denašno nedelo vsi skupej sveto obhajilo zopet prijeli, svojo božjo službo zvesto opravili, so belo oblačilo izslekli, ga shranili, ter so v družbo drugih kristjanov stopili, ino se po šegi svojiga stanu nosili itd. — 2) Ravno za to je sveta cerkev zapovedala, da mora vsak odrašen kristjan, če hoče njeni otrok biti, v svetim velikonočnim časi oblačilo svoje duše skoz zakrament svete pokore tako lepo očistiti, de bo vreden jiti k sveti mizi božji. Tudi vsak le koljkaj skerben kristjan si perzadene, de do denašne nedele belo oblačilo gnade božje nazaj dobi, ter se spet s svojim Jezusam sklene. Po vsim tem se lehko spozna, zakaj se denašna nedela med vsimi drugimi po pravici bela nedela imenuje itd. — 3) Tretjo veliko pomembo denašne bele nedele dones tukaj očitno vidite: izvoljeno število . . . mladenčičev ino . . . devic (deklic), ki so bili pred . . alj . . letami ravno na tim sv. mesti keršeni, na katerim zdaj krog mene stopijo, in zavupam, na duši čisti in pobožni, kakor snažni na telesi . . . Zavupam, de ne bojo nigdar pozabili imenitniga dne svojiga perviga obhajila, kteri častitlivi den jim ie dones prav za prav bela nedela itd." f) Svetiga Frančiška Zalezja nekdajniga škofa v Genevi Filoteja alj prijazna roka pobožno živeti. Poslovenil ino z molitvami za cerkuv in nekterimi drugimi pomnožil neki dušni pastir — Mihael Stojan - Lavantinske škofije. Pregledal ino priporočil Anton Slomšek, Vozeniški fajmošter. V Celovci 1842. 8. 350. Nat. J. Leon. — II. 1851. 8. XIV. 337. g) Voditel proti oblubleni deželi. Nauki, tolažleji ino molitve za bolne ino vmirajoče kristijane. Na svetlo dal Mašnik Lav. Škofije. V Celovci 1843. 8. 212. Nat. J. Leon. — „ Bukve. Takih ene, ktire za drugimi predobrimi, v Ljublani na svetlo danimi v keršanske hiše si pota išejo, so tudi pričejoče. Spisane so večidel po nemških bolniških bukvah Gospod Martina Prukerja, nekdajniga fajmoštra na Pajerskim itd. — pravi v »Predgovoru." — Na koncu se nahaja: Synopsis ritualis Romani in visitandis, providendis et adjuvandis infirmis — qua appendix — str. XXXV. h) Sveti Evangelji z' molitvami ino branjam na vse nedele ino godove. V Celi. (Kerš. nauk. Križov pot. Navadne litanije ino pesmi.) I. 1845. — II. 1850. - III. 1857. 8. str. 661. i) V Novicah nahaja se nekaj njegovih lepih in podučljivih sostavkov. — »Poleg velikih kupov bogoslovskih knjig in časopisov si našel pri njih vse, karkoli se je v slovenskem jeziku tiskalo, pa tudi v ilirskem jeziku so se marljivo vadili; in s posebnim veseljem poezije Kačičeve prebirali. Razun Novic, kterim so bili od pervega začetka poseben prijatelj in priden dopisovalec, so ležale na njih mizi tudi Ilirske narodne no-vine z ilirsko Danico in njeno sestro Zoro dalmatinsko" ... Na prošnjo Kmetijske družbe v Ljubljani so tudi visoko cenjeno knjižico k) Miloserčnost do žival spisali slovensko ter vravnali v keršanskem duhu, s čimur so se družbi tolikanj prikupili, da jih je izvolila za častnega uda svojega (Drobt. 1. XIX. str. 158. — Primeri: Jezičnik XX. str. 7). 1) Ludovika Blozja napeljevanje h' keršanskimu življenju — je vravnal za Slovence in preskrbel, da sta knjigo v čedni obliki na svetlo dala dva mlada duhovna v Ljubljani (L. Jeran in N. Zic) 1. 1847, 2. str. 126. — Spisal je nadalje dve molitveni knjižici: m) Ključek zlat nebeških vrat in n) Dušni raj; prva je bila trikrat, druga pa petkrat natisnjena v Gejgerjevi zalogi (Drobt. XIX. str. 158). o) Nad vse pri srcu so mu bile Drobtince, v kterih se po vseh tečajih nahajajo njegovi vezani in nevezani spisi; tako na pri. 1. 1846: Zadovoljna nona; 1. 1847: Večerna pesm, Keršanska beseda za vojake; 1. 1848: Nauk od pregrehe nečistosti str. 53 —65; 1. 1849: Korl Ljubej, mladine posebno dober pastir, Franc Ksaver Fričko, mašnik po volji božji, Kosič in vrabič, Tica nespametna; 1. 1850: Sv. opravilo perviga sv. obhajila za otroke str. 46 — 58, Sreča svetiga obhajila, Večerno pozdravlenje Jezusa; 1. 1851: Šola na Visokem; 1855: Brežna Mica; 1856: Predgovor o češčenji sv. Martina sploh in posebej v naših krajih, Nevkusova Elizabet, Počešenje presv. Serca Jezusoviga; 1857: Šestero premišljevanje, za Slovence nabral iz knige: Katholischer Hausprediger— von Dr. Joseph Franz Allioli — Stojan (str. 87 — 120); 1. 1858: Pokora na smertni postelji itd. — Za vzgled bodi v vezani besedi iz Drobt. 1. 1849: 1. Tičica prepevala Sem no taj je letala, V sili bla nobeni; Pela je: Dobro je Tukaj le. V hišici zeleni, Tica nespametna. 2. Druge tiče morajo Živež si jiskati, Po zimi zmerzajejo, Morajo stradati. 3. Jastreb vgleda tičico, Se pred okno vsede; Pravi: Oj ti srotica, Gledaj nas sosede; Men' se pa Vsakiga Dosti da. Prosti smo, Kar hočemo, Počnemo. 4. Z verha v verh se vzdignemo; 5. Kadar zima bliža se, Pa za soncam gremo; Če nam tukaj merzlo je, Tople kraje vemo. 6. Tica z hišce se spusti, Jastreb jo popade; Ko jo davi no mori, V smehu jo spodbada: Gore no planine, Vesi, mesta naše so, Hribje no doline. Letamo, Pojemo, Vživamo. Tičica Luštno je, Vzdigni se! Tičica, Zakaj s' pa Z hišce šla? * * * Kdor prederzno govori Sveti ver' nasproti, Te le oslepit' želi, Glej, de te ne zmoti; Spomni se Neumce Tičice! p) Jako ljuba mu je bila Z g. Danica, v ktero je večkrat dopisoval, tako na pr. 1. 1849: Izreki sv. Nila opata od molitve (št. 13); Čuda božje v naturi rož in želiš (I. 25); Sv. Avguština izpoved vere, kar tiče gnado, v kteri in po kteri popolnamost vere obstoji (1. 1849 št. 47 — 52; 1. 1850 št. 1—5) itd. itd. r) Marije rožen cvet — je knjižica za prve Šmarnice, poslovenil z duhovnim svojim pomočnikom Stojan. — Molitvene bukve s premišljevanjem in počešenjem nar svetejših sere Jezusa in Marije. V Celovcu nat. Leon. 1855. 12. 414. s) Naposled imenujejo se Drobtince, kterim je on bil vre d ni k po želji Sloin-šekovi, in te so: Drobtince za novo leto 1856. Na svetlo dal Mihael Stojan, Braslovški dehant. XI. U Celovcu. Leon. X. 310. — L. XII. 1857. XX. 237. — L. XIII. 1858. VIII. 351. — L. 1859 — 1860. XIV. V Gradci str. 274. L. 1856. Z Božjo pomočjo pride tukej XI. tečaj »Drobtinc" na svetlo. PriserČna zahvala Njih Milosti, prečastitemu Vtemelitelju tega letnika, in vsakega tudi pričujočega tečaja pervemu Pomočniku, pa tudi vsim drugim blagoserčnim Gospodom pisateljem, kterih sostavke pričujoč tečaj zapopada! . . . Temu tečaju se bo poznalo, da se je vred-ništvo premenilo: upam pa s prihodnim tečajem svojim visokim prednikom vsaj kake stopinje bližej priti, sosebno, ker se že zdaj delo prihodnjega leta po malem naravnava itd. L. 1857. Poklone se spet s priserčnim pozdravom nov tečaj »Drobtinc" vsim častitim bravcom . . . Sostavki obsegajo mnogoverstne stvari, kakor je »Drobtincam" že od njih začetka šega; vodilo vsemu je pa „Eno potrebno", prav kakor nam je svoje dni sloviti učenik Ahacel, on, mož v vseh vedah dobro znajdeu pa ves pobožin naročal, da naše pisanje bodi. To stori, da pobožen Slovenec toliko rad po »Drobtincah" seže. — Bo tedaj sam sebi dobro storil, kdor si jih omisli. Dobro storil bo pa tudi svojim bratom, ker je čisti znesek v povzdigo našega še mladega slovstva namenjen — za društvo sv. Mohorja. — Povsod se nahajajo društva, ki dobre knige po niski ceni na svetlo spravljajo: nikarmo, da bi med nami tako društvo opešalo! Bi bilo pač vendar kaj prav, da bi vsak, ki mu je za povzdigo našega slovstva, pa za pravo keršansko omiko kaj, bil ud tega društva; sam knige jemal, pa še po verh iz velike zaloge tega društva ktere kupil, spečati jih ali pokloniti komu, da bi vendar tudi mi ter dno »slovensko matico" imeli itd. L. 1858. Kakor poprejšnih dvanajst prinese tudi pričujoči tečaj „Drobtinc" mnogo-verstnega blaga. Zapopadek kuige pa tudi njeni obrazek — oboje stori, da se bo tečaj naverstil poprejšnim vse pristojno. Za obrazek . . . letos podoba sv. Justa, Teržačana in zdaj patrona starega mesta Tersta in cele tamošne Škofije . . . Sostavki so po večini izvorni; da se je tudi še prevodov vmes naverstilo, ne more biti od škode: saj tudi vertnarji išejo še po drugot cvetlic, da jih med domače naverstijo, ne iz sile, ker domačih čez več imajo in jih še oddajajo; pa lepota verta se povikša, ko se verste cvetlic množe. Bog plati . . .! Priporočim se pa vsim tudi za prihodnji tečaj - za pomoč kolikor toliko: tudi drobtinčica se bo hvaležno sprejela. »Mihael Stojan, knezo - škofijski Lavantinski duhovni svetovavec, dekan in far-mešter Braslovški, začasni vrednik Drobtinic" — je naslov izvrstnemu životopisu, ki ga je priobčil v Slomšekovih Drobtinicah 1. 1 865 — 1866 str. 128—182 preč. Fr. Košar, dekan Kozjanski, kjer je str. 159 brati p.: „Res je sicer, da kar slovniško pravilnost tiče, se najdejo v vseh teh knjigah (Stojanovih) mnogi pogreški, pa tačasna pisava se ne sme meriti po stopnji sedanjega jezikoslovnega znanja. Reči se mora, da za svojo dobo so bili Stojan eden zmed tistih, ki so naj bolj čisto slovenski pisali, zlasti pa slog naj bolje v slovenskem duhu obračali". . . „Naj lepši grobni spomeniki so tisti, ktere si človek sam v življenji postavi s krepostjo in dobrimi deli. In tako so storili Stojan. Kakor pisatelj so si častit spomenik postavili na zemlji slovenski; njih ime se bo v versti duhovskih pisateljev hvaležno imenovalo od roda do roda . Kakor tnešnik . . kakor dušni pastir . . - Trojni spominek pa jim pripravijo tudi njih duhovni otroci, njih znanci in prijatelji. Hvaležna Braslovška far a je postavila na njih grob lepo kapelico, ki je stala nad 400 gld. Dolžnost škofije in slovenskega naroda pa so letošnje Drobtinice prevzele. Ravno s tem životopisom so hotle Stojanu spominek postaviti v domači škofiji, da se Stojanovo ime hrani kakor žlahtna svetinja za zgodovino škofijino; pa tudi spominek za slovensko zemljo, da kadarkoli se bo zgodovina slovenskega slovstva pisala, se tudi dostojno opominjajo dela Stojanove." Simon Rud maš r. 21. okt. 1795 v Št. Vidu v Junski Dolini na Koroškem, učil se v Doberli Vesi, latinskih šol v Celovcu, modroslovskih naukov v Gradcu, bogoslovnih v S. Pavlu in v Celovcu, kjer je posvečen bil za mašnika 1. 1821, in služil nekaj časa v Doberli Vesi, v Št. Andražu, od 1. 1827 bil katehet in vodja glavni šoli v Celju, ktero je povzdignil v vzgledno s štirimi razredi, in vredil v deško in dekliško, od 1. 1839 predstojnik normalni šoli v Trstu, od 1. 1850 c. k. šolski svetovavec in nadzornik ljudskih šol na Koroškem, kjer je umrl 30. junija 1858. — Mnogo, premnogo se je trudil za povzdigo in razvitek ljudskih šol po mestih in po deželi, za dobre ljudske učitelje, za njih omiko in tudi za zboljšanje njihovega stanu, vtemeljil posebno ustanovo za podporo ubogih šolskih pripravnikov, šolo za sadjerejo in muziko, bil nadzornik tudi novi realni šoli v Celovcu itd. — „Rudmaš pa ni bil samo učen in izversten šolnik, bil je tudi iskren domorodec, da je malo tacih. Koliko je na Koroškem za slovenščino storil, je vsakemu dobro znano; po vsi pravici se more imenovati največi steber slovenske narodnosti v Koroških šolah. . Rudmaš je bil tudi slovenski pisatelj." Spisal je a) Potovanje v Krajclingo. — Da bi se z lastnimi očmi prepričal, kako so šole drugot uravnane, je obhodil Švajco in še nektere druge kraje, in kar je tu lepega in koristnega vidil in slišal, je popisal v slovenskem jeziku v knjižici „Poto-vanje v Krajclingo", ki jo priporočujemo vsem učiteljem za berilo (Koleda 1. 1859 str. 115). Nekoliko časa bil je vrednik b) Jadranskemu Slavjanu, v kojem se nahajajo nekteri njegovi spisi. L. 1851 napove se »Učiteljem ljudskih šol na Koroškem" c) v Slovenski Bčeli (str. 60. 61) na pr.: „Poklican sem od presvitlega cesarja, naj lepše in naj žlahtnejše polje u svojej ljubej domovini obdčlovati. Da se za to visoko čest saj enmalo hvaležnega skažem in vas, ljubi učitelji, prav prijazno pozdravim, sem namenil, 400 rajn. — štiri sto rajnišov — kovanega denarja u c. k. avstrijanskih dvajseticah na to razdeliti in oberniti, da bi ž njimi znotrajne šolske zadeve na višjo stopnjo povzdignul, in ljubezen do svojega materskega jezika obudil. Tih 400 rajnišov se bode takole razdelilo itd." — V ta namen jame v Slov. Bčeli 1. 1851 spisovati: Kratek navod v število-slovje (Teč. II. sv. 1. str. 76— 170 in sv. 2. str. 11 — 188) z naslednjo vpeljavo in skončavo: „ Vidil sem čez deset Išt v Terstjanskih šolah tako podučevati, daje nauk veliko dobrega in veselega sadja donesel. Kar sem tam s dobrim uspčhom izpeljavati vidil, bi rad vsim učiteljem svoje ljube domovine priporočil. Še nam menkajo bukvice, ktere bi pokazale, kako bi bilo naj boljše in naj hitrejše učence iz glave rajtati učiti. Za tega voljo pri tem nauku še kjer bodi na kej napčnega naletimo, in vidimo, da veliko učiteljev te nauk še clo nič ne pozna, ali pa da se pri njem tako obnaša, da sebe in otročiče brez dobrega sada muči (str. 76) . . — Tristavka (Regel de tri) . . Otroke u takem računjenju vaditi, ni prazno slamo mlatiti, ves trud se pozdej obilno poplača. Tako vajeni otroci bojo pozdej vsak račun u številkah lahko, urno in brez pomote izdelati kos. — Kako in kedaj se pa imajo učenci k poslednjemu računjanju napelevati, bodemo prihodno leto se pomenkovali. S Bogom (str. 188)! — Spiše torej d) Kratko številoslovje alj navod, kako učence iz glave rajtati učiti. V Celovcu nat. Kleinmayr. 1852. 8. str. 40. — Njegovo je menda v „Ponovilu potrebnih naukov za nedelske šole na kmetih". U Beču 1854. — IV. Številoslovje (str. 373 —423). Čvetere rajtbe drobežev, primere in ravnomerine, prosta tristavka; verižni račun, izrajtba obresti, družtvinski račun, izrajtba zmesi, dobička in zgube, mere itd. (Slomšek. Zbr. Sp. Lend. I. str. 247). e) Povabilo k družtvu sv. Mohora 1. 1852 je podpisal tudi Simon Rudmaš, c. k. šolski svetovavec na Koroškem, v začasnem odboru, v kojem je marljivo deloval. — V Drobtincah 1. 1853 je priobčil „Navod, kako bi se pervinci u nedelskih šolah pisati in čitati ob jednem, ali pisaje se čitati učili". — Kakor v Bčelo, dopisoval je tudi v „Oest. Schulbote" ter sostavil v nemškem jeziku „Beitrage zum Methodenbuche". — Kaj vspešno je deloval po učiteljskih shodih, v kterih je skazoval šolnikom tudi djansko, kako naj se mladina podučuje v raznih tvarinah. Tako na pr. pri »Učitelj-skem shodu v Št. Mihoru", o kterem piše M. Majar: . . . Poslednič smo podpisali vsi pričujoči zapisnik. Popred ko k objedu gremo, je še rekel p. n. g. Rudmaš, — hočem še jedno prigodbo povedati: „Neki pošten kmet pride v gostilnico, se vsede k mizi, kjer je že nekaj gospode južinalo, si ukaže prinesti tudi južino, se pokriža in ob-moli pred jedjo po svojej navadi, ravno tako po jedi spet obmoli in se pokriža. Po-smehovaje mu reče jeden gospodec: Ali pri vas vsi tako molijo pri jedi kakor ti? Kadar k tem svojim ljudem prideš, reci, da jih pozdravim. Kmetič odgovori: To ne smem. Naši ljudi bi me debelo in gerdo gledali, ako bi jih od nekoga pozdraviti hotel, ki ne moli pred jedjo in po jedi. Pri nas taki ne sede pri mizi, temoč so le v hlevčičih (svin-skih). Se malo prikloni rekoč: „Zdravi ostanite gospod!" in odide. V nekterih krajih, reče dalje g. svetovavec, opuščajo molitve pred jedjo in po jedi; mi to staro in lepo navado podpirajmo in kjerkoli jeden izmed nas zavzimlje pri kakoj gostiji pervo mesto, naj glasno obmoli pred jedjo in po jedi. To je g. Rudmaš tudi sadaj storil. Bili smo pri gostiji prav židane volje, pelo se je po nemško, po slovensko in še po italiansko smo jo skusili itd. (Slov. Prijatel 1856 str. 130)." Čisti znesek vseh spisov je Rudmaš odločil za pomnoženje svoje ustanove za podporo šolskih pripravnikov. — Celjani so ga bili izvolili za svojega častnega meščana; Lavantinsko knezoškofijstvo za škofijskega duhovnega svetovavca; Teržačani za srenj-skega svetovavca, kajti silno se je trudil kot vodja teržaških šol za povzdigo in pomnoženje ljudskih šol in za potrebne poprave v šolskem poduku. Gl. v Slovenski Ko-ledi za 1. 1859: Simon Rudmaš, c. k. šolski svetovavec in nadzornik ljudskih šol na Koroškem (str. 110—116). — „V obhoji je bil sama prijaznost in dobrota; vse, kar je zamogel, je razdelil med uboge; posebno pa je podpiral šolske pripravnike, da bi si iz njih priredil čedalje več sposobnih učiteljev za ljudske šole. Z Rudmašemje padel močen steber narodnosti naše na Koroškem; v njem so zgubile šole in ubogi učitelji svojega naj skerbnišega varha in naj boljšega očeta. Naj mu sveti večna luč (Glasnik Slov. 1858. 2 zv. str. 37)! 6 Med zaslužnimi možmi, o kterih se v slovstvu slovenskem malo govori in piše, je v v prejšnjem stoletju še Štefan Kemperle, in v sedanjem France Bile. — Kar o prvem vem, nahaja se v »Slovenski Bčeli" (IV. 1853 str. 43. 44), kjer piše o njem »Ipauc", da je bil fajmošter v Ločniku, skorej popolnoma furlanski fari blizo Gorice, od 1. 1771 do 1789 in je poslovenil evangelij sv. Matevža in sv. Marka, sv. Lu-keža pa le do 16. poglavja. V tamošnjem farnem arhivu se hrani rokopis: »Evangelia secundum Matthaeum, Marcum et Lucam in carniolicum idioma translata a Stephano Kemperle, Caes. Reg. Parocho Lucinici." Ta napis je pristavil naslednik njegov A. Leonardis. — Rokopis slovenski šteje 34 drobno in tesno popisanih pol in folio; na čelu mu je predgovor, v kterem se kratko pa dobro razlaga, kaj je novi, kaj stari testament, in kaj evangelij imenujejo se vse 27 bukve novega testamenta; na sredi je potem evan-gelski tekst slovenski, na zunanji strani so mnogoštevilne glose ali razjasnjenja težjih besed, izrekov in odstavkov, na znotranji citati iz stare zaveze; na koncu pa je rokopisu pristavljen mali slovar (od pismenke p do zadnje abecedne črke), kjer povč, kako se vsaka reč, ki mu je bila pri tem prevodu potrebna, pravi po a) Krajnsko, b) po Koroško, c) po Slovensko in Bezjačko, in d) po Hervaško itd. — O besedi bodi na primer: »Kadar je pak Jezus bil rojen v Betlehemi v Judouski deželi, o času Erodeža krajla: pole, tedaj so prišli modri od jutrove dežele v Jeruzalem inu so djali: Kej je ta vnuvič rojeni Judouski kraji? Mi smo njegovo zvezdo vidili v jutrovi deželi, inu smo prišli njega molit. Kadar je letu Erodež kraji slišal, se je ustrašil on, inu ž njim red vsa Jeruzalem. Inu je pustil vkup poklicati vse Višefarje inu Pisarje mej folkom, inu je nje izvprašoval: Kej bi imel Kristus rojen biti? Ino oni so k njemu djali: V Betlehemi v Judouski deželi. Zakaj letaku stoji pisano skuzi Preroka: Ino ti Betlehem v Judouski deželi, nesi kratku nikar nar manša mej Viudi Juda: zakaj iz tebe ima meni priti ta Viuda (t. j. vojvoda), kateri bo gospodoval čez moj izraelski folk itd." (Mat. II. A. — Slov. Bčela. IV. 44). »Takrat, ko je na Slovenskem toliko domorodcev bilo, kolikor je zdaj čitavnic, tedaj je živel v Harijah na Notranjskem mlad učen duhoven, ves vnet za blagor cerkve in svojih rojakov in za povzdigo slovenskega slovstva. Ime mu je bilo France Bile. Rojen je bil okoli 1. 1784 v Bistrici na Notranjskem; dokončal je latinske in bogoslovske šole izverstno in potem je pastiroval v Tomaju, v Postojini, v Ternovem in poslednjič v Harijah, kjer je u. 5. maja 1. 1824, a pokopan bil po svoji želji v Ternovem. Učenik in potem najzvestejši prijatelj mu je bil Vodnik, kteri je rad k njemu prihajal v Bistrico in v Harije itd." — Pisal sem o njem jaz v Jezičniku IX. 1871 str. 10. — Nekoliko se omenja v Novicah 1. 1858 str. 58, a življenje njegovo je popisal sorodnik njegov, vrli J. Bile v Koledarju družbe sv. Mohorja 1. 1865 str. 28—32, kjer je na pr. povedano, da je dobro znal jezik ruski in srbski, da je do cara ruskega zložil krasno pismo, nabiral Vodniku besed za slovar, skladal pesmi, bil izvrsten govornik itd. — — V dokaz temu bodi začetek pa svršetek iz žalostinke, ktero je zložil bil Vodniku in se nahaja v Vodnikovem Spomeniku (str. 43. 44) ž njegovo razlago nekterih besedi: Iztiska žalost prevelika mi solz ž, Prot' nebu milo gledam in zdihujem, Vesele prej sne žele zlo se razkade, Glej, tist' mi manka, kiga požalujem! Oh dragi Vodnik dragi! vže si zginil nam; Nemila černa smert je prehitela, Prezgodaj tebe vzela, spravla v večni hram; Koga ne bo ta žalost pač zadela? Ljublanca bližnja, bratec, naj tvoj grob hladi, Ki mimo tebe teka no postaja, Z katero živa Sava zavod lep ti stri, Pa v tem' naj tica petje ti obhaja. Povišal si učeni "Vodnik srečno nam Slovenšino, to zviša tvojo slavo, Pa truplo tvoje naj počiva v miru tam, In zemlja naj ne dela teb' težavo.*) *) Vila die Nymphe. Ovdoviti verwitwen, verwaisen. Kal der Keim. Tuga der Gram. Stare dobe Urzeiten. Slovina Slavenfreundin, Slavengottin. Tok der Kflcher. Peretnice Flugfedern. Slovenja Slavenland. Starinar Veteran. Zgodovina Geschichte. Slovenčavc Slavist. Slave Philomele. Popevka die Muse. Raja Chor, Singchor. Skladati elegeiseh singen. Pinka die Leyer, von pinkati, pinklati Leyer schlagen. Žalovina Elegie. V polju svetga Keršovana im Felde d. i. im Gottesacker des heiligen Christoph. Ovenčati bekranzen. Cvetarica die Flora. Vonj "VVohlgeruch. Zavod die Revier, der Distrikt. Slava der Ruhm. T Štefan Modrinjak r. 1. 1774 v Središča poleg Ormoža, latinskih šol učil se v Varaždinu, modroslovnih in bogoslovskih v Gradcu, u. župnik pri sv. Miklavžu blizo Ljutomera 1. 1827. Knjižico Modrinjakovih pesmi, ktere je rajnega bratič Lovro rešil pogube, dobil in shranil si je Stanko Vraz, in po njem so tu in tam prišle nektere vže tudi na svetlo (Novic. 1854; Zora 1876; Kres 1881-3 itd.). Jako jih hvali Vraz na pr.: „Sudim da su žeženo zlato, pravi ures poezije slavjanske. Iz njih sbori pravi, čisti um slavjanski glasom domorodnim; misli uzvišene, izložene obrazi sjajnimi fantazije, zdrave, skore, uznešene itd." (Gusle i Tambura str. 158. 159). Na razgled bodi začetek pesmi (1. 1813 gl. Kres III str. 522): Zadnji človek je na svdti, V nadrah maternih se shrani, Erjav kakti Judaš bodi! Ki svoj rod za nič drži: V njenoj reji se zredi; Naj te pes za plotom je! Zapstonj so mu rožni cveti; Mačoho oslepno brani, Med Slovence naj ne hodi, Njemu nikaj ne diši. Mater pa za nič drži. Ki je prav Slovenec ne! Fabula. 1. Enkrat en prevzetni dečarec odjaše 3. Zadremljena zbudi se baba pijana Po cesti z tak naglim kolopom iz paše, Dirjočega mimo zagledne katana, Da grive briščijo po zraki in rep, Prestrašena reče: „0 gospoda moja! Zpod kopit proč berni prah, kamen in črep. Ste vidli kak jaše Sankt-Juri pozoja? 2. Po varaši jaše on z velikim skokom, 4. Bez ostroge, vuzde, brez žval in čapraka Zahuška veselo pod vsakim oblokom: Peklenskiga v zraki je dirjal lišaka." Na ulici hitro se stečejo ljudi, Na to se kobila na kamen pokrukne, No vsaki jašečem dečarcu se čudi. Puf! katana z herbta prek šinjaka smukne. 5. O Muza pomiluj, potuži, poklaguj! Kak sreča v nesrečo prehiti se z vagoj: Prevzetnjak ki hvalo svo komaj podehnul Žalostno se plače, da šinjak si spehnul. (Cvetje jugoslavjansko I. 1850 str. 208. Knjiž. Zgod. sp. J. Macun 1833 str. 76. 77. Prim. B. Flegerič.) Jakob Košar r. 14. jul. 1814 pri sv. Jurju na Ščavnici, učil se v Mariboru in v Gradcu, bil duhovnik pri D. M. Tolažnici blizo Gradca, potem dvorni kapelan vla-dike Sekovskega, u. 19. april. 1846. Jako čislal ga je Stanko Vraz, kteremu je nabiral narodne pesmi (vid. Narodne Pesni Ilirsk. 1839 str. 103—4) in Dr. Razlag, kteri ga je opisal v zabavniku svojem »Zora" h 1852 in poklonil mu slovo v Drobtincah 1. 1858. Košar je vže dijak vadil se v pisanju slovenskem; poslovenil je nekaj pesmi Schillerjevih, Horacijevih in Gessnerovih, pisaril najprej v Dajnkovici, poslej v Gajevici, kakor spričuje Da v. Terstenjak v »Zori" 1. 1872. I. str. 23. 98 itd., kjer je iz literarne zapuščine Jakoba Košara ponatisnjena tudi iz 1. 1831 pesem na pr.: Jutro. Že svitla rosa polje moči, Počasi megle se žarijo, V žarečem zlati vse se sveti, Že v hladnem jutri zarja poči, No solnčni žari gor ležijo No solnce je začelo vlčti V doline že se skriva mrak. Skoz firmamenta velki krog. Toploto svojo na brege. Iz morja modrega na nebi Vu rosi vetrec travo gible Zdaj mračna tema vsa premine, Hiteče megle veter trebi No silje se vu hladi zible, Bleščijo v zlati se pečine, In žarno bliska solnčni trak. Veselja zliva se natok. No stermno čelo od gore. France Cvetko r. v. Dornavi 1. 1789, župnik v Lembahu, dekan v Ptuju, potem v Ljutomeru, u. v Mariboru 1. 1859. Cvetkove spise posebno homiletičke prinašal je »Slov. Prijatelj" v Celovcu 1. 1879-1881 (Knjiž. Zgod. Macun. str. 73) iz raznih ogovorov na nedelje in praznike, v postu in posebnih priložnostih od 1. 1825 do 1857. Na primer bodi iz pridige za Velikonočno nedeljo 1. 1851 začetek v obliki »Prijateljevi" (1879 št. 3): »Vesel in posebno srečen je danešnji dan ... In res se na vuzem vse veseli; bogateč in siromak, mlad in star. Da se ta dan loži veselimo, zato smo v pretečenem postu šli k spovedi, prejeli sv. rešnje Telo in svoje duše umili; svoje hiše smo osnažili, nekteri so svojemu telesu novo obleko napravili, nekteri so v znamenje veselja zoro zjutraj vuzemnico (velikonočni kres) kurili in pri vseh hišah se danes tudi boljša hrana na mizo postavlja. Vse to se godi v znamenje posebnega veselja. — Med hranami da-nešnjega dne pa se nektere nahajajo, ki se sicer skoz celo leto nikdar ne pripravljajo in ne zavživajo, ampak samo danes na vuzemsko nedeljo, na primer: r u m e n i c e ali p i sanke, kterih se posebno deca veselijo. Odraščeni rumenice ali pisanke večidel le toliko porajtamo, da ob vuzmu ž njimi deco obdarujemo. Na to pa morda med vami še nobeden ni pomislil, kaj da pisanke pomenjajo, ki se samo ob vuzmu barvajo in zavživajo. Pisanke pomenjajo, da Vam takoj povem, srečo in veselje in imajo od posebne prigodbe iz ajdovskega časa svoj početek. Pripoveduje namreč učeni mož Aelius Lam-pridius, da je kokoš starišev poznejšega rimskega cesarja Aleksandra Severa, posebno dobrega vladarja, tisti dan, ko se je Aleksander narodil, rudeče jajce znesla in ta ru-menica je starišem veliko srečo in veselje oznanila, ki se je spolnilo 1. 227 po Kristusovem rojstvu, ko je Aleksander postal rimski cesar. Od tistega časa so si ljudje rumenico ali pisanko v znamenje veselja delali, če so drug drugemu srečo in veselje delili. Mi pa še imamo poseben vzrok, da se na Vuzem veselimo, ker vemo, da je Kristus na danešnji dan za kralja in Gospoda nebes in zemlje povzdignjen zaradi svoje pokorščine do smerti na križu; da on naš brat v nebesih pri Bogu Očetu za nas prosi in posreduje. O sreča! o veselje! Na to veselje nas rumenice ali pisanke opominjajo. Tedaj nas opominjajo pisanke na dosti dobrega in veselega na zemlji; ali one nas opominjajo še tudi na prihodnje vstajenje in na neskončno veselje v nebesih. Te besede vam hočem danes razložiti ter velim rekoč: I. Rumenica ali pisanka je kip ali podoba našega vstajenja. II. Rumenica ali pisanka je tudi kip nebeškega veselja. Moje besede bodo vesele, ker je danešnji praznik vesel itd." IVIatevž Ravnikar (1802 — 1864) je po književnem delovanju opisan v Je-zičniku XVI. I. 1878 str. 1-59 in po primku Poženčan se loči ta M. Ravnikar II. od Matevža Ravnikarja I (1776—1845), o kterem glej Jezičnik XXIII (str. 4 — 6; prim. Jez. IX. XV). Stanko Vraz (izvirno Jakob Frass), r. 30. jun. 1810 v Cerovcu v občini Žerovinski župnije Svetinjske blizo Ljutomera na Štajarskem, učil se v šoli Svetinjski in Ljutomerski, latinščine v Mariboru, modro- in pravoslovja v Gradcu, preselil se v Zagreb 1. 1838, bil urednik Kola, tajnik Ilirski Matici, u. 24. maja 1851 v Zagrebu. — Vraz postal je „Prešern Ilirski", in za njim je naš Prešern izpustil sršena: Nar6be Katon. Od drugih manjši in časten manj rod je slovenski, Lakota slave, blaga, vleče pisarja drugam. Victrix causa Diis placuit, sed victa Catoni; St&nko Slovencov vskok, Vraz si narobe Katon. Kakor je namreč Katon trdo držal se maternega jezika — latinščine nasproti mej olikanimi priljubljeni grščini; tako je zlahkoma Vraz — pustivši materinščino slovensko — poprijel se književne ilirščine. — Slovencem poslavil se je Vraz po knjigi: 1) Narodne Pesni Ilirske, koje se pčvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i zapadnoj strani Ugarske. Skupio i na svčt izdao Stanko Vraz. Razdčlek I. U Zagrebu 1839. 8. XXII. 204. — Da II. Razdčlka ni bilo na svetlo, vzrok je povedan v predgovoru („Ahacel svoju svarhu postigo" str. XVI), kajti Slovenci — čisti in resni — prezaljubljenih niso marali tedaj in jih v istini ne marajo sedaj. — O teh pesnih sem pisal v Jezičniku XVI. 1878. str. 5 — 10. 2) Po nekterih drugih pesnih slovenskih in po mnogih pismih raznim slovenskim rojakom ter po umotvorih svojih ilirskih ali jugoslovanskih, ki so pa vira ali duha slovenskega. — Matica Hrvatska je poslavila njega in sebe, da je izdala „Dčla Stanka Vraza" v V. zv. od 1. 1863 — 1877, prepustivši nektere slovenske zbirke Matici Slovenski, ktera je teh stvari nekaj vže tudi priobčila (vid. Letopis 1875. 1877; Črtice, sest. dr. J. Pajek 1. 1884), nekoliko jih o priliki še bode, nekoliko jih pa ne bode, ker jih ne more — iz povedanega vzroka. — Sicer je pa Stanko (t. j. Stanislav) Vraz po slovenskih časopisih opisan dokaj bodisi kot pesnik in pisatelj slovenski — tudi po slovstveni zapuščini, bodisi kot rodoljub itd., da zadostuje, ako tukaj naštejem le nektere vire v ta namen na pr.: Slov. Bčela 1. 1851. II. I. — Novice 1. 1853. 1854 (iz Gradca, iz zlatnega Praga, iz Štajerske). — Bleiweisov Koledarček 1. 1855 (s sliko), popisal Dav. Terstenjak. — Zora 1. 1876, 1877. Kres 1883. 1885. sp. Andr. Fe-konja. — Kres 1883. Dr. J. Pajek. — Neven. Vienac. — Knjiž. Zgod. sp. J. Macun 1. 1883 str. 90—108 itd. itd. — Na primer o slovenski prozi in poeziji njegovi bodi a) pisemce, ktero je poslal 1. 1837 predragemu prijatelju Muršecu (Dela St. Vraza V. 1877 str. 158—161): .... Včera smo se nas je trojica Slovencov po šetališi sprehajalo; mi smo si nekaj govorili od Slavenov, si nekaj spominjalo od veselega knižnega stališa Rusov ino Poljakov, ino si v duhi na marlivost Čehov ino Horvatov, kteri zdaj polje narodnega znanja tak nevtrudno obdelavaju, ter naši oči obernolo na nas Slovence — o kakšna žalost nas je obišla! eden si sdehne: Kde si Ti nam zaostala jedina kči našega vročega zavupanja? — Po tem vse vtihne kak v cirkvi kder ga ljudi ni — samo naši stopaji so po tlah hrumili kak šterkanje turne vure po tihi noči. — Ter si Miklošič zgolči kak pa mi nebi mogli, da nam čbelica zaostaje, v naše zrake kaj drugega poslati, kaj bi želeče oči naših Slovencov za sobo vodil. Ino vsi skriknemo: Metuljička! zlatoperotnatega ljub-čeka roži — Dobro! Metulja! Stvorili še ga bi. Ti mu daš, mi Miklošič reče, gobec; g. Terstenjak noge; jaz drugo truplo; Dr. Prešern nam more peroti poslati; — samo jedno: zdaj je metulj gotov; ali kde pa je sonce, na kterem bi baklo nažgalo, ktero bi mu dušo — življenje pernesli: mertve peroti ne letijo — kde so penezi za tiskanje, zakaj tega niti Ferštel niti kdo drugo v zalogo ne vzeme. Brez penez se v naših časov nič ne da opraviti. — to je sonce; penezi su zdajni bog. Jeden reče: Jaz dam pet ranjški; drugi: Jaz deset; tretji: Jaz tudi deset; ter pali pervi: Jaz se nedam v sramoto: Jaz tudi deseti — Dobro zdaj trideset ranjških mamo; koliko pa velja, tiskanje? Šestdeset. — Dobro! kdo še bi drugi znal pristopiti. Najpervle pogodimo Vas, ter Dr. Kočevara ino Matjašiča, kteri bi tudi tolko morti priložili, če Vi trije dovoljite, bomo si g. stajar-kontroleura Dominkoša za kassiera (penezničara) postavili, zakaj mi nismo za taj posel, da smo študenti, ino g. Dominkoš je dober Slovenec, ino bo to sad na se vzel. Kaj za knige dobimo bomo si med sobo razdelili. Zna g. Ferštel za prestavljene reči od arha 5 fl. platiti, ino še poleg nekšnega dobička spraviti, mislim kaj tudi mi ne bomo naših talentov v Dravo ili Muro hitili. Pište mi na skorem al ktemu privoljite, ino shirajte tudi prenumerante, mi mamo za pervi zvezek že na zvoljo perneskov pisevnib, ali če nam kakšno pesmico znate preskerbeti, bo nam za ljubo. Samo zdaj še je edno pitanje: V kakšnem alfabeti (pravopisi)? Po bohorčici ali po čehoilirčici? Mi vsi smo za zadnjo, tudi g. professor Kvas jo močno ljubi; samo g. baccalaver Miklošič se močnima rokama bohorčice derži. Jega s čehoilirčici pobratiti je šmetna reč, zakaj on je mož — tenacissimus propositi. Jaz mislim da bo naj bolje če se mi vsi za boljši novi pravopis odločimo; če bo vidil kaj bomo vsi za njega, se ne bo vendar več šošoril, zakaj on je jako čeden ne terdoglav, bo se dal dopovedati, če bomo mu kazali, kaj g. Šafarik nas opominja kaj bi ga poprijčli; kaj ti Ruski dvorni svetvavec vučeni g. Koppen naje je, kaj bodo ga tudi po časi Rusi obinoli. Danec Rask pravi, kaj je to naj čedniši pravopis ne samo zmed pravopisov Slavenskih, temoč zmed pravopisov celega sveta. Pište mi Te zatorej poleg če privoljite; kaj samo s tim pogodkom privoljite, če bodo se za te peneze knige v novem pravopisi na svetlo da vale. Jeli ste dobili Č b e 1 i c e ino K e r-ste, ki sem Vam jih jaz ob vuzmi poslal? Če kaj s g. Simičom od svete Barbare skup pridete, povedte mu, kaj ga jaz lepo prosim, al mi nebi on nekoliko narodnih pesmi s tistih krajev zebravši poslal, posebno pa en dvojospev, ki se pre tak nekak popevlje, kak so mi g. Dominkoš pravili, kaj so jo v Zaveršji slišali: Rybiči. O deklice ljubljene, — al nas Vi ljubite? — Dekliči. Hm — hm, ja — ja, — z serdca pravega itd. Če kaj k svetemu Vidi pridete, priporočite me tamdajšnemu besedničari ino abe-cedari lepo t. j. visokovrednemu g. farmeštru. Prosim tudi opravte moj ponižen poklon vašemu visokočestitnemu ino naj visokovrednejšemu g. Okrožnemu dehantu. Bog Vas sprimi! Mislite si radi na Vašega vernega prijatelja V Gradcu na dan svetega Jurja 1837. Jakoba F. Cerovčana. Na razgled bodi b) pesmica, ktero je zložil 1. 1838 iskrenemu drugu Dav. Ter stenj aku, ko se je ločil od njega in Gradec zapustivši se v Zagreb podal. »Rekel mi je, da neče več v slovenskem narečju pisati, ker je slovenski narod še premlačen za slovstvene dela v narodnem jeziku. Na Horvatskem sveti že »Danica", in skoro bode beli dan. Kakor je sklenil, tako je storil. Prosil sem ga ob ločitvi za spomin, in dal mi je sledečo romanco: Slovenski pisavnik. 1. Slovenka sina je rodila, Ob noč in dan si lomil glavo Si sama ga nadajala, Za njeno srečo, njeno slavo, Na rokah z ljubavjo nosila, Postal za mater je pisavnik, — S solzami v svet odposlala, — Al joje, joje in prejoj 1 In sin tam Nje ni pozabil, Oj ni, Slovenska! čas še Tvoj. Jo v sercu nosil, kjer kol bil, 2. Ko v družtvu se od knižtva pravi, 3. Ko prišel kam med mlade ljudi, Kjer bil od narodov govor, In fant velel: „Slovensk je hudi, Slovenec len, nečist, gerd, nor . .! Je skočil on ko ogenj živ, Da brani narod, ki ne kriv; Al fant je s smehom odgovoril: „Kaj mislite? Ta je obnoril!" Žalostno zdihnul mlad pisavnik: On knigo pervemu poda, Ta berž očali na nos vstavi, Al ker čerk njegovih nema, Prečeden jo na stran položi, Od knig slovenskih tak zakroži: „Jim zlati časi prešli že, Ko Truber, Gutsman pisal je": Žalostno misli mlad pisavnik: u Joj, joje, joje, in prejoj! Oj, joje, joje, in prejoj ! Tu ni, Slovenska! čas še Tvoj. Tu ni, Slovenska! čas še Tvoj. 4. Kar doma spisal, v mesto nesel 5. Tak se pisavniku godilo, čul, vidil psovat mater je, Dostkrat oko se mu zalilo, Zlo zabolelo ga serce, Krepost terpet' po sveti ima, Slovenska! upaj u BogžL. In ko misleč u nebo žira, Glej Danica nov dan odpira, Vesela bodi! Sliš' . . . Oj, oj! Slavenska! bliža se čas Tvoj. Ter tam ponudil knigarji, Knigar nemilo z glavo tresel Delaje 'z knig zavitke si, Ter piscu tak slovenšino hvali: „To, glej, so tehanti pisali, Al skor še ni pri men' sto ur Že mora bit' makulatur, Bes vas naj s pismami vred vzeme! D « Oj, joje, joje, in prejoj! Oh ni, Slovenska! čas še Tvoj. Prebravši te verste sem mu rekel: „Božja pomoč, brate! Idite v beli Zagreb in delajte za duševno srečo naroda. Res je, da na Slovenskem je še malo narodnega duha in dosti enostranosti in sebičnosti na Štajarskem, Kranjskem in Koroškem, ali upati hočemo v Boga, da bode bolje. Jaz hočem se pripravljati za službo narodnega slovstva, podpirajte »Danico" s svojimi lepimi duševnimi darovi, da bode zmiraj jasneje svetila, dokler ne vstane solnce, ktero bode tudi Slovence ogrelo." Tako je pisal D. Terstenjak v Novicah 1. 1854 str. 91. Da se značaj njegov tem bolje spozna, evo nekoliko iskric še iz pisem njegovih na pr. iz Ljubljane 1. 1841: „ . . Ime Ljubljana spominja me svakdan na ono, što mi je ljubo i drago . . — Ovde ti ima božji svet znamenitih stvarih. Što se mi pak čini najznamenitije bilo je eto ovo. — Prekojučer pokuca netko u jutro na vrata. Kazivši naš „Slobodno" unidu tri Ljubljanski bogoslo v ci, koji nas lepo ilirskim jezikom pozdrave. Ja sam scčnio, da su oni rodjeni Dalmatinci, koji tu nčkakviin slučajem, koj Slavjanima vlada, u ovdešnju školu odnešeni. Nu oni me uvčravaju, da su rodjeni Kranjci, jeden Gorenac, drugi Dolenac, a tretji Nutranjac. Umoliše nas, da jih posč-timo u semeništu, što i mi učinismo. Tamo nas okupi sila mladih ljudih, koji svi za Ilirštinu dišu i živu te i više manje dobro ilirski govore i pišu itd. (Dčla V. str. 217). — Iz Zagreba 1. 1842 Kukuljeviču nasproti nekemu dopisniku Gj. Petroviču iz Beča u Srbskom N. Listu: »Etomadne metnuo je mudrakovič Slavenac mesto Slovenac. Sla-venac i Slovenac nije synonymon ili ono isto. Slavenac neznam šta je (valjda genus Slawe?), nu znadem od moje pokojne majke, da je Slovenac species t. j. Wende (inneroesterreicher Slawe), u koju vrstu i ja po rodnom inčstu spadam, a ne (kao što sudi g. Petrovič) u Kranjce, koji su species — speciei t. j. oni Slovenci, koji u predžlu Kranjska (Carniolia) prebivaju. Kaži to g. P. aber darum keine Feindschaft. — Jesi-li bio s Miklošičem? Šta radi ta moj stari prijatelj i drug? Ti znaš koliko nam krvavo trčba dobrih glavah i veštih perah. Nagovori ga neka se i on čim brže opet uhvati u kolo naše. Bit če mu slava a domovini dika. Naše Kolo mu stoji na službu otvoreno itd. (str. 304)." — Iz Zagreba 1. 1843. Macunu na pr.; . , . „A šta čemo mi kukavice Slo\čnci slabii i po broju i uplivu? Tu neima drugoga izbora, nego li se složiti duševno (književno) sa jačimi bližnjimi granami, ili propasti u tudjem elementu kao vlastit i značajan narod. A gdč imamo opet bližnjega i srodniega elementa, nego li što su južno-slavenske ostale grane osobito štokavska, koja je po broju, po dogodovštvenih uspomenah i književnih dragocenostih stariih i noviih jaka . . . Znajte Zagreb stoji na slovčnskom zemljištu. Oko Zagreba govori prost puk čisto slo-včnski. Samo višnja izobražena vrsta naroda govori ilirski, premda i prosti čovčk razumi svojega gospodina i suseda varošana. Zemljište je dakle naše, neka bode i ta slava naša, da smo i zidari bili večinom mi. Ja sam mnoge mlade ljude kod nas nagovarao, da se uče ilirski itd. (str. 332).« - Iz Podčetrtka na Štajeru 1. 1842 Erbenu na pr.: »Moram Vam istinito kazati, da se več davno nepouzdajem u mudrost mudracah, nego u milost i pravednost Boga, koj nosi srčču narodah u ruci, i koj neda propasti narod dobar i nedužan, makar njegove vodje od mahnitosti in oholosti po glavi hodili. I naš je največi domorodac, Mecen, vodja itd. Bog, jerbo da neima njega, več davno bi bili nagazili i propali (str. 312) itd." Lepo in radostno se čita, kar pišejo o njem p. Fr. Markovič, F. Petračič, dr. B. Šulek, ali kar poje August Šenoa: Stanko Vraz. Je i vaš, je i naš . . . Slovenci, vi ste njemu zibku dali, Hrvati daše Stanku slavnu raku . . . Slovenac, Hrvat klikče: On je naš itd. Dr. Janez Bie i we i s je o slavnosti njegovi L 1879 nasproti Prešernu vpisal sicer v Vrazov Album: „Nisi ne bil, Stanko, Slovencem vskok, Kazal si le dejansko Slovencem vzajemnost slovansko". A — gledč na to, da Hrvati niso jednako gojili vzajemnosti slovenske ter da so Iliri zavozili jo v štokavštino itd. — zdijo se mi bolj istinite besede J. Jurčičeve (Slov. Nar. XII. 294): „Hrvatom je mnogo koristil, Ali meni vendar se zdi, Slovencem pot do juga čistil, Da nij treba živega dokaza, Hrvat in Slovenec se veseli Da, ko bi vsi posnemali Vraza, Njegovih poezi. — Pustivši ožjo slovensko domovino, Bi Nemec, stari vrag naš — glej zgodovino! — Še lažje roval in z večjim pomenom Pogubo tukajšnjim Slovenom." Milan Korytko (1813 — 1839) Poljak je opisan v Jezičniku XVI. 1878 str 5—10. Značajno se omenja tudi v pismih Prešernovih in Vrazovih (Letopis Slov. Matic. 1875 str. 156, 172—4; 1877 str. 162-3). Andrej Smole r. 18. nov. 1800, u. 30. nov. 1840 v Ljubljani. — „Izmedju njegovih (Vodnikovih) naslčdnikah zaslužuje sveusardno čast i pohvalu krajnski vlastelin g. Andria Smole. On ne samo što je prepisivao iz ustih naroda pčsni, nego je i naimao sposobne zato ljude, blagodarno naplatjujuči trude njihove" — svedoči Stanko Vraz. — Zasluge njegove nam kaže a) K raj n s k a Čbelica, kjer se v III. zv. 1. 1832 str. 94—107 iz Smoletoviga zbera nahajajo balade ino pesmi med krajnskim ljudstvam pete — predelane kolikor se je treba zdelo (2—9): Od lepe Vide. Od kralja Matjaža. Od Rošlina in Verjankota. Svarjenje itd. b) Narodne Pšsni Ilirske (Predg. XI), po Prešernu in Kastelicu (Dčla St. Vraza V. 1877). c) Pesmi Krajnskiga Naroda I—V. 1. 1839—1844, po zbirki Korytkovi (Jezičnik XVI. 1878. str. 5. 8). d) V a rh (Der Vormund). Komedija v dveh djanjih. Iz engležkiga „The Guardian a Comedy in two Acts by David Garrik Esq." Prestavil Andrej Smole. V Ljubljani. Natisnil J. Blaznik. 1840. 12. 48. V Gajici. — Na pr. bodi: Pervo djanje. Pervi nastop. (Pri gospoda Serčetu.) Ropotec stari, Ropotec mladi, služabnik. Rop. si. Povej gospodu Seršetu, de bi njegov prijatel in sosed Korel Ropotec rad en par besed z njim govoril. Služab. Precej, gospod žlahtni 1 (grč). Rop. s t. Zdaj, Juri, še enkrat dobro preudari, pršden to reč sosedu Serčetu razodenem, kar miBlim za tč storiti. — Kaj molčiš? Rop. ml. Stric, ali je prav, ali se pa tudi spodobi govoriti? Rop. s t. Ne bodi šemast. — Odgovori mi — pa ne, ko bi se ti preveč zazdevalo. — Po kom pa gotovo veš, de te mlada gospodičina, mojiga prijatla varvanca, rada ima? Rop. ml. Pervič: kadar se srečava, me nikoli ne pogleda. — Pervo zn&minje ljubezni. — Kadar jo ogovorim, ne da odgovora. — Drugo znaminje ljubezni. — Iu kadar se z kom drugim menim, je viditi, de se ji prav dobro zdi. To je gotovo znaminje ljubezni. Rop. s t. Zlodjevo znaminje 1 itd. itd. Na svetlo je dal še v Gajici: e) Veseli Dan ali Matiček se ženi. Komedija v 5 delih. Ponaredil po francoski „la folle journče ou le mariage de Figaro, par Mr. de Beaumarchais" ranjki Anton Linhart. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik. 1840. 12. 143. f) Pesme Valentina Vodnika. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik. 1840. 12. 131. Kazavic. Pesme: Na moje rojake itd. — Pesmi za Brambovce v letu 1809. — Anakreonta greškiga pevca nektere pesni po slovensko. — Popisovanje Krajnske Dežele. — V. Vodnikovo Življenje. — Opomni se tudi, de so Vodnikove pesmi ino druge pisa-rije tukaj ravno tako natisnjene, kakor jih je o n zapisal. Nič se ni prenaredilo, nič popravilo. To se ljudem opomni, ki bi jim morebiti kakšina čerka, kakšin udar, pogolt al kakšina besčda se prav ne zdela itd. Kakor slovstvena — tako je tudi kamnena spomenika Linhartu in Vodniku oponoviti dal blagi And. Smole, le-ta Anacharsis slovenicus (Letopis Slov. Mat. 1875 str. 169; vid. Carniolia). — Knjižica: Pesme V. Vodnika — je jako vstregla našemu narodu in storila, da se je odslej prav čislati jel slovenski pesnik. — Glede na tolike domoljubne zasluge je dr. P r e š e r n koj za Vodnikom zložil žalostinko „V spomini Andreja Smoleta" (Poezije str. 27. 28), kjer poje na pr.: Černe te zemlje pokriva odeja — V grobu tihotnim, naš bratec Andrej! . . — Čedna postava bila ti je dana, — Bistri je um ti z bogastvam bil dan, — Bolj'ga serca ni imela Ljubljana, — Kak si za srečo človeštva bil vžganl . . — Ena se tebi je želja spolnila: — V zemlji domači de truplo leži itd. Stričnik njegov, Viktor Smole, u. 10. marc. 1885 star 42 let poslednji moški te imovite rodovine, je volil dragocene svoje zbirke starinske — naravne in umčtne — in vse ostalo svoje premoženje — okoli 130.000 gld. — deželnemu muzeju Rudol-p h i n u m v Ljubljani ter je tako spet pripomogel, da se tudi v prihodnje vresničevalo bode iskreno slovo Prešernovo: „Dolgo Smoldtov spominj naj živil" Juri Hobe (1807-1858) Sodevski gl. v Jezičniku XVII. 1879 str. 1 — 16. — France Malavašič (1818 — 1863) je opisan v Jezičn. XIX. 1881 str. 20 — 33. — Po smrti njegovi je prišla na svetlo: Mlinar in njegova hči. Žalostna igra v petih aktih. Po E. Raupachu poslovenil Fr. Malavašič. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. Nat. Eger. 1867. 16. 66. — Simon KJančnik (1810—1844) dohtar sv. pisma, v Jezičn. XIX. 1881 str. 33—36. Josip Drobnič r. 18. apr. 1812 pri sv. Hemi kraj Sotle, početne šole izvršil doma, latinske v Celju, licejske v Gradcu, bogoslovne v Celovcu, posvečen 1. 1839, kap-lanaril v Rogatcu, Pišecah, Slovenji Bistrici, v Dolu, Artičah in Brežicah, 1. 1849 služil za pomožnega gimnazijskega učitelja v Celju, po bolezni nekoliko v Vitanjih za kaplana, 1. 1852 umakne se v začasnem pokoju v Trst, kjer je podučeval v javnem zavodu svojega rojaka M. Vehovara, od 1. 1857 pa je namestoval stolico slovenskega jezika na gimnaziji v Gradcu, kjer je u. 5. avg. 1861. Bodi v blagem spominu mož, ki je vse svoje življenje daroval za lepši razvitek dušnega življenja svojih rojakov, pravi D a v. Tr stenj ak, ki ga opisuje v Zori I. 1872 str. 145 — 147. Primeri Knjiž. Zgod. Slov. Šta-jerja, sp. I. Macun 1. 1883 str. 148—9. — Nahaja se v a) Narodne Pčsni Ilirske, St. Vraz, 1. 1839 str. 193 J. Drobnič po pesni: Na tratici — iz Zilske doline. — V b) Novicah 1. 1845: Kmeta svet za zdravje in zadovoljnost — poleg nemškiga (»Kar si z žuli sam pripravim, — Rad poštenje vam zastavim, — De narslajši mi diši; — Vidim, res je, v mnogim mesti — Bogatine dobro jesti, — Pa ko men' — jim ne godi itd.«). Na primer bodi (str. 136): Kje so letos muhe? 1. Kje so muhe zaostale, 2. Al novice odpustite! 3. Tiste zato, ki zgubili De jih letos nič ni k' nam? Men' zareklo se je to; So za letos muhni sled, Tak novice ste prašale, Ve nedolžne le glasite, Prosim, de b' odgovorili Taki dam odgovor vam: S čim vas drugi silijo. Na prašanje moje pred: 4. „Kaj de vsaka ni enaka 5. Zakaj drevje, kak bi radi, 6. Kam zginile so gosence, Po vsim svetu letina ? Ne rodi nam v vsakim let' ? Ki pred leti nekimi Zakaj včasi dež namaka, Ako ravno ga spomladi So storile, de več sence Kdarb'nam suša ljubši b'la? Ni b'lo druz'ga, kakor cvet. Skoro drevje 'melo ni?" 7. Kdar na kratke te prašanja 8. Ako bi pa vse okoli Slišal bom odgovor vaš; Vas iskanje prazno b'lo, Kje so muhe, brez nehanja Vglas'te se pri meni v Doli, Iskal z vam' jih bom nalaš. Rojev muh vam dam čez sto. Pri sv. Jakobi v Doli. j. Drobnič. c) Ilirsko-Nšmačko-Talianski Mali Rečni k od Josipa Drobniča, sa osnovom gramatike ilirske (protumačenom nčmački i talianski) od Vškoslava Babukiča. Troškom Matice ilirske. U Beču. Tiskom jermenskoga monastira. 1846— 1849. XVI. 12. str. 812. — Predgovor. Sastavljajuč ovaj mali rččnik, — koi je po g. prof. An-tunu Mažuraniču preradjen i znamenito te po njem i talianskim jezikom protumačen . . Vorrede. Prefazione. Giuseppe Drobnič. — Predgovor drugi: „Ima več gotovo četiri godine danah, od kako sam ja, bivši tajnikom narodnega družtva čitaonice i Matice ilirske po nalogu starešinstva istoga družtva rččnik ovaj, sastavljen po g. Josipu Drobniču, objavio time, da če se troškom priespomenute Matice na svčt izdati, te sam i poziv k predplati napisao ... Do roka 1846 . . izide samo parvi svezak . . god. 1847 opet drugi . . — Nobena naglost nič ne velja, mudro vele Kranjci ... S druge strane obreknem ja, da ču osnovu slovnice ilirske nčmačkim jezikom spisati, a prof. A. Mažuranič obeča mi, da če ju talianskim jezikom protumačiti ... A, postavši bail-skim povšrenikom u Vinodolu, tamo i ode te silnimi poslovi prečen nemože mi obč-čanja izpuniti . . Nčkom osobitom srščom namčrim se na g. Vladislava Vežiča, koi mi slovnicu talianskim jezikom vešto protumači .. Da se rščnik štampa u Beču? Ovako malenih pismenah neima zadosta u nijednoj štamparii naše domovine . . . Pomislite naj-poslč i na ono, što bi učeni Cornova (Ceh) rekao: da veče kazni za učene ljude nebi znao, nego zatvorivši ih, da jim se zapovčdi, neka rečnike pišu — pa čete, uzdamo se, milostivo oprostiti, što smo sa izdanjem ovoga rččnika toli dugo otezali" . . U Zagrebu 1849. Včkoslav Babukič. Rččnik str. 1—550 v polovičnih razdelkih. Grundziige der ilirischen Sprachlehre str. 551—687. Fondamenti della Grammatica illirica di professore Včkoslavo Babukič tradotti da V. V-ž-6. — L a lingua illirica, o slavomeridionale, si prende in senso piu lato ed in senso piu stretto. In senso piu lato per lingua illirica s' intendono tutti i dialetti slavi, che si parlano nei delta illirico, cioe: fra il Danubio, ed i mari nero e adriatico; questi dialetti si possono ridurre in 3 principali: sloveno, serbo-croatico e bulgaro, perche questi 3 si possono ridurre in un sistema etnogeografico e grammatico. Per lingua illirica in senso piu stretto s'iutende per eccellenza la lingua serbo-croatica, la quale si parla etc. d)VDrobtincah 1. 1848: Stara pravda, černe pike v slovenskih zgodivšinah. Vkanjena lakomnost (po Vuk. Stefanoviču) itd. — L. 1854 Zemljopis itd. e) Slovenska čbela, berilo za obudo in omiko slovenskega duha. Ta časopis izhaja vsaki četertek . . za celo leto po 2 fr. . V osmerki . . Odgovorni urednik J. Drobnič. Natiskar in založnik J. K. Jeretin. U Celju 1. 1850. List 1. dne 3. Prosinca. Zadnji |13. dne 27. Sušca. — V naznanilu pravi: »Slovenska čbela bo u svoje predele nabirala čedne pesme, kratke in podučivne pravlice in pripovesti, popise posebno pomnenja vrednih prigodba in oseb iz slovenske dogodivšine, slovstvene raz-jasnenja in kar slovensko jezikoslovje sploh zadeva, šolske reči in vse, kar požlahnenje človeškega duha podpira". — Tako je postala Drobničeva Slov. Cb. prednica Janeži-čevi Slovenski Bčeli od 1. jul. 1850 do 1853 teč. I—IV v Celovcu. — Mej sodelavci je bil na pr. M. Stojan, J. Šubic, Št. Goličnik, J. Uiaga, A. Strajnšak, Jakob Re-šetar, D. Resanski, nekteri dijaci itd. — V zadnjem listu toži v Ob znani: »Slovenska čbela se še ni pridno po slovenskih dolinah ogledala, jo je že tudi nevsmilena osoda zadela, da mora danes slovo vzeti od svojih, še živih sester in bratov slovenskih časopisov. Premalo število podpornikov ji ne dopuša u zgubo založnika dalje živeti". Živo priporoča domorodcem Slovenijo v Ljubljani, naj jo ohranijo; naj ne gledajo na to, kdo kaj piše, ampak kaj se piše; naj podpirajo vse, kar meri na čast, slavo in izveličenje slovenskega naroda, in naj Bog in Sloga bota jim geslo itd. f) Dvoboj in Raztresenca, dve vesele igri za gledališe. Celje. U zalogi J. K. Jeretina. 1850. 8. str. 78. — Dvoboj, vesela igra v enim delu. Poslovenjena iz nemškega str. 1—42. Raztresenca str. 43—78. — »Mesto Celje je takrat bilo bolj narodno nego sedaj . . L. 1851 se je v Celji čitalnica ustanovila vzlasti po prizadevanji Drobničevem ter so se v mestnem gledišči predstavljale razun imenovanih sledeče igre: L. 1851 Dobro jutro, Golfan Starec, L. 1852 Tat v mlinu, Županova Micka itd. Drobnič je vse te igre sam uredil, učil igralce deklamovati. .; on je tedaj na Štajerskem bil prvi mož, ki je hram slovenske Talije odprl itd." Da bi bil pa Drobnič prestavil tudi Kukuljevičevo igro Juran in Sofija, kakor piše Trstenjak v Zori (str. 146), ni res, kajti rodoljub, kteri je iz ilirskega prestavil „Dve igri za slovensko glediše. I. Juran in Sofija, ali Turki pri Sisku. IL Štepan Šubic, ali Bela IV. na Horvaškim" — bil je Andrej Likar (1826—1865), o kterem glej v Jezičniku XVII. 1879 str. 62 —66, kjer je tudi omenjeno, da ste te dve igri — v mnogo lepši besedi in obliki — 1. 1850 v založbi pri Jan. Giontini prišli na svetlo v Ljubljani. g) Zemljopis je v Slomšekovi knjigi »Ponovilo potrebnih naukov za nedelske šole na kmetih. U Beču 1. 1854" del VII. str. 656 — 716, spisal Jožef Drobnič: Spoznava sveta, suha zemlja, voda in morje, obrazi in mera zemlje, zrak, podnebje ali pojas, ljudje in narodi zemlje; Azia, Afrika, Europa, austriansko cesarstvo, Amerika, Au-stralia (Vid. Zbr. Spisi I. str. 248). h) Slovenski Prijatel, časopis za šolo in dom, izhajoč v Celovcu, ima 1. 1856 in 1857 nekaj jako dovtipnih pisem, ki jih je iz Tersta pisal bratič Jožef (t. j. J. Drobnič) svojemu stricu in stric Matija bratiču — o slovstvenih zadevah slovenskih, o nekterih rodoljubih, šolanih Slovencih, čudnih pisateljih, nemškutarjih, oblikah om-ega, o duhovnih, kterim je poleg ponižnosti treba tudi poguma in čerstve volje itd. — Iz Čbele 1. 1850 je ponatisnjena tudi njegova po narodni pravljici zložena pesen »Pomagaj si, pa ti bo Bog pomogel" (1856 str. 20. 21), v kteri se kaže, ker je Slovenec brez plačila pogostoval Boga in Petra, naposled: Zato je od tiste dobe Nemec v dnarjih prav premožen; Lah ima vse polno robe; Z žitom je Mažar založen; In Slovenec naš prijazen, On je krog in krog — ves prazen. i) Slovensko-nemško-talianski in Taliansko-nemško-slo-venski Besednjak, spisal in ob svojem natisniti dalJožefDrobnič. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik 1858. 8. str. 355 v polovičnih razdelkih. I. Del str. 1-197. II. Del. 199 — 355. — V predgovoru, pisanem v Terstu 1. 1857, pravi na pr.: »Kakor da bi se med Taliani in Slovenci polovica sveta razlegala, po kteri bi vzajemno občenje med njimi čisto nemogoče bilo, se do zdaj ne da zaslediti nobeden pismen spomenik, kteri bi jim bil vzajemni ključ do njih jezikov. Pogrešanje takega ključa me je vpo-tilo, da sem mali besednjak sostavil, kteri bi tima narodima, ki sta si po eni strani mejaša, naj za silo razlagal, kako se njihova jezika razločujeta . . Ker sem ti besednjak samo Slovencom in Talianom namenil, in toraj le na dva dela razdelil, se nemški jezik v njem naj samo za koristen pridavek šteje. Vem dobro, da bi se to delo izverstniše in bolj popolno bilo dalo narediti; pa za zdaj naj bo s tim zadosti. Serčno me bo veselilo, ako bom včakal, da se bodo želje za popolnišim takim besednjakom obilno razodevale." — Še bolje govori v »Odpertem pismu" 1. 1857 v Novicah (str. 87), kjer piše: »Ključ do človeškega serca je živa beseda, je jezik. Kdor se s svojim bližnjim pogovarjati ne ume, bo pri njem le malo in slabo opravil. Da bi tudi vam, Slovenci! mogoče bilo si ključ do serca Talijanov (Lahov) oskerbeti, sem vam spisal dvoje bukvic: talijanski besednjak in talijansko slovnico . . . Talijanski jezik ni le lep jezik, on je tudi mnogim, posebno tergovcem potreben itd." Kakor o Slovenski Bčeli — razodel se je Drobnič tudi o Glasniku Slovenskem v odpertem pismu g. A. Janežiču v Celovcu, češ, v Gradcu že sem čital v Novicah 1. 1857, da bote ob novem letu lepoznansk časopis izda vati začeli. Krasen je ta namen in priličen . . . Naša kniževnost je jalova — preberi Novice, potem se so-pet posti, dokler drug list dobiš. Časopis, kterega nameravate izdavati, bi moral po takem narmanje enkrat ob tjednu izhajati. Pa tudi to še ni zadosti. Slovenci želijo tudi berila v unanjih narečjih, posebno se ta želja po jugoslovenskem (ilirskem) povsod raz- odeva. O vsem tem bi ne bil besedice čerhnil, ako bi me tukajšni mladi Slovenci ne nagovarjali, da bi jaz ob novem letu v Gradci izda val lepoznansk list . . Triglav . . vsak teden na celi poli — perva polovica čisto slovenska, druga čisto ilirska . . v ktero bi se pogosto vpletale lepše cvetlice tudi severnih Slavjanov . . . Čednim željam streči, ktere so mi mladi rodoljubi razodeli zastran takega časopisa, bi bilo moje narveče veselje; pa moje zdravje je tako razderto, da mi drugo ne ostane, ko želeti, da bi Vi ali kdo drug po tem načertu vredoval svoj lepoznanski časopis itd. (Novic. 1857 str. 315). k) Venec gledišnih iger. I. Igrokaz. Drevar ali beli gaber. Pervi spehlaj. V Gradcu. Nat. A. Leykamovih dedičev. 1859. 16. str. 87. Značajna podob-šina v dveh delih. Po F. Kaiserovem „Junker und Knecht" za Slovence pripravil J. D. t. j. Josip Drobnič. — Dva igrokaza. Starost slabost, vesela igra v enem dejanju, z nemškega posnel J. D. — Ta igra že leta 1850 v Celji pod naslovom „Raztresenca" natisnjena je v tem natisu nekoliko prenapravljena. V Gradcu 1859. 16. str. 1—36. — Pravi Slovenec, veselica v enem dejanju. Po Franul-Weissenthurnovkini „die Schweizerhutte" za Slovence predelal J. D. — Dejanje biva blizo Ljubljane leta 1821 po sv. treh kraljih. — V igri .Drevar" grajšak grof Podložki in sinovec njegov plemič Golobradič govorita le štokavski (ilirski). Na razgled bodi iz I. dela 6. prizor: Pecko (plemičev vodnik stopi na prizor jugoslavensko oblečen). Zdrava mi bodi slovenska domovina! Dolgo je že, kar nisem več tvoje sape dihal! Prigovor sicer pravi: povsod je dobro, doma najbolje; pa tega prigovora jaz ne morem poterditi. Meni se med južnimi Slavjani bolje godi, ko mi je nekdaj doma bilo. Pa prav za prav je Slovenec še zmirom v svoji domovini, naj bo med Slavjani kjerkoli hoče. — Po svojem stanu sem le učenik, ki je nalogo prevzel samorašnega človeškega divjaka po-žlahtniti. Požlahtniti koga, pomeni po drugod kaj druga, ko pri Slovencih. Pri njih se pravi, da je Slovenec požlahtnjen, ako se mu je med čelusti nemški jezik vcepil. S takoj žlahtnostjo se košatijo in šopirijo naši cepljeni žveplenkarji, trakarji, črepinkarji, če-bularji, cvekarji, špeharji, klobasarji in skoro vsi drugi — arji, in se vselej k Nemcom štulijo, ako ravno jim je deblo slovensko. Nekteri naših rojakov se na to serdijo, pa modremu Slovencu je to clo ljubo; zakaj dan današnji je nemški jezik med Slovenci očitno znaminje, po kterem se hitro in lahko spozna, kakšne peke da je tisti Slovenec, ki nemški govori. Ako se mladi Slovenci v gosposkih suknjah nemški pogovarjajo, je med 100 krat 99 krat res, da so ti Slovenci kaki črevljarski ali krojački pomagači, ali pa kaki drugi rokodelci. Učenega stanu gotovo biti ne morejo, ker visoko šolani mladi Slovenci dandanašnji le rajši slovenski govore. Ako se slovenski kmet z nemšiuo sili, je gotovo znaminje, da je siromak že čisto pod košem — rad bi namreč dal ljudem verjeti, da je njegova nemšina toliko vredna, kolikor njegovi dolgovi znesejo. Slovenski kmet, kteri še kaj svojega ima, nosi klubuk po strani na levem ušesu — in se slovenski odrezuje. Nekteri zoperniki nam sponašajo in pravijo, da Slovenci nimamo nobenega plemstva, t. j. da nimamo ne slovenskih grofov, ne baronov, ne vitezov; pa taki možje pokažejo, da so v naših zadevah pravi nevedneži. Učeni jezikoslovci učijo, da so na slovenskih imenih končaji: šegg, nigg, negg, čič, nič, vič žlahtnivni končaji, n. p. imena Pete-linschegg, Kokoschinegg, Politschnigg z dvema „g" pomenijo: grof Petelin, grofica Kokoš, grof Polič; z enim „g" pomenijo barone in baronice. Končaji tschitsch, nitsch, vitsch, ako se v njih „6" z nemškim „t-sch" piše, pomenijo take žlahtnike, kterim Nemci „Herr von" pravijo, n. p. Pijančič, Capinič, Sleparovič se pravi po nemški: Herr von Pijane, Herr von Capin, Herr von Slepar. Končaji šek, nek, nik, čič, nič, vič, slovenski pisani pomenijo imena priprostih kmetov. Dela II. prizor 18 (konec): Grof. Meni se čini, da bude naj bolje, da se sudnička dvorana pretvori u dvorana veselja. Drago nam mora svim biti, da su se te stvari tako okrenule. Svi smo imeli dosta straha, kojega je uzrok moj sinovac. On je za svoju vetrenost zasluženu plaču več primio, što je kao zločinac uhvatjen bio. No najviše straha i žalosti preterpili su Miha i Špelka. Za ovaj strah dat ču vama bogatu dotu, i buduč da je na mojoj gospoštini u Brestovcu služba majera prazna, bit češ ti Miha od danas tamo moj majar. Miha in Spelka (poljubita grofu roko). Miha. Milostivi gospod grof! Strah in veselje sta me naglo eden za drugim tako prevzela, da ne vem drugega reči ko: Bog poživi milostivega gospoda grofa! Vsi na kupe razpostavljeni. Obči živioklic: Živio naš grof! živio! Zavesa se spusti. Pravi Slovenec. Prizor 4 : Gospod (Šander, car Ruski) drugarju (ministru svojemu): Kako se vam dopada ta Slovenka, in sploh tukajšni Slovenci? Drugar. Priprosta nedolžnost je sploh Slovencom lastna, in se mora vsakemu dopadati. Gosp. Meni je, kakor da bi bil med svojimi ljudmi. Jasni in bistri pogled Slovenca razodeva njegovo poštenost; njegov pravilni obraz in njegovo vedro čelo oznanu-jeta visoko hitroumnost; po svoji telesni okretnosti in gibičnosti je vstvarjen za vse umetnosti. Med vsimi slovanskimi narodi se mi dozdeva, da je slovenski najžlahneji. Svojemu cesarju je ves udan, in zvest do poslednjega zdihleja; le škoda, da nima nobenega prijatelja, ki bi ga branil njegovih sovražnikov, kteri bi ga radi v žlici vode potopili, ako bi mogli. Njegovi sovražniki mu ne vejo kaj sponašati; le to mu za krivico štejejo, da je slovanske rodovine; da je njegova žlahta čudno velika itd. 1) V nem. slov. slovarju 1. 1860 omenja C igale nem. slov. talianskega besednjaka 1. 1858 ter pravi, da je J. Drobnič dokaj slovenskih besedi in prislovic, ki jih je bil nabral dekan J. Alič, z dragocenimi dostavki pomnožil in poslal vredništvu (Vorw. VII). — A. Janežič piše o njem: Rajni — Jožef Drobnič — more se po vsej pravici imenovati jugoslovenski pisatelj, zakaj pisal je enako spretno v slovenskem, kakor v horvaškem narečju . . . Pero mu je prav gladko teklo, posebno pa mu je bila humo-ristična pisava pod palcom. Ves čas svojega življenja se je poganjal za zbliževanje ju-goslovenskih narečij. Svojo knjižnico je volil jugoslavenski akademiji. Naj mu bo lahka žemljica (Slov. Glasnik 1861 str. 106)! v Dp. Jožef Subfc r. v Mokronogu 20. dec. 1802, učil se v Kranju in v Ljubljani, lekarstva na Dunaju in v Padovi, kjer je postal doktor zdravništva 1. 1834; nato se naseli v Celju, 1. 1860 preseli v Slovenske Gorice in od tod v Maribor, kjer umre 22. aprila 1861. Rokopise svoje je ranjki ukazal izročiti J. Dr ob niču. Ko se je bil 1. 1843 slovenski duh zdramil iz tisučletnega spanja, ter so v Ljubljani izhajati jele Novice, se je tudi Šubic poprijel slovenščine, stopil je v kolo za materinščino vnetih mož. Bukve in novine slovenske bile so mu pri roci vsaki čas, kterega mu je dopuščal poklic njegov; bral in pisaril je od te dobe nevtrudoma, piše o njem J. M. Bor o vs ki (v. Slov. Glasnik. 1861. št. 12). Od leta 1846 so izhajali sostavki njegovi v a) Novicah, veči in manjši dopisi iz Celja (J. Š.), do 1. 1858. - L. 1848 se Dr. J. Šubic (Schubitz) v b) Sloveniji 1. 8 kratko pa krepko ustavi J. Macun u, ki je bil takrat v latinskih šolah učitelj v Terstu, v spisku: O p o m i n k i na sostavek, kateriga je Slovenija u 3. listu prinesla pod napisam: „Kakšen jezik bodemo vzeli za šole in pisarnice po slovenskih krajih." Ondi piše na pr.: „Mila Slovenšina, kaj se bo Še z teboj godilo? Dozdaj so te Nemci zatirali, ino ravno v teh časih si silno perzadevajo, te popolnama zatreti. Rodoljubi domorodci pa želijo in se trudijo, te iz gomile, pod katero si jezero let v terdi tamnoti ležala, potegniti in izbuditi. Pa kaj beremo? Med nami, med Slovenci je SI o venec vstal, ki trobi, de imamo svoj jezik popustiti ter druziga — ilirskiga — se poprijeti, in le tega v šole in pisarnice vpeljati. In zakaj?" Nato zavrača Macunove dokaze glede knjižestva, dogodivšine, pomanjkanja krestomatije, ter pravi naposled: „Vzemi človeku jezik njegov in vse si mu vzel . . . Slovenci Slovenšine ne bodemo popustili, in od takiga zapušenja le govoriti je že pregreha zoper domovino!" Isto leto se je v c) Celjskih Slovenskih Novinah št. 14 bridko urezal po sestavku o „brezzakonstvu duhovnikov — proč z samostani, proč z coelibatam"! — Da je še dalje dopisoval v Slovenijo in Ljublj. Časnik, vidi se na pr. 1. 1850 št. 51: I. S. Presl itd. — Tako se nahajajo njegovi spiski v Drobničevi d) SI. Čbeli 1. 1850 in v Ein-špielerjevem e) Slovenskem Prijatlu za šolo in dom 1. 1855—7: „Mertvaška glava" — pripovedka — krokarji, kaj nek krokarijo, kaj nek pojo? — Meni dozdeva si, da se glase: — Kar se zgodilo ni, to se ne zvč. — „Jezikoslovne opazke" — nekaj v prihodnje slovnice in slovarje (str. 24. 25; 125—127 1. 1856 cf. 1855 str. 258. 293). — Nektere reči je priobčeval tudi po f) Drobtincah na pr. 1. 1857-1860: Bogoljubnost zdravnikova itd. — Nekaj v čiščenje in olikovanje slovenskega jezika. V g) Vodnikovem Spomeniku 1. 1859 kaže se str. 213. 214: Episoda iz Vir-giljevih bukev »Georgikon" (Predgovorček. Dika Italije. Razlaga), ktero je vanj poslal še sam; a v Janežičevo Cvetje" iz domačih in tujih logov je izročil vže prof. J. Majciger z životopisnimi čerticami vred (str. 116—118) rokopis njegov: h) Publija Virgilija Marona Georgikon, tO je: Poljedelstvo. Čvetere bukve. Poslovenil Dr. J. Šubic. V Celovcu 1863. 16. 118. Nat J.Leon. — Zanimiv nam je tudi v narodnem oziru »Predgovor", iz kojega bodi na pr.: »Najlepši cvet latinskega pesništva je pesmotvor Publija Virgilija Marona, ki mu je naslov: Georgika, to je: Poljedelstvo. Ta pesmotvor je pravi glasonoša slave pesnikove . . . Navdajala me je pri tem delu sladka nada, da s tem prevodom tem več vstrežem slovenskim bratom — nekoliko omikanim, zlasti mladeži viših učilnic, ker še nimajo nobenega klasikarja popolnoma poslovenjenega; glasoviti pisatelji greški in latinski pa so vendar na vekove temelj in podlaga, na kterej ste razcveteli omika in slovstvo vseh narodov . . . Ker sem Slovencem pisal in prevod namenil omikanim čitateljem slovenskim, prizadeval sem si pisati tudi čisto slovenski, govor izobraževaje le po narodu, vendar pak oziraje se na staroslovenščino in na ostale narečja bratov slavjanskih . . . Pisaje to delo dopolnil sem Horacijevo pravilo, da pisatelj naj spis popravlja in gladi devet let (nonum prematur in annum) več kot na tanko; kajti začel sem prestavljati ta pesmotvor mesca oktobra 1. 1850; doveršil sem ga 1. 1860 . . . Položim pa ta književni plod, venec iz lepe ogradi latinskih Modric, na sveti oltar preljubljeni majki Sloveniji. Kranjska zemlja, mila domovina! ktera si me rodila in gojila, lej, nisem tebe pozabil, ne nehal te ljubiti, ako-ravno mnogo let oddaljen tvojemu naličju, bivajoč v ptujih gradovih, potovajoč po ptujih krajinah. Tebe sem se spominjal na bregovih dereče Donave, tebe na obalih jadranskega morja, tebe na Štirskem, v deželi zelenih gora, kjer bivam mnogo let in kjer bode počivalo tudi truplo moje. Kdo bi tudi pozabiti mogel matere svoje? Saj si lepa in mila, da si ravno majhna, domovina moja, ter okinčana z nebrojnimi naravnimi in umetnimi čudeži nad in pod zemljo; saj imaš verle sinove in hčerke zale; saj obiluješ mnogoterega blaga in izdelkov pridnih in umetnih rok! Da bi cvetela in napredovala v eno mer, preljuba očetnjava moja! Da bi te slavili tvoji sinovi ter oblagodarovali z darovi juna- štva in omikanega duha, da bi se ponašala tudi med sestrami slavjanskiini! Meni živečemu ni bilo prostorčeka privoljenega na tvojih livadah; rad bi bil vsaj zadnji senj spaval v tvojem naročji, v osenčji lipe domače; toda tudi tega mi je odrekla nemila osoda ter mi v ptuji zemlji odločila poslednje pokojišče itd. (str. 8)." — Ker je knjižica Slovencem v rokah, bodi iz prevoda na primer le: I. Bukve. Kaj vesele sejatve stori, ob kteri li zvezdi Polje orati, Mecena, in brestju dovezati terte Prav bi bilo; kak vole rediti, kakova gojitva Drobnici gre; način, da si hranimo čbelice pridne, Naj tu v pesmi povem. IV. Bukve. Sedaj pa hočem rumenega mdda nebeške darila Pevati. Še na ta del ozri se ugodno, Mecena I Čudovitne reči naznaniam drobnih živalic, Vojvode jake rodu, njegove početja pa bitve, Običaje vse in šege vesoljnega polka. Trud je v majhnih rečeh; pa slava ni majhna, če milo Blagovoli nebo in prošnjo vsliši Apolo itd. — — XXVI. To sem pel o gojitvi livad, o reji živine In o saditvi dreves: med tem, ko Cezar povišani Ob Evfratu z vojno gromi, zmagav'c pa narodom Voljnim prava daje, ter pot do Olimpa si išče. Mene Virgilija je Partenope lepa redila Tisti čas, in cvetel sem o mirnem učenji, Pesme, ki sem igral pastirske, pa mlad in pogumen Titire, tebe prepeval v senci košatega gabra. Jožef Ilašuik r. 8. marc. 1811 v Terbonjah blizo Vozenice, v latinskih šolah bil v Mariboru, v bogoslovnih v Celovcu, mašnik 1. 1835, mej prvimi učenci Slomšeko-vimi, pozneje več let bil za župnika v Trbovljah, naposled pri sv. Jurju poleg Celja, u. 6. marc. 1883. — Bil je on med duhovniki, kteri so v Celovški duhovšnici slovenili a) Perpovedi, pravlice, izglede, ki jih je popravljal in na svetlo dajal Slomšek (Zbr. Sp. I. str. 231 — 234). — Prve pesmice njegove se nahajajo v zbirki b) Pesmi, na svetlo dal M. Ahacel, n. pr.: „Slovojemanje; Dobrovoljn strelic; Zvezdam (Tam na nezmernim nebi — Se zvezde svetijo, — In lepe navke tebi — O človek! pravijo — Povzdigni le od zemlje — K nebesam rad oko; — Ti svet veselje jemlje — Bo tam povernjeno itd.). Jako veselo je brenkal J. Hašnik v c) Novicah na pr. 1. 1845.: Božje varstvo po resnični prigodbi; Močan varh (sv. Krištof nad selam Grajskim po stari pravlici iz Turških časov). L. 1847: Sprememba št. 26, Pevec št. 39, in tej odmev je menda Drobničeva v št. 45: Pevca slovo, kteri se tolaži naposled sam: »Nebeška dežela — Je polna veselja, — Per angeljskih korih — In zvoljenih zborih — Tam gori bom pel." — L. 1848: Svobodni Lenart (ironično o svobodi tistega leta) št. 17; Divji lov št. 46 (ne planinskih sov, ne krokarjev, ni tatov, ni protivnikov, marveč pohajačev, potepuhov, vasvavcov, zapeljivcov in pijancov). — L. 1849: Kdor je silen, več dobi; 1. 1852: Nesrečnik; 1. 1853: Čudna smert tatu; Strah za strah itd. — L. 1848 itd. dopisoval je včasih d) v Slovenijo, kjer je čitati n. pr. pesem: Pravičen pogum (Slovenci! zdaj je vstati — Se živo braniti, — Protivnika pregnati — Ki vropat nas želi itd.). L. 1850 št. 22 priobči Slovenija „iz starega rokopisa" pesen: V mladosti nesrečen. vročina, starost prikima — v persih je zima. 2. Zelenje spet oblači vse, Nam daje sladko upanje, Zelenje pa in upanje Je vzela meni zima. 5. Prisvita komej beli dan, Glasi se petje od vsih stran', Al gluh za vse sim in zaspan, Je v persih huda zima. 8. Ah, jez zastopim čisto vas, Kaj pravite mi rožice, Kaj pravite mi tičice, Kdaj bo nehala zima. 3. Po polji vidim rožni cvet, Metulj popiva z njega med, Po meni pa se dela led, Je v persih huda zima. 6. V spomladi noč več strašna ni, Slaviček vižice drobi, Po meni burja pa hruši, Je v persih huda zima. 9. Ko zgine lica tvojga cvet, Ko zgine spred oči ta svet, Tačas spomlad bo prišla spet: Te bo nehala zima. — Hlaiina - 1. Spomlad je prišla, vse cveti, Življenje novo se rodi, Za mene le spomladi ni, Je v persih huda zima. 4. Kar diha in življenje ima, Z veseljem vse spomlad obda, Pri men' je žalost le doma, Je v persih huda zima. 7. Povejte rožce, prašam vas, Povej mi tičic mili glas, Bo še za me veseli čas, Kdaj bo nehala zima? Draga Slovenija! V tvojem 22. listu tekočega leta si pod naslovom: „V mladosti nesrečen" in s pasko (iz starega rokopisa) pesm podelila, ino od spodaj spet opomnila, da si jo v starem rokopisu našla. Povedati moram, da ovi rokopis, v kterem rečena pesm stoji, ne more sila star biti, ker jaz sim pesm, katero si jo prinesla, brez vse lučke idee čisto izvirsko 1. malega Serpana 1839 v Sevnici pri Savi v Šmarn gre-doč v napadu neke tužnosti zložil, kar je mnogim znano. Pokazati, da je zima v mojem sercu nehala, kak hitro se mi je pričelo bolje goditi, sim zložil 1. Velikotravna 1847 pesm od Pevca v Novicah tisnjeno. Ino kazati, da nisim s svetom nič neč razpaden, ti tukaj spet eno novo pošlem v znamnje radostnega serca. Ne bil bi se oglasil za to, ker pa mislim nekaj svojih pesmic na svitlo dati, in ker je tudi v Ahacelnovih knigah moja pesm: »Zvezdam" brez podpisa, ne smem molčati, da mene za literarskega tatu, kar naj več čertim, ne bodo imeli. Moja osoda je, da lepše mojih pesim mi ljudi jemljejo, mnogo omazank mi pa prilastujejo. Prosim Te, razglasi pričejoče razjasnenje tvojega vernega prijatela in iskrenega Slovana Jozipa Hašnilc. Novi pesmi v znamenje radostnega srca naslov je: »Blagor pesnika" in se nahaja v 1. 26 str. 104. — V teh treh pesmih kaže se dobrovoljni Hašnik popolnoma. Ker je tretja (Pel bi rad — Pojem rad — Pel bom rad) vže najbolj znana, naj se v značaj pesnikov ponatisne tukaj druga po Novicah 1847 1. 39 n. pr.: 1. Sim pevec in peti Je vse mi na sveti, Saj dani so glasi, De pojem si včasi — Zakaj bi ne pel? 4. Če tudi je delo Mi čelo ogrelo, Vse trude premagam, Ko pesmice zlagam — Zakaj bi ne pel? 7. Je žalost me vila, Je pesem pa mila; Je duša vesela, Se taka bo pela — Zakaj bi ne pel? Pevec: 2. Saj ptičca tud poje Si pesmice svoje, Nam dela veselje; Tud peti imam želje — Zakaj bi ne pel ? 5. Je delo končano, In vse že zaspano, Na zadnje še eno Zapojem pošteno — Zakaj bi ne pel ? 8, 3. Svit zgodne danice Igra mi na lice, Ustanem, prepevam, Veselje razsevam — Zakaj bi ne pel? 6. Prijatli in brati Me sil'jo dostkrati, Svoj glas povzdigniti, Jih razveseliti — Zakaj bi ne pel ? Zveličanih kori In angeljski zbori Prelepo pojejo, Mi peti rečejo — Zakaj bi ne pel? Vsled spodbude v Sloveniji je nekaj svojih pesem od 1. 1836 do 1849 res dal na svetlobo z napevi — bil je sam bolj pevec nego pesnik — in to z napevi lastnimi, narodnimi in drugih umetnikov, ktere so se zlasti po Štajarskem hitro razširjale. Vseh skuppj je 24 na pr.: »Zvezdam, Slovo prijatelc, Nesrečnik, Napitnica, Svetjanževec, Pri-jatelu, Tičica vjeta, Odglasi, Samstvo, Sreča mine, Kaj je najboljši, Spomladanska, Nesreča, Zima, Rožmarin, Pevec, Sprememba, Sanjač, Pravičen pogum, Vojaška, Osoda, Oblakam, Blagor pesnika, Golutii". — Naslov jim je e) Dob rov oljke, zložil in založil J oz i p Hašnik, 1. 1854. Nat. iz kamnotiskarnice J. Blaznika v Ljubljani. Učenec in prijatelj Slomšekov je čislal vzlasti f) Drobtince, ter vanje dopisoval na pr. 1. 1848: Pokaj v šolo. Rožmarin. Očenaš. — L. 1849: Pervo sv. obhajilo (na Botriško Nedelo). Pesem: Brezovka. — L. 1856: Oče naš. Pot, resnica in življenje. — L. 1857—1860: Za vse, ki pri cerkvi kaj opraviti imajo. Pesem: Na hribih. Spet domu itd. L. 1869: Božična. Pastirska. — Kakor Slomšek — je zapel tudi J. Hašnik spomenico prvemu pesniku slovenskemu v g) Vodnikov Spomenik 1. 1859: Razsodba. Časodir. — Prvo spremlja z opazko: Deseti dan grudna leta 1846 nas je bilo več pri mizi, smo marsikaj se pogovarjali in beseda je prišla tudi na slavniga Vodnika. Vsi smo ljubeznjiviga očeta pevcev inočno hvalili, le en sam mož je bil med nami in sicer nekdanji učenec in bližnji sosed Vodnikov, kterimu gorke pesmice Vodnikove niso dopasti hotle in je serdito besedo nam povedal, da je Vodnik včasi clo od ljubezni zapel. Ker je mož bil prileten in višiga stanu kakor jest, si nisim upal mu nasproti govoriti, samo povedal sim, da Vodnik sam je zavolj tega se bil večkrat izgovarjal. Da bi pa lastnost in pravico pesnikov za ljubezen uierzlimu gospodu še bolj pod nos dal, sim čez noč »Razsodbo" zložil in mu drugi dan poslal. — Izmed šesterih kitic bodo na razgled naj: 1. Že jezer let ta navk je star: 5. Zatoraj naj posluša me Da s pridnostjo se da dobiti Ki vpileno želi vse imeti, - Umetnost vsaka, in 'zučiti In dela če serca prekleti Če je za njo le tebi mar. Resnica stare skušnje je: Al dati gladke govorice „Da 'z glave gladke — pa ledene, Snovat' in zlagati pesmice Iz serca sladke — pa ognjene človeku je prirojen dar . . . Rodijo pevcev pesmi se." 6. Ki ojstro rad prepili vse Svobodnih pesnikov naprave, Ne zna, da delo samo glave Brez serca malo hvali se. Zveličar treznost naročuje — Modrost in umnost nam svetuje — Ljubezen pa on vkazalje. Matija Vertovec (1784 — 1851) kdo je bil in kaj je spisal slovenski,, to je povedano v Jezičniku XVI. 1. 1878 (str. 60—71), in Mihael Verne (1797—1861) v tem istem letniku (str. 72—83). Jožef Poklukar r. 16. apr. 1791 v Gorjah, posvečen 1816, škofov kapelan, učenik nravne v Gorici in Celovcu, potem profesor duhovnega pastirstva v Ljubljani, kanonik, u. 7. marc. 1866. - Spisal je a) Duhovno Pastirstvo, ktero je bil pričel slovenski zlagati Juri Zupan (r. 2. apr. 1784 v Zaspih, mašnik 1807, profesor in ravnatelj semeniški, korar, u. 10. nov. 1857 v Ljubljani), po kterem se je mnogo let učilo, ktero je pa — v lastnih oblikah in izrazih — ostalo rokopisje. Priobčil je Prof. —r b) po Novicah na pr. 1. 1845 št. 29 — 31: Prilike ali primere (resnici, laži, nedolžnosti, modrosti, prevzetnosti, bahariji, sovraštvu, ponižnosti, ljubezni z njenimi blagricami in rajskimi prebivavci); 1. 1847 vže z nekako lastno pisavo: Prošnja farmanov do sojiga fajmoštra (str. 3 — 198) o potrebnosti šole in šolskega olikovanja itd. — L. 1849: Kako dolgo še ne bomo lažnivosti svo-jiga pravopisa slovo dali (str. 8-75), kjer svetuje pravopis — v treh vladinah brez sneme, namreč: „Piši tako, kakor omikani ljudje sploh govore, ali kakor slovna (gramatika) izrekovati ali brati uči; ko je pa izreka kake čerke v ti ali uni besedi nerazločna, jo piši s tako čerko, ki jo pri nje izviru, ali pa pri nje sklanjanji slišiš; in če se primerijo take imena ali besede, ktere ljudstvo razno izgovarja, boš prav storil, ako vselej to izvoliš, kar je meči ali lepoglasneje". — Temu nasproti jo zapoje Pod-lipski v Sloveniji 1. 30: „Smešnica in resnica"; v Novicah 1. 20 pa odgovori v dokaj resnem spisku: Pišimo kakor smo pisali! — „Vredništvo Novic ni prijatel abecednih reči, ker zdej in vselej je bila naša želja: le delati, delati, in knjige, ki jih tako silno potrebujemo, pisati. De smo vzeli tako obširin sostavek gosp. —r v Novice, smo storili to le iz visociga spoštovanja do za slovenšino mnogozasluženiga gosp. —r, de nej svet presodi njegove misli. Daljniga govorjenja ne bo več v Novicah v tem, kakor de bomo po dani obljubi eno pesmico v nasvetovanim pravopisu natisniti dali". — To se je zgodilo v prikladi k i. 22 v pesmi „Lavdon" z obširnim odgovorom Poklukarjevim (Vid. Jezič. XII str. 19. 20). L. 1850 je spisal prof. Poklukar jako čvrsto in podučno razpravo v Novicah (str. 99—110) z naslovom: Od omike slovenskiga jezika. „Bilo je to pojasnjenje povirno v nemškim jeziku izdelano in nemškimu časopisu namenjeno; ker ga pa častita vredija ni hotla v natis dati, smo ga izročili Novicam v slovenskim jeziku". — Začetek se glasi: „Že pred nekaj časam je bil v Ljubljanskim nemškim časopisu en sostavik na svitlo dan, v kterim nek pisavec iz Čateža pod namiko in pretvezo, povzdigo slovenskiga jezika pospešiti, z naglo spremenjenim obrazam čez omiko tajistiga svojo sodnjiško palico zlomi. „Rebus in arduis aequam mentem servare memento!" to je: „ Pomni v pro-tivnih rečeh, de pokoj duše ohraniš!" smo po besedah pevca sami sebe opominovali, ko smo z globoko nejevoljo to visoko učeno, z greškim imenstvam potreseno čerkarijo brali. Ne trohe nismo mogli dvomiti, de se bodo sinovi Slovenije eden pred drugim skušali, temu zakritimu protivniku njegovo čelo izbrisati in sramoto našimu jeziku, od njega storjeno, pred ravno tistimi bravci, pred kterimi je dan zagledala, zopet v tamo pognati. Tode zunaj kratkiga odgovora v Ljubljanskim časniku nam dosedaj še nobeno natankniši odslovilo ni na vgled prišlo. — Kaj tedaj? Ali v resnici tako slabo stoji z našim je-zikam? Ali je res tako vse olike prazin, de bi se njega in njegoviga učenstva skoraj sramovati mogli? itd. Velika bogatost in mnogoterost, ki jo slovenski jezik v končnih zlogih ali izhodih svojih imen ima, to delo (domače imenstvo — terminologijo) zlo po-lajša, in stori, de se tudi nar manjši zakloni in zapoge (Nuancen) zaumenov z ravno tisto besedno korenino naznaniti zamorejo. V dokazo tega in v poljubno rabo spodej (v dokladi k 20. listu) en par izgledov podverstimo" — v treh glagolih: dati, vzeti, pisati — po njih koreninah slovenski in nemški na pr.: Pis, pisek, pisaj, pisje, pisilo, pis-nost, pisljivost, pisalo, pisava, pisatelj, pisar, pisač, pisarun, pismo, pismar, pismarstvo itd. itd. L. 1851 je dal po Novicah (1. 27) in po Danici (1. 29 in 1853 1. 17) razglasiti: Naznanilo prihodnje izdaje noviga, občno-slovanskiga, zraven tudi nemškiga, francoskiga in laškiga, in po dopustljivosti okoljšin tudi vesolniga ali celosvetniga alfabeta s priloženo kratko predlago samiga slovenskiga v poskušnjo . . . Ker je to naznanilo z doklado slovenskiga alfabeta v poskušnjo ne le Slovencam, ampak tudi vsim drugim Slovanskim narodom in verh tega tudi Nemcam, Francozam in Laham namenjeno, je moglo po tim takim v nemškim jeziku pisano biti, in se dobi pod naslovam: c) Ankiindigung eines niichst zu veroffentlichenden allgemeinen 1 a t e i n i s c h-slavischen, zugleich deutschen, franzosischen, italienischen und eventuell auch eines Universal- oder Welt-Alphabetes mit Beigabe eines Brevi-manu-Vorschlages des slovenischen Alphabetes als Probe. Von Joseph Poklukar, Dorakapitular an der Kathedrale zu Laibach, emerit. k. k. Professor der Theologie. Laibach 1851. 8. 42. Ign. v. Kleinmayr. Poslal je tega dela nekaj na ogled v Monakovo, nekaj v Moskvo, ali od nikoder nikakega čisla! — Sam je vedno preminjal, popravljal — in 1. 1860 stori, da je 1. 34 prva, 1. 48 druga in 1861 1. 5 tretja »Poskušnja novih domestivnih čerk za slovenski alfabet" prišla na svetlobo, toda brez vspeha. Prvo poskušnjo spremlja vredništvo z opazko: »Prošnji častitega g. pisatelja, bivnega profesorja, iskrenega Slovana, ustreči, da bi se njegov predlog slovanskemu svetu razglasil, je današnjemu listu priložena doklada z nazočimi opomki. Gosp. pisatelju bo prav ljubo, ako zvedeni možje svoje misli v Novicah ali drugih slovanskih časnikih o tem predlogu razodenejo". — Drugo poskušnjo pošilja med svet že samo z besedami: »Da ustrežemo posebni prošnji g. iznajdenika novih čerk, smo priložili današnjim Novicam nov in zadnji predlog (str. 383)". — Na to drugo poskušnjo oglasi se vendar v Novicah 1. 52 v sostavku: „Ozir na dozdanje slovenske alfabete — dovzete in ponujane" pisatelj »Abecedar", češ, prepozno je misliti na vpeljavo le nekterih domestivnih čerk, če še toliko ugodnih, ker nam že terka na duri ves drugi alfabet, Slovencom skoz in skoz nov od konca do kraja — Cirilica itd." (str. 417). Novice so si o tej priliki drznile poslednjo prošnjo: »Naj nam verjamejo častiti gospod, ki nas hočejo osrečiti z novimi čerkami, da vse njih pri-zadeve bojo brez uspeha, ker noben slovansk časnik še ne omenil ni njih ponudbe, in da vsi veliki stroški, ki jih darujejo blagi rodoljub abecednim poskušnjam, bi bili velika velika dobrota domovini, ako bi ta dnar obernili po kaki drugi poti slovenskemu slovstvu v prid, ki bi njih ime zapisalo v zlate bukve domorodcov naših na veke!" — Ali tudi ta dobri svet je bil zastonj! L. 5. t. 1861 je Jožef Poklukar, korar stolne cerkve v Ljubljani, bivni c. k. učenik moralne in pastirske vednosti, na svoje stroške pridejal še tretjo poskušnjo — s pristavkom: „de bo omenjeni alfabet (delo več ko 30-letniga preiskovanja) po naši smerti v Ljubljanskim Muzeju pod imenam: »Allgemein Slav. und Universal- oder Weltalphabet" s priklado Analitike in Sintetike lat. alf. vred dobiti; in ko bi se od kake Akademije ali kogarkoli želje po njega sprejemi oglasiti vtegnile, za tri tavžent gold. Avstr. Velj. oddati; ktera znesnina je vsa v zalogo dobrotnih naprav namenjena (Gl. oporoko v Danic. 1866 str. 68)". — V pridejanih Opomkih odgovarja »Abecedarju" ter jih sklepa s pomenljivimi besedami: »Operti torej na zaupanje, de za mrakam pride še kak dan, in de dostojniši in istinoljubniši sodniki v temu delu ne bodo samih pomot in zmešnjav iskali, in torej tudi ne samiga mraka najdili, se nismo mudili, še tretji in zadnji natis te poskušnje spisati, in ga častitim bravcam v blagovoljen spregled podati". Nekdanji učitelj in poslej prijatelj Slomšekov (Jezičn. XXIV str. 10) je vsled dopisa njegovega ljubljenca — Fr. Kosarja — v Zg. Danici 1850 št. 7: Dopis od Savine — od treh slabih znamenj med Slovenci (3. de se nam je stari abecedni ali čerkini prepir zopet v slovenske časopise vrinil itd.) — spravil se celo na Pegaza ter je d) v Z g. Danici št. 9 priobčil pesen: Gospodu K—, pri Savini iz Ljubljane. Sej Ti Dragi pri Savini 1 nej Ti znano bo, De besede iskra vsakikrat mi šine, Kader piše kol' jo Tvoje bratovsko per6, Kakor blisk u serca mojga globočine. Oh, zakaj nek uladijske morajo mej d Zmirej še ločiti nas od tacih svatov, K' z nami jih edinjo jezik, vade in serce — Oh nar blagši in nar ljubši naših bratov! — O Slovenia! razumen bil je tvoj okus, Sine vse streniti v eno opasilo, In po tem zidati vsoko — vnitis viribus! — Ali oh! — de zvezda ti — ne sveti milo! — Kar je v spisku: „Od omike slovenskiga jezika" po latinskem pesniku: Rebus in arduis aequam mentem servare memento — povedal slovenski: Pomni v protivnih rečeh, de pokoj duše ohraniš; — to je različno spreminjal ter na svetlo dal v Danici 1851 1. 52. — Ker je mož, toliko let profesor duhovnega pastirstva, prevelik vpliv imel do duhovnov slovenskih, ker se je v slovenščini dokaj poskušal in je mnogim vtisnil svoj značaj, in ker se vprav v pričujočem sestavku po njegovem prostem pravopisu kažejo njegovi duhovni nazori, naj se tu ponatisne: Pomni, ko protju se braniš, de pokoj duše ohraniš. Ti, ki prebivavic si sovzne doline, k' te usakomnoge protja in terplenja tarejo, in le prerade k nepoterpežlivosti in serdu ženejo: pomni de serd in nepokoj nič ne pomaga, ampak le terplenje kupiči in k nespodobnimu obnašanju ali clo krivičnimu djanju zapelje. Torej: Pomni, ko protju se bran'š, de dušno mirnost ohraniš. — Ti, ki z jezično ženo prebivaš, in za usako dobro besedo po deset bodečih dobivaš: Pomni, vihro navskriž z ravnomernim pokojem vkrotiš. — Ti, k' pijanca za spruga imaš, in z njim vedno u kregu in prepiru živiš: Pomni, k' prepir se budi, de pohleven glas serd ohladi.— Ti, ki soji gospodi z zvestobo strežeš, pa od nje vedno nevšečnost in grenke primke prejemaš: Pomni, če teža teži, de preteža še težji jo st'ri. — Ti, ki po dovžnosti podložne svariš, in njih napake kaznuješ: Pomni, ko druge ozdravljaš, de sam seb' miru ne ustavljaš. — Ti ki med tunjem prebivaš, in hinavske sosede ali tovarše imaš: Glej, pot med tunjem edina, de prava je in varna stopinja. — Ti, ki prilizovavca zapaziš, ki je, po reku pregovora, spredej te gladu, zadej pa praskav: Pomni, če studiš tud' djanje, de oseba poštvana ti ostane. — Ti, ki memo usociga gospoda greš, ki ti sedej še klobuka ne perzigne, desravno je nekdej pod tabo abecede se učiv: Pomni, če to te boli, de na sveti tok šega je vse dni. — Ti, ki nepristojno in vidno po veči sreči hrepeniš; pa vunder le malo ali nič ne dosežeš: Pomni, de sreča mu vpiše, kter nepohlevno jo jiše. — Ti, ki dvomljive pravice zavetješ, in zavoljo njih pravdo počneš: čuj, de le vu r'snično vestno sprič-vanje up da, in pokojno ti spanje. — Ti, ki usak dan u tedni nedeljo praznuješ in nepokoj no na tuje duri terkaš: Pomni kar pratka uči, de černih u tedni je šest dni. — Ti, ki u dovžnostih poklica marljivo se trudiš; pa vunder nepoznan in pozabljen ostaneš: Pomni, če sreča se skriva, de mafnjetivsercu prebiva. — Ti, ki drugim dobrote skazuješ, pa v zahvalo le pelin prejemaš: Pomni, če pokoj 'maš s'boj, de v obrajtvi cev svet bo pod t'boj. — Ti, ki pod jarmam bolezni zdihuješ, k' te bolečine mučijo ali rane pečejo: Pomni terplenja de ni, ko ga dušna krepost ne vkroti. — Ti, ki te zadnja bolezin objiše, in se ti noč pred očmi že deli: Pomni k' tu noč dozori; de gor' večni se dan zasviti. e) Govor od znamnja prave keršanske čednosti. Spisal Jožef Po-klukar, korar, bivni c. k. učenik bogoslovne devstvine in pastirske vednosti. V Ljubljani 1859. 8. 41. Nat. J. R. Milic. — Po reku: V tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako bote ljubezen imeli med seboj (Jan. 13, 35) — skazuje, da je ljubezen do bližnjega to gotovo znamnje. f) »Učiteljski Tovarš" 1. 1862. je prinašal spis: Imenozlaga (etymologie) farnih vasi na Kranjskem — po imeniku ljublj. škofije leta 1859 — str. 11 do 292: Adelsberg Postojna — Suhorje, kjer se je nagloma ustavil. Vzrok temu je bil, da je J. Po ki uk ar v tem razlaganji svoje muhe lovil in vedel se kakor Pater Marka Pohlin v prejšnjem stoletji. Proti takemu razlaganju se oglasi Fr. Levstik v No- vicah 1862 1. 27—84, kjer mu naposled še na njegovo trmasto oporekanje ali na njegov zapominj v Tov. kratko pa krepko pove: „Jezikoslovstvo dan denes ni več slepo ugibanje, ampak vednost, in nova slovenščina stoji na podlagi stare itd." L. 1866 str. 100 omenja »Učit. Tovarš" smrti in pogreba obeh Jožefov Poklu-karjev (Danic. str. 61. 68), korarja in fajmoštra, ki sta oba bila velika prijatelja slovenskemu šolstvu. Na grob obeh stavi »Tovarš" njima v spomin, drugim pa v posnemo lastnoročni spis, ki so mu ga ranjki g. korar že pred nekaj časom v natis poslali (na-sprot vošilcu: Sit ei terra leviš): Kratke vošila za mertve. Slava (hvala in slava — večna slava) njegovemu spominu! Slava in hvaležnost njegovim visokim zaslugam! Njegov spomin bodi blagoslovljen! Bog mu poverni po obilnosti njegovega zasluženja! Bog dodeli njegovemu duhu večno luč! Bog daj njegovi duši večni pokoj! Bog mu daj večni raj! — Na veke naj slovi njegovo ime'! Naš odmdn je: ločiti se; naš up: zopet viditi se. Kader se tukaj doli zamrači, se tamkej gori zasvitli. Ko zemska tukej neha straža, se rajska tam odpre tolaža. P. Joaliim jfastran (Caspar) r. v Cerkljah na Gorenjskem 18. nov. 1802, mašnik 1829, u. 13. okt. 1863. Knjiga njegova je Sveta pokora, ali sedem postnih pridig, ktere je pridigoval v letu 1846 P. Joahim Nastran, duhovin frančiškanarskiga reda, in kaplan predmestne fare „Ma-rijniga oznanenja" v Ljubljani. Natisn. Ign. A. Kleinmayr v Ljubljani 1849. 8. str. 91. Zal. in prod. J. Giontini. — Na primer o besedi bodi nekoliko iz vpeljave v prvo pridigo: Bodi pozdravljen, o sveti postni čas! čas gnade in zveličanja, čas žalosti in veselja! Kdo med Kristjani ne bo žaloval, ki ga sama mati cerkev, s kelham terplenja v roki, in z jokajočimi očmi k žalovanju opominja, ki ga z žalostnim glasam na goro Kalvarjo kliče, in mu križaniga Jezusa v duhu kaže. Kristjan! to je greh storil, tvoj greh je tega kriv! Žaluj tedej, in posti in jokaj se; zakaj Bog sam se je za-te postil, je za te jokal, in kervavi pot potil. Pa se tudi veseli, in od veselja poskakuj; zakaj rešen si svojih grehov, rešen in očišen si, s kervjo Kristusa si odkupljen, kakor spričuje sv. Peter (I. 1, 18. 19) itd. . . O de bi se pač ta sveti postni čas prav veliko grešnikov k Bogu vernilo! ... V priliki od zgubljeniga sina vas bom podučil v svojih postnih pridigah, kaj de vam je storiti, če želite pravo in resnično pokoro delati. . Ti pa sveti duh! duh luči, in resnice! razsvetli mene, in moje poslušavce, de bi ta postni čas pet delov pokore tebi k časti, in sebi k zveličanju prav zamogli prevdariti, in si k sercu vzeti, de se tako po izgledu zgubljeniga sina k Očetu vernemo itd. P. Placid Javornik r. v Tersteniku na Kranjskem 22. avg. 1803, mašnik reda sv. Benedikta, učenik bogoslovja v Celovcu, od 1. 1850 župnik pri sv. Jurju, u. 30. nov. 1864. a) Šest Nedel pobožnosti v čast svetiga Alojza od Gonzaga. Sve-tiga Alojza živlenje, premišlovanje nja živlenja, litanije ino pesem. Molitva juterna, večerna, mašna, za spoved in za sveto obhajilo. Po nemško spisal Dr. Alois Schlor; poslovenil P. Placid u s Javornik. Treki natis. Z dopušenjom visoke časti naj vred-nešega gnadlivega firšta gospoda Romana, sekovskega škofa. V Gradci 1849. 12. str. 96. Jos. Sirola. Nat. (1 in 2?) 4. 1. 1854. 12. 96 v Gradci. — Šest let je sveti Alojz v Jezuitarskim redu menih živel, ino ravno le te leta so vzrok šestnedeljske vodbe, ki jo v čast sv. Alojza opravljamo, piše v predgovoru, in na koncu je pesem: »Prelepa Lilia cveti! — Iz samga svet'ga raja, — In duh deviške čistosti — To Lilijo obdaja. — Kdo žlahtne lilie ne pozna: — Alojzija mladenča? — Nedolžnost in pokora ga — Zdaj v svetim raji venča itd.« b) Sveto pismo sta riga zakona. Poslovenil in razložil P. Plači d Javor-nik, benediktinar, c. k. učenik sv. pisma st. z. in iztočnih jezikov na bogoslovskim uči-lišu v Celovci. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik. Predgovor. Vvod. XXX. I. Mozesove bukve. 1848. 8. 520. — Druge Mozesove bukve. Izdalo družtvo sv. Mohora 1854. 8. 104. — Tretje Mozesove bukve. 1854. 8. 70. (Gl. A. M. Slomšek str. 9. 17. 18). — Mej sodelavci »Sv. Pisma" . . po povelji Antona Alojzja (Volf— Vole) imenuje se v predgovoru str. XIV tudi „0. Placid Javo mik, fajmošter pri sv. Jurji pod Taboram na Koroškim", ter je ondi povedano, da sv. pismo star. zak. se je pripravljalo za natis (1. 1857 zv. I), in sicer na podlagi slovenske predstave učeniga O. Placida Javornika petere Mojzesove in Jozuetove bukve, pa perve in druge bukve Kraljev itd." — Iz predgovora bodi na primer: »Slovensko slovstvo, domorodno izobraženje se zbuja, vzdiga in širi. Lepo in veselo je to, in Bog ohrani in osrečuj verle in iskrene može, ki si to prizadevajo. Med mnogoverstnimi koristnimi bukvami in spisi pa, ki se od dne do dne na svitlo dajo, se še vedno ene in sicer nar bolj potrebne pri nas pogrešajo, ktere sicer imamo (J. Dalmatin, J. Japel, M. Ravnikar, Dr. Klančnik itd.), vender ne v taki besedi in opravi, de bi bile današnjimu izobraženju slovenskiga jezika in povzdigi druzih učenost in znanstev (zlasti po neprecenljivih Novicah) primerjene . . . Celotne v duhu današnjiga jezika spisane prestave svetiga pisma . . ki je nar važniši obstojni del duhovskiga ali cer-kveniga slovstva in steber vsih keršanskih učenost . . pogrešamo . . Ti in enaki pre-vdarki in serčne želje tudi svojo trohico na oltar domorodstva položiti, so me naklonile, dragim domorodcam, zlasti pa častitim duhovskim sobratam svojim v ti reči nekoliko postreči, in jim saj en poskus svoje dobre volje ponuditi, de, ako bi morde jez iz raznih ozirov za delo tako visoke pomembe poklican in ugodin ne bil, bi se vsaj kdo drug verli domorodec te tako željene in potrebne reči lotil, jo daljšal in srečno dokončal itd." (III—V). Tako je spisal »Javornik v Celnvci veliciga šmarna dan 1847" in Slomšek je novo delo v Novicah iskreno priporočil. I. 1. V začetku je Bog stvaril nebo in zemljo itd. — Razlaga: »V začetku" t. j. v začetku časov, predin je še kej bilo, pred vsim drugim ... „Je Bog stvaril", po Hebrejsko se v izvirnim spisu berete besedi: „bara elohim". Glagol bara je v edinjim, ime elohim (eloah) pa v množnim številu . . . Mozes glagol bara v edinju rabi zato, da kaže edinstvo bitja božjega, elohim pa v množnim številu, de nas opomni množestva oseb božjih, t. j. presvete Trojice, kakor vsi učeni bogoslovi terdijo . . Beseda bara tukej ravno toliko velja, kakor v začetku kej storiti, iz nič, stvari t i itd. (str. 33). L. 1848 itd. oglasil se je Javornik časih tudi v c) Sloveniji in d) v Drob-tincah. Tako na pr. v Sloveniji 1. 34 modro razlaga splošne želje Slovencov o Avstriji v govoru: „Dragi domorodci"! in 1. 42 v spisku: »Vesela Slavjanska prihodnost" omenja, kako se je bodemo pametno poslužili, de bo mila mati Slovenija v kratkim po vsih naših krajih — po celi domovini veselo slovela. — V Drobtincah. 1. 1858 nahajajo se »Pridige o štirih poslednih rečeh po Wittmannu, Premišlovanje Terpljenja Gosp. našiga J. Kr. velkiga petka dan" itd. — »O. Placid Javornik . . so bili iskren domorodec in zvest podpornik vsem narodnim rečem, da imamo malo tacih. Slovensko slovstvo so pomnožili z obširno razlago pervih Mozesovih bukev, pri kterem delu jim je bil sosebno pomočnik ranjki Inlon Oliban (Jezičnik XVII. 1879 str. 54 — 62), in še z nekterimi drugimi spisi. V svojem življenji so bili vedno moškega značaja, vedno veseli in proti vsacemu priljudni po navadi slovenski; občno spoštovanje jim je sledilo v grob. Naj v miru počivajo!" — lepo opominja A. Janežič (Slov. Glasnik XI. zv. 1865). I*. Kari Kobida r. 13. okt. 1804 v Malivasi na Ježici poleg Ljubljane, stopil 1. 1821 v red sv. Benedikta, postal mašnik 1. 1825, profesor naravoslovja in matematike na lieeju v Celovcu od 1. 1830 do 1875, bivši prednik v samostanu, ustanovnik družbe sv. Mohora in do smerti svoje pregledovalec njenih računov, u. 4. okt. 1877. Geslo mu je bilo Slomšekovo: „Malo govoriti, veliko delati, vse terpeti". Že takrat, ko so jele Bleivveisove Novice pervokrat buditi narodno zavest in vabile domorodne moči na delo, stopil je Robida v kolo tistih zaslužnih rodoljubov, ki so se trudili po primernih spisih in knjigah narod podučevati in izobraževati. Robidi gre med drugimi domoljubi tudi posebna zasluga, da se je osnovalo in da je oživelo »društvo sv. Mohora". Že leta 1852 je bil voljen v osnovalni odbor in celih 25 let je v odboru vstrajno delal do svoje smerti. Marljivo je prebiral poslane rokopise, pregledoval družbine račune in po toliko praktičnih nasvetih zelo podpiral odborovo delavnost in pospeševal družbin razvitek. Pa tudi sam je pridno obdeloval slovstveno polje ter domače slovstvo obogatil s knjigami, ki so jih Slovenci pred njim težko pogrešali (Koledar 1879 str. 193—4). — Skrben učitelj je spisal v nemški besedi: »Geistlicher Fiihrer der Jugend" v. Prof. Carl Robida 1846 (v. Carinthia). — Slovenski je dopisoval v a) Novice in b) v Drobtince na pr. 1846: Lavdon. Vukasovič. Lizabona. 1856: Sončne ure. 1857: Prememba zemlje. 1858: Tablica, kdaj solnce vzhaja in zahaja. — Posebej c) Zdravo telo nar boljši blago, alj navk zdravje ohraniti. Spisal P. K. Robida, benediktinar in c. k. učitelj matematike. V Celovci 1846. 8. 133. Nat. in prod. J. Leon. — Dragi bravic! Nisim zdravnik, pa tudi za zdravnike ne pišem; ampak za sestre in brate, ki manj vedo kakor jez, in ktere podučiti je moja dolžnost, pravi v predgovoru... Kar v bukvah bereš, sim sam skusil, alj saj zvedel od umnih ljudi .. Vender nar boljši navki za rojake so razloženi v priljudnih in modrih bukvah ... Slom-šeka, ki so moje delo zbudili in podpirali. Tudi iz slavnih Ljubljanskih Novic sim nektere navke od besede do besede izpisal . . Noviga pravopisa sim se poslužil, ki ga špogajo brezštivilni Slovenci . . . Bog daj, de bi ti z takim pridam te bukve bral, z kakim veseljem sim jih jez spisal! d) Naravoslovje alj Fiziko po domače zložil K. Robida, učitel. V Ljubljani 1849. 8. XI. 123. Nat. J. Blaznik. — Naravoslovje alj fizika, piše v predgovoru, je koristna in prostimu človeku dostojna vednost, zakaj ona nas uči: Vsegamogočniga, nar bolj modriga in dobrotljiviga stvarnika sveta spoznati in ljubiti ... nas zagotovi člo-veškiga duha . . nas uči ponižnost . . da mir in pokoj naši duši . . razlaga, kaj služi k ohranenji zdravja in živlenja, kaj nam živlenje zlajša in vgoduje . . Naravoslovec vsak-dano delo kakor druženje z svojo materjo ljubi, ne pa kakor težko kazen studi . . Razlaganje naravoslovja v slovenskim jeziku je pa težavno djanje, zakaj: 1. Bukev, ktere naravno činenje po domače razlagajo, nimamo razun kemije od g. Vertovca. Treba je pot delati, in debel sneg gaziti; 2. besede, ktere takšine reči zaznamujejo, clo ne poznamo; 3. ne vemo, kako bi vsim bravcam zastopljivo pisali, de bi ne prekratko, ne preširoko govorili, in le kar je važniga povedali. Zatorej sim jez računenje večdel v nemar pustil, in kratko povedal, kaj račun spriča; obraze nar bolj potrebne sim pa perdjal, ker me skušnja uči, kako oni popisvanje razjasnujejo itd. Razjasnenje manj znanih besedi na pr. Apnenc Kalk, barve dostavne complemen-tare Farben, čast Hauptstiick, dobno momentan, draga Bahn, kalamir Pendel, kolce Rolle, koža bobnarska Trommelfell, nitna Netzhaut, terda Hornhaut, žilnata Gefasshaut, matica Schraubenmutter, moč dosredivna in odsredivna Ceutripetal -, Centrifugalkraft, obstret lune, sonca Mondes-, Sonnenhof, ognjisko Brennpunkt, predmet Materie, presežnica Diagonale, stroga Maschine, važitelnine \vagbare Stoffe, vitlo Winde, vstavičen continuirlich, zavoj Schraubengang, zvuk Ton itd. e) Domači zdravnik v navadnih boleznih človeka poleg Hufelanda, Rusta, Tis-sota in drugih. Sostavil K. Robida. V Celovcu 1854. 12. XIII. 240. J. Leon. — Zdravje vsakemu ljubo, je k srečnemu življenju bolj potrebno, kakor srebro in zlato . . . Kdor ceno zdravja pozna, se bo trudil zvediti, kaj zdravje ohrani, in kaj zgubljeno zopet per-nese ... V sledečih listih narprej najdeš življavo, ktere se mora človek deržati, da zdrav in dolgo živi . . Zdravila sim tiste naznanil, ktere se rabijo per prostemu ljudstvu; ktere se povsod najdejo, in ktere so od zdravnikov sploh poterjene . . Nemške bukve, po kte-rih sim pričejoče slovenske zložil in po »Novicah" pomnožil, so že večkrat natisnjene bile, kar dokaže, da jih Nemci občno rabijo in za dobre poterdijo. Bog daj, da bi Slovencem k ljubem zdravju pomagale (v. Novic. 1854 str. 155). f) Domače živinozdravstvo v boleznih konj, govedja, ovac, prešičev, koz in psov, ali nauk, kako mora kmetovavec svojo živino rediti, ji streči, jo kermiti in ozdrav-ljati. Po nemško spisal J. N. Rohlves. Od Potsdamskega kmetijskega družtva pohvaljena in priporočena knjiga. Poslovljena po devetnajstem natisu S štirimi podobami. V Celovcu 1856. 8. VII. 243. — Predgovor prevoditelja: Rohlvesovo živinozdravništvo je bilo v nemškem jeziku že devetnajstkrat natisnjeno, in v več krajih tudi ponatisnjeno. Torej smem terditi, da Nemci kakih 50 tavžent iztisov tega zdravništva v rokah imajo. Leto število priča, da so Nemci Rohlvesovo živinozdravništvo za dobro poterdili. Mislim tedaj tudi Slovencam vstreči, ker jim ga v njih jeziku v roke podam. Da ga vendar z večjim pridom rabijo, hočem ob kratkem razložiti, kaj sim v izvirnem zdravništvu posebno važnega najdel, in kaj sim mu pridjal (na pr. iz Novic, gl. Živinozdravništvo od dr. Bleiweisa in dr. Strupita), da bi se kmetovavcam bolje prikupilo itd. — Nekaj njegovih spisov priobčil je g) Slovenski Prijatel 1. 1856 na pr. Blisk in grom. Potres zemlje itd. — »Več let je poslovenjeval uradne liste Koroške deželne vlade. Zraven je bil marljiv sodelavec za nemški letnik Celovške gimnazije. Jedernati spisi, ki jih je priobčeval v tem letniku, pridobili so Robidi častno ime tudi v daljnih učenjaških krogih. Leta 1854 je opisal: Entwicklungsgang der Physik von den iiltesten Zeiten bis auf die Gegenwart; 1. 1857: Vibrationstheorie der Elektricitat; 1. 1858: Magne-tismus; 1. 1860: Grundsatze einer naturgemassen Atomistik itd. (gl. Naučni Slovnik)". — Nad vso hvalo vzvišana pa je njegova delavnost v družbi sv. Mohor a. — Tako je bil marljivi učenjak vedi in domovini v čast — nam vsem pa ostane žlahten izgled značajnega in delavnega domoljuba. Naj počiva v miru in blažen mu bodi spomin (Kol. dr. sv. Mohora 1879 str. 194)! Juri "Vole r. 5. apr. 1805 pod Korenom v Kranjski Gori, posvečen 1831, mestni kaplan v Loki, pri stolni cerkvi v Ljubljani, 1. 1836 špiritual v duhovskem semenišču, 1. 1858 kanonik in vodja v Alojznici do 1. 1861, stolni dekan 1. 1877, u. 14. apr. 1885. Slovenski je pisal dobro in bil je trd pa blag Slovenec vse dni svojega življenja. Nekoliko sem priobčil o njem v »Slovencu" 1878 št. 1 in 1885 št. 83. Kot prvi obredo-slovec je vredoval vse obredne knjige naše škofije (Directorium, Rituale, Proprium Sanc-torum), spisoval slovenske stvari v njih, prestavljal papeževe in škofove liste, presojeval, popravljal in prenarejal molitvene in pobožne bukve v dosego cerkvenega potrjenja, časih priobčil kako reč po Novicah itd. Posebej je vredil a) »Stoletno Pratiko", ktero je nemški sestavil menda profesor Frank, slovenski pa Jakob Krasna, r. v Črnem Vrhu 17. jul. 1810, svečenik 1841, služil za duhovnega pastirja v Senožečah, v Spodnjem Logu, naposled bil župnik v Zagradcu, kjer je u. 28. sept. 1878. Bil je Krašnja čvrst slovenski domoljub že bogoslovec, pisaril je v Gajevo Danico ilirski, Stanko Vraz ga hvalno omenja, nekterikrat se je oglasil v Novicah (Jezičnik XVI. 1878 str. 10) itd. - Naslov knjigi prvega natisa je: Stoletna Pratika devfitnajstiga stoletja od 1801 — 1901. Za duhovne, deželske služabnike in kmete. Iz nemškiga v slovenski jezik prevedena. V Gradcu 1840. 8. 164. Nat. J. A. Kienreich; prod. L. Kremžer v Ljubljani. — Na primer tudi o besedi, ktero je pisal Krašnja, bodi iz predgovora: »Izdajanje te stoletne pratike ima dva namena. Pervi je: kmetu smo hotli bukvice v roke podati, iz kterih bi sebe in svoje ob praznikih prijetno in pridno veseliti, iz njih mnogotero koristno, tako dobro za svojo domačijo in kmetijo, kakor tudi za svoje zdravje se naučiti znal itd. . — Treba je bilo misliti tudi na gospode duhovne in deželske služabnike . . . Takih bukvic še ni bilo v kranskim jeziku, in Gospod založnik si je veliko perzadeval, de bi izdane bile, ker misli, de bi vsakimu, ki jih vkupi, posebno pa kmetu, bile koristne. Po njih si lahko vsak, kter brati zna, za vsako leto posebej, pratiko naredi. Perporočujemo pa, de vsak, kolikor je mogoče, na vreme vsakiga meseca, kakor tudi nekterih posebnih dni, dobro pazi, posebno pa na šterih letnih časov, de se po tem vidi, koliko resnice zadene vremeno-znanost, in koliko v sebi imajo kmetiške uganke". Stoletna Pratika . . Poleg nemškiga. Druziga natisa. Vsa popravljena in pomnožena. V Ljubljani 1847.8. 242. Blaznik. Kremžer. Na koncu pod opombo je tiskan prevoditelj Juri Vole. — Tretjiga natisa. Popravljena in pomnožena 1. 1860. 8. 264. Milic. Kremžer. — V sebi ima: Zlaganje podobe pred naslovom. Leto in pratika . . Od planetov. O solnčni uri, spisal A. Likar. Pregovori zastran vremena — mnogi v vezani besedi. V takih prislovicah ali kratkih pesmicah se je Vole kaj rad poskušal. Tu se nahaja tudi ona stara latinska prerokva o najbolj pozni velikonoči 1. 1886 (str. 28; II. nat. str. 25) namreč: Quando Marcus paseha dabit, Kdar veliko noč bo Marka dal, Antonius pentecostabit, Padovanski Anton pa binkoštval, Joannes Christi Corpus adorabit: Janez molil svet' Telo klečč: Totus mundus vae clamabit. Tedaj bo vpil celi svet gorje. Podobšina J. Radeckiga v Zvezdi Ljubljauski. Opravila za vsaki mesec. Cesarske postave za živinsko kupčijo, sestavil Dr. Bleivveis; zavolj oberanja gosenc in tičjiga lova; poduk zdraviga se ohraniti, življenje si podaljšati in v sili ga oteti itd. Semnji. — Predgovor k tretjimu natisu se pričenja na pr.: »Da so bukvice Stoletna Pratika, ki so bile pervič iz nemškiga v naš slovenski jezik prestavljene, in v letu 1840 natisnjene, na vse plati koristne, nam ne bo treba po dolgim in širokim razkladati in jih Slovencam s posebno hvalo priporočevati. Da so res slovenskim bravcam všeč, se že iz tega povzame, ker so bile v tako kratkim času poprodane, da se je mogel drugi natis osnovati in natisniti dati, ki je prišel popravljen in z mnogoverstnimi, koristnimi in podučljivimi so-stavki pomnožen leta 1847 na svetlo; in ker se je tudi ta že zdavnej spečal, in ker slovensko ljudstvo vseskoz po omenjeni Stoletni Pratiki poprašuje, je bilo treba za tretji natis skerbeti, kteriga mu tukaj tudi nekoliko pomnoženiga z veseljem podamo itd". — Stoletna Pratika . . Četrtega natisa. V Ljubljani 1880. 8. 256. Zal. H. Ničman. Tisk. J. Krajec v Novem Mestu (Zvon 1885 str. 315). b) Pridige ob posebnih perložnostih, ki jih je imel Juri Vole, Duhovni vladnik v' Ljubljanski knezo-škofijski duhovšnici. V Ljubljani 1848. 8. 94. Nat. Eger. — Koj v prvem naznanilu pravi, da ima mnogo svojih pridig spisanih, nektere da na svetlo, in če te Slovencem ne bodo po godu, da ostanejo vse druge v predalu. L. 1849 je pa v Zg. Danici št. 35 priobčil: Odgovor in oznanilo. Ker visoko častitljivi duhovni gospodje, ki so pervi zvezik mojih pridig, ktere sim ob posebnih per-ložnostih imel, kupili, vedno poprašujejo, kedaj bo drugi zvezik na svitlo peršel, jim moram odgovoriti, de druziga in naslednjih zvezkov morde nikoli, ali pa saj ne tako kmalo na svitlo ne bo iz tega vzroka, ker se je pervih zvezikov tako malo prodalo, de se je komej četertina stroškov plačala. Per tolikim trudu in po tem še v svojo škodo bukve natiskati dajati, vsacimu veselje upade. Morebiti je veliko tacih, ki za imenovane pridige ne vedo, toraj jih še enkrat ponudim. Pervi zvezik . . naslednje pridige obseže: I. Keršanska ljubezen je vesoljna, delavna, sveta; II. poterpežljiva; III. ni samopridna; IV. se ne veseli krivice. V. Od ohranitve edine duše. VI. Od popotvanja v večnost. VII. Od počešenja Marije prečiste device. — Pridig od keršanske ljubezni do bližnjiga nisim brez namena pervih postavil. Treba je, de bi ljudje pridige od keršanske ljubezni do bližnjiga pogostama brali, in s tem to sveto čednost v sebi budili, ker se ona nar bolj — posebno v današnjih časih — med nami pogreša". Juri Vole, špiritual. — Kar je napovedoval, se je tudi zgodilo. Pridige so ostale v predalu; le tu in tam je na posebno prošnjo ktera zagledala beli dan na pr. Poslednja pridiga v stari Ternovski cerkvi v Danici 1854 1. 19 itd. — Poprošen je vendar rad izročil ostale pridige vredniku »Duhovnega Pastirja", kteri jih sedaj prinaša na dan na slavo ranjkemu in na korist vernikom slovenskim. c) Mir vam bodi. Molitevne bukve, v kterih se najdejo šestere svete maše in druge molitve za vse potrebe našiga življenja, litanije in pesmi, tudi pasijon ali terp-Ijenje naš. G. J. Kr. s svetim križevim potam. 1850. 12. 418 str. Drugi natis pomnožil J. Vole. V Ljubljani 1852. 12. 431. J. Klemenz. (Vid. Zg. Danica 1854 1. 13) itd. d) Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškiga, od apostoljskiga Sedeža poterjeniga sv. pisma, ki ga je iz Vulgate ponemčil in razložil Dr. Jožef Franc Allioli. Natisnjeno po povelji preč. Kneza G. G. Antona Alojzja, Ljubljanskiga škofa. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik. Zvezek I. 1857. 8. XVI. 448. Petere Mojzesove. Jozuetove bukve. — Zv. II. 1857. str. 595. Bukve Sodnikov. Rutine, čvetere kraljev. Dvoje kroniške. Ezdrove in Nehemijeve. Tobijeve, Juditine in Esterine. — III. 1858. str. 627. Bukve Jobove. Psalmi. Pripovesti. Pridigar. Visoka pesem. Modrostne in Sirahove bukve. — IV. 1859. str. 869. Preroka Izaija in Jeremija. Žalostna pesem Jeremija preroka. Preroki Baruh, Ecehiel in Daniels Mali preroki: Ozej, Joel, Amoz, Abdija, Jona, Mihej, Nahum, Habakuk, Sofonija, Hagej, Caharija in Malahija. Dvoje bukve Makabejcov (Poprava pogreškov). — V 1856. str. 460. Evangelii Matevža, Marka, Lukeža in Janeza. Djanje aposteljnov. — VI. 1856. str. 495. Listi sv. apo-steljna Pavla do Rimljanov, Korinčanov, Galačanov, Efežanov, Filipljanov, Kološanov in Tesaloničanov; listi do Timoteja, Tita, Filemoua in do Hebrejcov. Listi sv. aposteljnov Jakopa, Petra, Janeza in Juda. Skrivno razodenje sv. Janeza. — Kazalo beril iz listov in druzih bukev svetiga pisma in evangelijev, ki se bero v nedelje in praznike in tudi nektere druge posebne dni cerkveniga leta. str. I—VIII. To prestavo sv. Pisma je sprožil A. M. Slomšek (Vid. Jezič. XXIV. str. 18) in A. A. Wolf je delo izročil J. Volcu, kteri si je pridobil sodelavcev, ki so po gotovih jim naznanjenih pravilih stvar dovršili v tedaj še priljubljenih oblikah, žali Bog! v dobi, v kteri se je hitro spreminjati jela slovenščina. Predgovor je v bistvu, kolikor vem, sostavil dr. J. Pogač ar, tedaj kanonik, poslej knezoškof Krizostom. Voditelj in prvi prestavljavec je bil J. Vole. Sodelavci so mu bili: Dr. Andrej Čebašek, učenik verne v ljubljanskih bogoslovnih šolali; Juri Grabnar, učenik v alojzjevišu; Peter Hicinger, fajmošter v Podlipi; Matija Hočevar, katehet v ljubljanskih nunskih šolah; O. Placid Javor ni k, fajmošter pri sv. Jurji pod Taboram na Koroškim; Luka Je ran, kaplan ternovske fare v Ljubljani; Anton Lesar, učenik v ljubljanskih rečnih šolah; Jožef Marn, kaplan v Horjulu; Frančišek Metelko, učenik slovenšine v ljubljanskih latinskih šolah; Anton Pintar, fajmošter v Trijaku; Anton Mežnarc, bogoslovec (nam. Lorenc Pintar kaplan v Preddvoru, gl. Poprava zv. IV); Mihael Potočnik, spovednik v ljubljanskim uršulinskim samostanu; Matevž Ravnikar, fajmošter v Predaslah; Andrej Zamejc, katehet v ljubljanskih zglednih ljudskih šolah in učenik katehetike (Pred-gov. XIV). — Psalmi so nekoliko po prevodu Simona Klančnika, in Baruh po prestavi J. Bonačevi (Jezič. XIX. 1881. str. 39—44). V predgovoru, ki ga je podpisal „S škofijskiga sedeža v Ljubljani v god sv. Antona Pad. 1857 Anton Alojzi, knez in škof" bere se str. XIV: „To težavno delo smo izročili neutrudljivimu Jurj u Volcu, du-hovnimu vodniku ljubljanske duhovšnice . . De se ne bodo pri natiskovanji tega imenit-niga dela kake veči tiskarne pomote vrinile, perve stise prav pridno in skerbno pomagata popravljati sodelavca Zamejc in Je ran . . Vse to nam terdno upanje daje, de bodo pod vodstvam marljiviga in modriga gospoda Jurja Volca vsaj v dveh letih vsi drugi deli svetiga pisma že tudi na svitlim, ako bodo pomagavci vse po godu in o pravim času izdelali, in ako bo Božja volja (str. XV)". — Posebej v njegovi prestavi so: I. H. III. Bukve Mojzesove, Jozuetove, Mali Preroki (razun II. zadnjih), Evangeli sv. Janeza, I. II. List sv. Petra; sicer je pa v besedi in obliki rokopise popravljal ter prenarejal J. Vole tako, da se pričujoča prestava Sv. Pisma po vsej pravici po njem zvati sme, kakor se Slovar nemško-slovenski po M. Cigaletu (Wolf-Volc, VVolf-Cigale). e) Zgodnji Danici velik prijatelj in podpornik —je že 1. 1848 priobčil v Cerkv. Čas. št. 3 — 5 po Skr. Raz. 12, 1 zanimivo razlago: „Matere božje podoba". L. 1849. št. 2—5: Oglas škofov Primorsko - Kranjske cerkvene okrajne v Ilirskim kraljestvu per Avstrianskim ustavnim deržavnim zboru v Kromeriži. Poslovenil J. Vole. — L. 1874 je v Danici jel spisovati »Koledar svetnikov in svetnic" za celi teden sproti s posnetki iz njih življenja in s primernimi nauki, časih v vezani besedi, na pr.: »V Jezusovem zgolj imenu — Dans prični to novo leto; — Srečno prišel boš k namenu, — Vse ti bo v zaslugo šteto« itd. — Nadaljeval je to popisovanje še 1. 1875 (str. 411). — Krajše seje snovalo tudi 1. 1876 — L. 1877 in 1878 pa je priobčil »Življenje g t i r -najsterih pomočnikov v sili". Pričenja ta spis z besedami: »Svetnike častiti, se njih priprošnjam pri Bogu priporočati in jih na pomoč klicati je v katoliški cerkvi tako stara šega, kakor keršanstvo samo. Pervi kristjani so kervave Kristusove priče koj po njih smerti častili in se njih priprošnjam v svojih stiskah priporočali, ker so dobro vedili, da njih prošnje pri Bogu veliko premorejo, ker v nebesih s Kristusom kraljujejo. Pobožni verni kristjani so do nekterih svetnikov posebno zaupanje imeli zavoljo njih velicega zasluženja za sveto katoliško Cerkev, ker so nam sveto vero — s svojo kervjo zapečateno — ohranili in ljudem v prid čudeže delali; take svetnike so verni v svojih mnozih britkostih in težavah, nadlogah in stiskah, v dušnih in telesnih potrebah in silah na pomoč klicali, in bili so čudovito uslišani. Take svetnike so verni imenovali in jih še imenujejo „pomočnike v sili". Tacih pomočnikov v sili imamo 14 v naslednji versti, v kakoršni se nahajajo na podobi v kapeli v Frankenstalu, ki je bila v nedeljo po sv. Jurju leta 1448 od škofa v Bambergu na čast Mariji Devici in „štirnajsterim pomočnikom v sili" posvečena: Sv. Juri, ssv. Blaž, Erazem, Pantaleon, Vid, Krištof, Dio- nizij, Cirijak, Ahacij, Evstahij, Egidij ali Tiln, ssv. Marjeta, Katarina, Barbara (1877 str. 95). Sklepa omenjeno popisovanje v Danici 1. 1878 str. 231 z vrsticama: Štirnajsteri pomočniki v sili Prosite, naj se nas Bog usmili 1 Med cerkvenimi govorniki slovenskimi — stolni dekan Jurij Vole — nedvoj-beno zavzema častno mesto, piše o njem — n v Zvonu V. L. str. 314 — 317, ker je bil že od narave z dotičnimi zmožnostimi obdarovan, pa tudi njegovi homiletiški zdelki se odlikujejo po duhovitosti, logični izpeljavi, so polni podob in primer, polni življenja. Dasi spadajo v vrsto moralnih govorov, vendar moralizovanje ni prisiljeno, vzeto je prav iz življenja in po duhoviti simboliki — ne da bi poslušalca žalilo — zadene in si prisvoji njegovo srce. . Volčeva proza v tisti dobi se sme imenovati vzgledna, jezik za takrat zelo čist. . . Ako naposled še omenim, da je bil J. Vole v resnici pobožen, velik dobrotnik revežev (vzlasti dijakov), vesten in skrben svetovalec v dušnih stvareh, imamo v njem vzglednega duhovnika. In če pomislimo, da je iskren domoljub vselej zvesto stal v vrstah narodne stranke v najhujših dobah pritiska od zgoraj . . .: smemo pač vsi posvetni in duhovni ob njegovi gomili zaklicati: Blag mu spomin, naj počiva v miru!" Jožef Rozman Trebanjski r. v Ljubnem 11. febr. 1801, za mašnika posvečen v Salzburgu 1. 1824, pastiroval duhoven pomočnik v Šent-Jerneju, Semiču, Šmartinu pri Litiji, župnik v Borovnici, v Cirknici dekan in od 1. 1848 v Trebnjem, kjer je u. 10. julija 1871. — Spisal je nekaj molitvenikov na pr.: a) Oče naš, kteri si v nebesih, ali mnoge molitvice v čast našiga nebeškiga Očeta. — b) Posvečeno bodi tvoje ime, ali nauki in molitve za mlade ljudi, zlasti za otroke. Pridjan jim je tudi Katekizem. 12. str. 286. — c) Daj nam danes naš vsakdanji kruh, ali mnoge molitve, v kterih po Jezusovim nauku Očeta, ki je v nebesih, vsiga prosimo, česar vsak dan za dušo in telo potrebujemo. V Ljubljani 1. 1851. 3. nat. str. 357 (Vid. Zg. Danic. 1854). — Bil je izvrsten govornik, in nekaj njegovih pridig seje izročilo d) Duhovnemu Pastirju, ki jih donaša v sedanjih oblikah na pr. 1. 1885. v praznik vseh svetnikov: Tudi nam je mogoče sveto živeti, ker 1. nimamo večih zadržkov na potu kreposti, kakor so jih svetniki imeli in ker imamo 2. ravno tiste pripomočke k svetosti in zveličanju, kakor so jih svetniki imeli. — Spomin vernih duš v vicah. Grobi nas uče: 1) spomin pokojnih z žalostjo obhajati; 2) njih poslednjo voljo natanko spolnovati; 3) veseliti se, da se kmali z rajneimi spet vidimo, in 4) če so v kraji očiščevanja, jim po svoji moči iz njega pomagati . . . Tukaj počivajo moj oče, si misli hvaležni otrok na grobu; tukaj so pokopani moja mati . . .; tukaj leži, si misli zapuščeni zakonski, moja žena ...; tukaj leži, si misli zapuščena vdova, mož, pač dober mož, gospodar in oče je bil, molitev in delo je bilo njegovo največe veselje, kako skrbno je otroke od hudega na dobro obračal, kako rad je ž njimi molil, kako mi jih je priporočal še v zadnjem trenutku, predno je izdihnil svojo blago dušo, naj jim bom dobra in skrbna mati, naj jih vendar varujem, da nobeden ne bode pogubljen! itd. itd. (Prim. tudi Slov. Prijatelj). — Tu in tam je kaj priobčil po Novicah, pa iz Tržiča o Vodniku (Vid. Spomenik 1859 str. 17). ^ Jožef Rozman Konjiški r. lO.jan. 1812 v Šmartin^ poleg Kranja, v šole latinske, modroslovske in dve leti v bogoslovske hodil v Ljubljani, dve pa v Celovcu, posvečen 1835, kaplan pri sv. Martinu nad Celjem, v Šent - Ropertu, v Loki, na Laškem, župnik od 1. 1842 v Šent - Ropertu, 1. 1848 korar v Šent - Andreju, 1. 1850 semeniški ravnatelj in bogoslovcem učitelj katehetike in pedagogike, 1. 1854 viši ogleda ljudskih šol, 1858 nadžupnik Konjiški, častni korar, u. 12. avg. 1874. Slovenski pisariti jel je s S1 o m š e k o m med bogoslovci, ki se omenjajo v dotičnih a) knjižicah (Perpovedi, pravlice, sedem novih pripoved itd. vid. I. Knj. Lend. str. 232. J. R. t. j. Jožef Rozman; prim. Jezični k XXIV str. 2 itd.). — b)VDrobtincah, kjer se nahajajo razni in čvrsti spisi njegovi na pr. 1. 1849: Novi zvonovi na Laškim. — L. 1850: Jožef Zore, kerčmar; Prava vera čez vse velja. — L. 1851: Kaj stori sv. Duh. Pokušne za šolo. Matija Balon tehaut itd. Od rud. Iz deržavoznanstva. Martin Lašič, teržan itd. — L. 1852: Od božjih potov. Blagoslovljenje nove cerkve. Simon Klančnik. Mica Srebot, Mastnakova; Auguštin Šefler. Turki na Koroškem. Gorje lažnjivcu. Najdeno odrajtaj itd. Kratka dogodivščina starega sveta. Od živalstva. Od planetov ali premikavnih zvezd. Od nepremikavnih zvezd. — L. 1853: Blagoslov novega pokopališča. Kerš. beseda. Pridiga v god sv. Jurja, sv. Joana Kerstnika, sv. Helene. Franc Hladni k. Marko Hanžic. Joan Vašal. Križarske ali svete vojske. Hudič si sedeža iše in kje ga najde. Kratka dogodivščina slavianskega sveta. Amerika najdena itd. — L. 1854: Zveličana Hema. Nekaj homiletiških pridig (str. 3—38). Leonard Hodiščan viši škof. Jakob Rormeister. Martin Pegeus. Mica Bezgovšek Lokošica. Kristina. G. Bonard. Turki na Krajnskem. Osmero prilik o pokori. Basni. Sadike in rastline. Križ našega odrešenika. — L. 1855: Magnus Klein opat. Ana Ribežl Brežnica. Sveta Melania. Kako so Koroški Slovenci se pokristianili. Nekaj za može — za žene itd. Prilike, basni. Kateketika (str. 211 — 385). — L. 1856: Keršanska beseda — 4 pridige: od pregrešnega železja; od gizdaste, pregrešne obleke; od škodlive rabe tobaka, od pijanosti (str. 3 — 35). c) Drobtince za leto 1851. VI. V Celovcu. 8. XVI. 264. Leon. — L. 1 85 2. VII. 8. XV. 272. — L. 1 8 5 3. VIII. 8. XX. 282. — L. 1 8 5 4. IX. 8. XVI. 268. — L. 18 5 5. X. 8. XV. 385. Te letuikeje vredoval Jožef Rozman. Ker se v njih mnogotero pojasnjuje napredek našega slovstva, naj se kaže tu iz raznih predgovorov nekoliko na pr.: Predgovor 1851. Drobtince VI. tečaja so svojim peterim tovaršicam, ktere so se po svetu že razšle, od glave do nog kakor sestra svojej sestri podobne. Jednako so opravljene, jednaki jezik govore, le tu in tam nekoliko po novih oblikah zavijajo . . . Dosihmal so jim Celjski opat, čast gosp. Matija Vodušek potni list podpisovali, ali za-volj mnogih skerbi in raznih opravil se niso mogli više s tem delom pečati. Da bi tedaj Drobtince doma ne zaostale, sim ga letos jaz jim podpisal, in prosim ob jednim vse ljube čitatelje ali bravce, da bi jih blagovoljno sprejeli in tud svojim znancom in prijatlom priporočili . . . 1 8 52. VII. . . . Nadjam se, da Vam dopadle bodo letošne Drobtince, in reči si upamo, da kar njih notranjo ceno zadene, se ne vstrašijo nobene svojih prejnih šesterih tovaršic; kajti bogato smo jih obdarovali, okinčili in ozalšali, smeli bi reči, kakor nevesto na dan njene poroke . . . 1853. VIII. . . . Dasiravno so Drobtince toliko hčer že preskerbele, in jim toliko dragega blaga podarovale, jim dosihmal primčrne dote še ni zmanjkalo. Sopet vam pošljejo zalo in ljubeznjivo hčerko; osma je že, po navadi okinčena in obdarovana z raznoteroj roboj, tako da se nadjati smemo, da se Vam gotovo kmalo bo prikupila . . . 1854. IX. . . . Naš cilj in namen je, pomnožiti po Drobtincah čast božjo, in po-zdigovati više in više pravo djansko (moralno) omiko slovenskega ljuda, povšdati pa tudi vmes za smeh in kratek čas kaj, kajti človek od težkega dela vtruden potrebova počitka, da se okreva; duša pa tu in tam kakega razveselovanja, da se preveč ne opeha in ne omaga. Zategadel, ker vidimo in slišimo, da večina slovenskega roda rada prebčra naše Drobtince, hočemo, dasiravno narejajo mnogo dela in truda, vendar le še nabirovati in sostavljati jih, ako ne za več, saj za eno lčto še; in prosimo ponižno zdajle vse slovenske rodoljube, podpirati nas in pošiljati nam prikladnih sostavkov itd. 1855. X. . . . Da so Drobtince letos obširniše od poprejnih, pride od tod, ker pridjana jim je „kateketika" ali poduk pervencov u sveti veri Jezusovi, kakor se uči in razlaga u šentandrežkem semenišču. Z letoui 1855 bodo Drobtince berž ko ne končale svoj tek, in posihmal menda ne bodo več hodile po svetu . . . Kar so naukov, svarov in opominov prinesle, naj jih Oče nebeški svojim svetim blagoslovom urodoviti, da bodo še u poznih poznih letih razširjale čast božjo, in podpirale časno in večno srečo slovenskega ljudstva! . . . d) Kateketika ali Poduk pervencov u sveti Jezusovi veri. Spisal Jožef Rozman, učitelj kateketike in detovodstva u šentandrežkem semenišču. U Celovcu 1855. 8. str. 181. — Iz Kateketike, klet o je posebej za bogoslovce dal na svetlo, in kteri geslo je sv. Krizostoma slovo: Ni višje umetnosti od reje otrok — bodi n. pr. 72. Važnost jezika sploh: „Jezik je nad vse važen — po njem namreč izobražujemo ne le samih sebe, in napredujemo u vednostih in znanostih; temuč naznanjamo tudi drugim svoje misli iu želje, in izbujamo predstave, razumke, občute in naklepe u njih — na njem torej sloni naša izobražba in izobražba našega bližnjega. Je jezik zmeden, so zmedeni tudi razutnki; je jezik nedoločen, volja ne ve, kam bi se obernila, in omahuje zdaj na eno stran, zdaj na drugo; je jezik merzel in na pol mertev, se čuti ne vnemajo in ne plamene, ravno ker jim manjka pravega netila. Je pa jezik lepo vravnan, je določen in iskren, so lepo oskerbljeni tudi razum, volja in serce. Jezik naj več pomaga poduk oživljati, razjasnovati in mil obraz mu davati. Postavim kolikokrat se primeri, da kake reči ne razumevamo zavoljo neprikladnosti besedi in izrazov, in clo studiti se nam jame; ako pa se ravno tista reč razlaga nam z drugimi besedami, se zdeva nam lahka in razgovetna, in poslušamo jo radi in z veseljem. Iz tega se ne težko vidi, da na jeziku, to je na besedah in izrazih je močno veliko ležeče u kateketičkem poduku, in da vsakega kateketa je sveta dolžnost, prizadevati se z vso skerbjo in močjo, tako govoriti in upotrebovati take besede in izraze, da namen kate-ketičkega poduka doseže se naj gotoviše. Ni zadosti, da le kateket razumeva samega sebe in rabi u pristnem pomenu vsako besedo, temuč tudi učenci morajo jemati vsako besedo u tistem pomenu, u kakoršnem je njih učitelj jo rabil. Ni zadosti, da ogiba se samo mračnih in napčnih izrazov; marveč tako jasno in določno naj govori, da ni mogoče, u krivem pomenu jemati njegovih besed. — U resnici ! pač ni treba posebne bist-rosti, spoznavati da jezik je neprecenjen dar božji, po kterem dohaja nam nepopisljivo veselje, po kterem razločujemo se od neumne živine, in se vzdigujemo in pogovarjamo z Bogom, kteri izvir je vsega dobrega in bitje naj bolj popolnoma. — Smert in živlenje sta u oblasti jezika, pravi sv. pismo (Preg. 18, 21); oj da bi pač tudi spoznavali veliko vrednost jezika! da bi vselej in vsikdar umno govorili, govorili u večjo čast božjo in govorili u svojo in svojega bližnega srečo časno in večno! (str. 321. 322. Drobt. 1855). e) Abecednik za slovensko-nemške šole...f)MaloBeriloza pervo-šolce... g)Kerščanski katoliški nauk okrajšan,., h) Kratka dogodivščina svete vere Jezusove ... L. 1850. 1852 (Vid. Kateket. str. 385). — L. 1874. 8. 170 (I. Knj. Lend. str. 248 — 9. Jezič. XXIV. str. 15). f) Cvetje keršansko - slo ven ske zemlje. Pridnim mladenčem in dekličem v darilo nabral in v venec povil Jožef Rozman. V Celovcu 1857. 8. str. 101. Nat. in prod. J. Leon. Z 9 podobšinami — po Drobtinicah: Sv. Mahor in sv. Fortunat; sv. Maksimilian; sv. Viktorin; sv. Miklavž; sv. Rupert; sv. Modest; sv. Ciril in sv. Metodi; sv. Lihard; sv. Hema. — V predgovoru kaže se lepi namen tej knjižici, namreč: »Naša ljuba slovenska zemlja, ki nas rodila je, se mi zdeva velik in veličasten božji vert, v kterem raste mnogo zalih dreves in lepih cvetlic prave izveličanske včre. Ali pa veste, kdo je pervi v potu svojega obraza sadil ta božji vert med nami ? kdo polival ga s svojo kervijo? kdo postavil toliko belih cerkva in zalih samostanov, ki so duhovski tabri naše svete cerkve? ... — Ali ni mar žalostno, da mnogo mnogo ,je Slovencev, ki še po imenu ne pozna pravih oznanovavcev naše svete včre? ali ni gerdo, da tako malo obrajtamo, tako slabo cenimo ravno tiste svetnike in svetnice, ki so živeli tu v naši domovini, so mnogo se potili in tudi svojo kri prelili, da so zapustili nam naj večje bogastvo, naj lepši zaklad, sveto včro namreč? — Najdejo se nehvaležniki, kterim podobe naših domačih svetnikov in svetnic niso po volji, in clo iz cerkve bi jih djali, naj bi le smeli.. . Hvaležnost in spodobno čast do pervih apostolov naše ljube domovine med nami obuditi, posnemo njih svetih čednost oživiti, in obilniši blagodar njih mogočne prošnje pri Bogu za naše kraje dospeti, sem to nebeško »Cvetje keršansko - slovenske zemlje" nabral, in ga sosebno vam, inladenči in dekliči, v darilo podam . . . Ker je pa za človeka tudi dobro, da ve kaj ne samo od vasi ali dežele, v kteri živi in v kteri je bil rojen, tiinveč tudi od drugih krajev in dežel, sem na koncu vsakega življenjopisa dostavil nekoliko čertic iz zemljopisa, in se nadjam, da bom tudi s tim vam ustregel. Z Bogom! g) Družbi ne bukvice za dekleta, ki so pri dekliški ali križovski družbi v Konjicah. Spisal J. Rozman. I. Natis menda 1. 1860. V Ljubljani V. natis 1. 1868. 8. 482. — VIII. 1. 1874. h) Družbene bukvice za žene in hišne gospodinje, ki so pri križovski družbi v Konjicah. Spisal J. Rozman. V Ljubljani 1864. 8. str. 48. — Družbine bukvice za dekleta, ki so pri dekliški ali križevski družbi v Konjicah in tudi za druge pobožne ženske. Spisal Jožef Rozman, pokojni Konjiški nadžupnik. V Ljubljani 1886. 8. 538. Natis XI. Zal. Gerber. — Vodil in vladal je bratovščine vse; posebno skrb je gojil za Križevsko. V njej je imel stanovske nauke dekletom vsaki mesec, možem, mladenčem in ženam vsaki drugi mesec. Potem je za vsak stan spisal postave ali vodila, za dekleta pa celo molitveno knjigo. Po Rozmanovem prizadevanju moramo v resnici o tej družbi reči, kar pravi družbina pesem: Bil je J. Rozman izgleden duhovnik in vnet dušni pastir, pa tudi navdušen Slovenec in iskren narodnjak. Sleherno slovenskemu ljudstvu koristno podvzetje je po moči podpiral in pospeševal na pr. Družbo sv. Mohora, Slovensko Matico s 1000 g 1 d., Čital nico v Celju, Slovenijo, Političen list Slovencem silno potreben itd. »Ravno oni pa so tudi z svojim umom prvi opazili, da od društva ustanovljeni list »Slovenski Narod" zahaja na kriva pota, ter so takoj iz društva izstopili, ker jihovo svarjenje in opomi-njevanje ni nič pomagalo (str. 34)". Krivemu liberalizmu nasprot je vstanovil brž v Konjicah katoliško politiško društvo, ktero je pod njegovim predsedništvom jako vspešno delovalo. Koliko je daroval v dobrotne namene, kaže njegova oporoka in nekoliko »Spominska knjiga Konjiške nadfare in dekanije", ktero je jel spisovati. V njej je nam posebno znamenito, kar pripoveduje o svojem slovenskem napredovanju na pr.: »Sčasoma sem se začel vaditi v slovenskem pisanji, sem tu in tam škofu Prelep vrtec vidim stati, S cvetjem čednosti nas'jan, In cvetlic prelepo cvetje Je pobožnih duš zavetje; Vrt je križu posvečen In Mariji izročen. Lesketa se v zarji zlati, S svetim naukom okopan; kaj pomagal . . . Vredništvo Drobtinic sem popustil zavoljo sitnosti, ki so me zadevale ... L. 1851 sem postal višji ogleda ljudskih šol cele lavantinske škofije, kar mi ni bilo po volji, a bil sem nekako primoran . . . Višji šolski ogleda biti in voditi šolstvo cele škofije — je v resnici velika in blaga naloga; kaj bi človek lehko storil, ko bi smel delati po moralnih in pedagogičnih načelih. Ali kaj! ko so mi bile roke na vse strani zavezane in nisem druzega bil, kakor stroj v vladinih rokah, sem naznanjal in izpeljeval le, kar so mi v Gradcu in Celovcu velevali. V Celovcu je bil šolski svetovalec Simon Rud maš, ki je bil bistra in umna glava in torej maternega jezika in narodnega razvijanja v šolah ni zatiral: ali v Gradcu sta bila dva zagrizena Nemca, Herman n in Jarisch, ki sta hotela slovenščino v slovenskih šolah popolnoma zatreti in sta me dolžila, da sem sovražnik nemške kulture. Prosil sem za tega del rajnega škofa pismeno, da bi me odstavili od te službe, pa niso hoteli. Tudi v Ljubljani je bila neka stranka, ki se je kranjščine pretrdo držala in napredovanje šolstva zavirala. Takrat ste izišle na Dunaju v zalogi šolskih knjig dve: »Abecednik za slovensko - nemške šole" in „Malo berilo za prvošolce" z nekterimi novimi oblikami in besedami, pa proti vpeljavi teh knjig v ljudske šole na Kranjskem se je protestiralo iz Ljubljane pri ministerstvu (str. 17)". — Temu nasprot pošlje 14. jan. 1853 J. Rozman ministerstvu obširno pismo, v kterem pobija ugovore ljubljanskega protesta, zagovarja nove šolske bukve, oblike in besede ter izpoveda odkritosrčno svoje misli o slovenskem jeziku in slovstvu. Celo pismo je v omenjeni »Spominski knjigi" prepisano in ima za naše šolstvo zgodovinski pomen (str. 17, 22, 23). — Dopisoval je prva leta časih tudi v slovenske in nemške liste. Nekteri njegovih spisov se nahajajo po slovenskih Berilih za latinske šole. Govoril je najrajši slovenski, počasno in premišljeno, zmirom pravilno, kakor pravite po pismu. Slaven spominek dan mu je v knjižici: Jožef Rozman, kn. šk. konzistorialni svetovalec, častni korar Lavantinske stolne cerkve, dekan in nadžupnik Konjiški. Izgled pravega dušnega pastirja in krščanskega rodoljuba. Spisal Ivan Skuhala, kaplan Konjiški. 1874. 8. 61. Zal. pisatelj. Natis. Narodna tiskarna v Mariboru. Pridejana je »Pogrebna beseda", ktero mu je govoril kanonik F r. Košar, in »Pesem" žalostinka, v spomin zložil J. Virk, kjer milo poje na pr.: 1. Ko kaplja kane, alj se zvezda utrne, 4. Počivaj sladko, biser vekoviti, Grom hraste in pečine v brezno zvrne: Nadžupnik, častni korar! v slavni kiti Tak hitro ugasne nam življenja dan. Slovenskih zvezd se vtrinjaj Slave sin! Tako glej, Jožef Rozman zdrav se pelje Počivaj sladko, srce ljubeznjivo, H prijatelju, ko grenka smrt postelje Ki si za rod gorelo nevsahljivo, Mu postlico krvavih smrtnih ran. Oddehni si od truda, tug in bolečin! Dvanajsti dan avgusta zdrav odide, Raduj se, dobra duša, limbar čisti, O strašni dan! — pa več nazaj ne pride. Duhovstva cvet in jagnje brez zavisti! 5. Ovčic ljubezen, revežev solzice, Oltar kamniti, cerkve krasno lice, In zvoni vbrani, — bodo Tvoj spomin; Katoljške družbe in zavodi mnogi, Dobrote Tvoje v vsakoršni nadlogi, Pleto Ti venec, dični Slavjanin: Dokler v Konjicah bivajo Slovenci, Ti bodo kinčali gomilo z venci. Oroslav Caf (Juri —Cafov) r. 13. apr. 1814 na Rečici pri sv. Trojici v Slovenskih Goricah, zvršil šole latinske v Mariboru, modro- in bogoslovje v Gradcu, svečenik 1. 1837, kaplan v Lebringu pri Vildonu, 1. 1839 v Framu pri Slivnici, 1. 1859 v semenišču Mariborskem podravnatelj in profesor duhovnega pastirstva, 1. 1861 beneficijat 10 ali nadarbenik pri mestni župniji V Ptuju, u. v blaznosti 3. jul. 1874 (Zora 1872 str. 40. 41. — Letopis Matic. Slov. 1878 str. 72 — 101. — Knjiž. Zgod. Slov. Štajerja 1883 str. 112-114). V mladih letih poskuševal se je včasih s a) pesnijo, na pr. 15. dec. 1834. G. A. Caf. Bel. (Vid. Ltps. 89): 1. Vse na sveti se menjava, 2. Pesni sladki molk sledile, K robu leze slavni car, I mraz času toplemu, Junost sehne, kako trava, Radost gorko se žaluje, Zlato prahu dava dar. Padne cvet prijateljstvu. 3. Kto iz burje se izbavi, 4. Slava prhne v razvalinu, Gine bedno strelami, Strašni grad se razdrobi, Mir po vojni se razjavi, Liki tržestva preminu Hodi po mrtvečini. Mudrost sebi ne veri. b) Prvi „Pozdravec vsem Slovencom" pa je Cafov iz Štajerja poslal po Novicah 1. 1845 št. 3, kjer naznanivši, daje umrl slavni slovenski pisavec Anton Krempl, našteva njegove zasluge, a pristavlja: »Čujemo, da se naših Štajerskih spi-savcov pisanje Vam Krajncom nič prav ne ljubi, ker ni tako, kakor vi govorite, in to rad dodam, vsej tude Vaši Krajnski spisovi nam Štajercom neso cčlo po volji, odtodaj tude naš Krempl med Vami malo sluje ino taka bo ostala, dokler bo vsako podnarečje svojo posebno gramatiko imelo: Dajnko je ves Štajerec spodnjega kraja, Murko ves pokrajnčeni Štajerec, Metelko cel Krajnec ino Gutsmanna je malo drujga, kakor Korošec, ob kratkem: Slovenske gramatike in slovenskega pisanja po vseh podnarečjih še neimamo!! Po vsi pravici ima zato pravopisna postava: „Piši, kakor govoriš" ali s pristavkom »kakor dobro govoriš" overžena biti, ino veliko bolje tako stati: »Piši kakor slovensko ljudstvo (po etimologii ino bližnjih slavjanskih narečjih) prav govori". Po tem se nadejamo, da bodo Novice, ker jih orel uže vse Debo cčlega Slovenstva veselo oblčta, rade prijemale vsak popravek iz podnarečij v svoji besedi. Na noge! vzdramite se Slovenci! tema uže beži iz vašega neba — Hrovatom lepa Danica, Dalmatincom mlada Zora sveti — tude vam se užč deni — poglednite se bratje po edni materi, ino se za take spoznajte, da si prijazno k svojemu izobraženju roke molite" itd. — Nato svetuje, kako duhovniki lehko popravljajo pregreho svojih negdanjih namestnikov, češ, da se sami trudijo se čiste slovenšine naučiti . .; da dobre knige sami pišejo ali jih iz drugih jezikov prestavljajo; da ne pustijo šolarjem za premije nerazumljivih nemških knižic davati . .; da očitno v cerkvi napovčdajo dobre slovenske knige . .; da napravijo v svojih farah bravnice . . itd. — Naposled pohvalivši knjige, ki jih je spisoval Fr. Ver i ti, pravi, da imamo Slovenci premalo zgodbinskih bukev ino drugih posvetnih, ker se človek samih samih svetih le tude navolji. Sam Bog pak nas obvari mazanja nesramnih bukev! — Vse to se izvira iz serca, vsega vnetega za Slovence ino Slovenšino" (str. 11). Vzlasti znamenito je, kar piše Cafov v Novicah 1. 1845 str. 31 glede Slomšeka in Slovenske Matice z geslom: Komur cest, Cest. Rim. 13, 7. — pod naslovom: Novo, celo posebno veselje za vse Slovence. — „Slavni pisavec naš, naj boljšega glasa, vsi vživo do serca vneti za naše dušno in umsko izobraženje, prezaslužen gosp. A. Slomšek, kanonik in školastik Lavantski, — gdo li med Slovenci Jih ne pozna, Jih z spoštovanjem ne imenuje? gdar Jihove ljube duše po osobi ne pozna, vsej jo pozna po Jihovi mili pisavi: nedolžni otročič kaže ves vesel na »Dober Dar" — »Blaže in Nežica" Sta mu naj ljubljejša tovarša; deklica kaže na „Devištvo" — na »Srečen Pot"; hlapčič, kmet in gospod hvaležna na „Hrano" in »Filotejo" in še na veliko pisem — vsej kaj li bi govoril, kar vsaki Slovenec ve? — naš gosp. Slomšek, pravim, nam pripravljajo novo, novo življenje: družbo v izdajanje cenejih Slovenskih knjig narčjajo, kar bo nam »Slovenska Matica". 26. Prosenca t. 1. pišejo preč. gosp. Slomšek: »Družba v izdajanje cenejih rodoljubnih knjig je začeta: pretečene dni so postave in vodbe viši c. k. vladii isporočene bile". Večni Bog! oča vseh narodov daj dober tek tej napravi in dolgo življenje skerbnimu gosp. napravljavcu! — Dvojne želje si zraven tega ne moremo zder-žati: 1. Da bi ta le »Matica" vse Slovence od Madjarske do Vlaške meje, od Nemških gor do Ilirskih logov prijazno objemala, in 2. da bi ga ne bilo »spačeniga Slovenca", kteri bi ves voljen te Matice z glavo in mošnjo ne hotel podpirati"! V listih 17. 18 dal je »Oznanilo novih, za vse Slovenske domorodce imenitnih bukev" t. j. Radices linguae Slovenicae veteris dialecti, sp. Miklošič. »Iz peresa ravno tega Gospoda še tude pričakujemo neko drugo znamenito delo: Vseslav-jansko slovnico (gramatiko), ktera Jim užč dolgo zlo po skerbi hodi — Bog Jim daj zdravje". — »Pri ti priložnosti še porečem: Za Slovenskega domorodca so jasni časi prišli, da mu zdaj ni več zadosta, besedo samo svojega kraja umeti, ne! gdor se v njej popolniti — izobraziti hoče, se mora tude besede drugih Slavjanov učiti, kar bo ga pak stem leže stalo, ker bo se krnalo spreumil, da Slavjane le bolj pisanje, kakor govorjenje loči . . . Tude naša lepa miloglasna Slovenska beseda ima svoje oživljenje ino svoj živež pričakati iz bratovskih narečij; vsem narečjem pak gojna mati ostane stara, čestna Slavjanšina ss. ss. Cirila ino Metodija". . . Pri tej priliki priporoča razun Miklošičevih »Radices" v ta namen še Dobrovskega »Institutiones" in Kopitarjev »Glagolita", pa c) Dr. J. P. J o r da n 's »Jahrbiicher fttr Slaw. Literatur, Kunst und Wissenschaft", v ktere je Caf tudi sam pisaril na pr. o vseslovanskem književnem jeziku itd. (Cf. Novic. 1851 str. 208). »S toj stroko (pesnijo) ni si glave belil, piše Raičev Božidar v Letopisu Slov. Matice (str. 89), nego marljivo učč se jezikov prehajal je na jezikoslovno polje, kder se je domač, sposoben in zmožen čutil, in temu je odločil darovati ves žitek, kar se je tudi zvršilo. Poleg učenja zbiral je jako marljivo tvarino za slovar, pa blago za slovnico itd." — Priobčil je prvikrat svoj „Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in slovnice" v Novicah 1846 str. 32—44 (Gl. Ltps. str. 90—92), kjer razodeva velike svoje namere in osnove, ktere so ga naposled — brez zaželenega vspeha — usmrtile! Pozvan o tej reči dal je 1. 1848 v Novicah str. 62 — 63 pod naslovom: »Zastran g. Cafoviga slovenskiga slovnika" odgovor, kteri ni gotov in mnogotero sega že v druge stvari. — Sicer je dopisoval časih v Novice — Glas ali Dopis iz Štajerskega — na pr. 1846 str. 27; 1. 1848 str. 62 o slovenski obleki Pesničarjev itd. — Sam se je oglasil 1. 1851 str. 208 — 212 v seMavku: »Staroslovenski in vseslovanski književni jezik", kjer našteva zanj svoje razloge nasproti živim jezikom slovanskim in priporoča v ta namen koristne knjige, vzlasti izvrstna dela dr. Mikloši ča, naj bistro-umnejšega slovanskega jezikoslovca (str. 213). Spis »Staroslovenski in vseslovanski književni jezik" je ponatisnila d) Slovenska Bčela 1. 1851 str. 183. Vanjo je tu in tam pisal pod imenom »Bčlankin (Vid. Ltps. str. 76 — po materi roj. Belan.)" na pr. »L. 1852: R in L sta slavenska vokala (str. 181 —205); Ogrsko - slovenske besede (str. 221, 286 — 7) itd. — Kar je bil v Novicah 1. 1845 nasvetoval, to je storil sam s prevodom knjige: e) Rob i ns on mlajši. Knižica predragi slovenski mladosti za uk ino kratek čas, jo iz češkega prepisal Oroslav Cafov. Zalog. Fr. Dirnbock v Gradcu. Tisk. Jeretin v Celi 1849. 8. X. str. 258. — Da se nekoliko bolje spozna tedanja beseda njegova, bodi na primer iz predgovora: Tota jako koristna kniga, kolikar nam je znano, se je v izvirnem: Nemškem jeziku vže pred dvajstimi leti osem ino dvajstega izdanja učakala kar je ne mali dokaz njejne verlosti, ino to tem razvidneje, ker se je, kakor je sam spisavec Kampe uže pri sedmem izdanji opomenol, v vse Europejske jezike preložila. Menimo zato, da bode preloženje (ali vsej prepisanje iz češkega) na slovensko našim milim rojakom ugodno, kaj ti da je eti spis ne le za mladino odviše priležen, temoč tude staršem ino rednikom pri reji — odgojenji otrok zlo koristen — užitečen itd. Kar se besede tiče, jo, ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima svoje posebnosti: Ako pišem samo po svojem, še sem polš v svoji lupini za-pert; če bi pak pisal ravno po tvojem, kakor bi ti rad, bi se jas imel svojega uma odpovedati ino bi ne bil vreden, Slovenec imenovan biti. Po tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši (Zbirčica tam pa tam nabranih prav Slovenskih besed str. 346 — 358), ino mi veri mi, če neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude, po volji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji mer-zeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino z razumom popravilo. — Če se ti, dragi slovenec! tako berilo poljubi, sem pripravljen, ti ga, kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje — prepisavec. f) Složil je več molitvenikov . . Vlada mu je izročila prestavo Računice za prve šole. Podpiral je slovenske časnike s svojimi prineski itd. (Zora str. 41). — Priobčil je v Dr. R. Razlagovi Zori jugoslavenski 1. 1853 spis „o gl a golš h" str. 158 — 226. — Istega leta češkim jezikom pretres vseh del do onda izdanih po dr. Miklošiču (Knjiž. Zgod. str. 114; Ltps. st. 95). g) Djanje Svetnikov Božjih . . Na svetlo dal A. Slomšek. — Mej pisatelji je na str. VII. v I. D. 1. 1853 imenovan tudi Juri Caf, ki je vravnal po svoje blezo „Žitek svetnikov" za mesec april (Ltps. 81). — Po njem je prišla na dan h) Romarska palica po poti v večnost. Del I. Misionski govori. V Gradci 1853. 8. 285. Del II. Popolne mol. buk. s poduki in mol. Prepisal (v. Des Christen Pilgerstab) in sostavil O. Caf. V Gradci 1854. 8. 416. — „Tu imaš v pervim delu misionske govore, ki jih vsak pobožni bravec zamore porabiti za svoje osebujne pre-mišlovanja, ali za svoje duhovno branje. . . Drugi del romarske palice pa lahko sam za se obstoja kot prav koristne molitne bukve . . . povsod imaš prav primernih naukov. Slovenšina je kaj lepa v tej knjigi, in olikan sklad govorjenja, vender pa tako prost, de ga more vsaki človek, ki slovensko zna, dobro umeti itd. (Zg. Danic. 1854 str. 72)". i) Drobtinice 1861. XV. Izdalo vodstvo Lavantinskega semenišča. V Marburgu. Janžič. XVI. str. 288. Venec blagoslovnih pesem str. 1—25. Da je pričujoči letnik on vredoval, vidi se iz predgovora, kteremu je podpisan Cafov, in iz njega bodi na razgled: Vsem prijateljem in podpirateljem Drobtinic. Hvala Bogu! tudi letošnje leto je za Drobtinice rodovitno bilo, in sicer na njih novem seli: iz mnogih krajev lepe Slovenske zemlje so se nabrali mnogoverstni kosci, znameniti za duhovnike in učitelje, pa tudi za proste stare in mlade Slovence v poduk, izgled in, kar je naj važnejšega, tudi v posnemo in porabo; s kratkim: skerbelo se je na vse strani za cerkev in šolo, ter za družinsko in domače življenje; še na vesele svate in dobro voljo se ne pozabilo. — Tudi letos najdeš, dragi bravec! v vseh predelih te knige zanimivega gradiva iz visoke, znane in mile roke. Kar pa letošnjim Drobtinicam še posebno vrednost povz- diguje, je dodavek blagoslovnih pčsem z napevi vred. Te letnik stopa tedaj čedno in dostojno v versto svojih starših tovaršev. Zatorej, ljubi Slovenec! rad beri, pa tudi rad brati dajaj, ker je vpijoče geslo sedanjih časov: „omika in napredek"; prava omika in potrebno napredovanje pa stoji le v tem, da se um in serce izobražuje, in strah božji širi in uterjuje med ljudmi; ako si pa le tako imenovano izobraževanje to trojno podlogo, ki ima svoj pervi in poslednji konec samo v Bogu in večnosti, spodbije, je le prazno modrovanje, potrata in zmota. — ... Zdaj pa, ljube Drobtinice! le srečno pojte po vsem Slovenskem svčtu; naj vas tudi nizka hišica veselo sprejme: dobro došle! ter prinašajte vreden sad za čas in večnost, ker je le to vaš namen! »Poleg vednega učenja raznih jezikov je zelo marljivo zbiral tvarino za k) slo v ar . . Razve nabire besedne in knjig povzel je jako čuda tvarine tudi iz ljudstva; vsaj se je mnogo let trudil skrbno zajimati iz naroda, česar šče tako obilno dosle nikdor ni učinil. Miklošič slišavši o njegovi veliki zbirki prišel je 1. 1856 k njemu, ter mu naznanil naslednjo ponudbo: „Vi imate obilno besedne tvarine nabrane, tudi jaz posedujem 4 zvezke v polni obliki spisane, če ste voljen, izdajva skupno slovar, na naslovnem listu natiskati se naju obeh imeni, in z dobičkom bodeva se delila". Pa Caf ni privolil, vede ceniti množino in vrednost skupljenega blaga; itak bi bilo narodu koristno, imeli bi konči slovar, a sedaj Bog si ga vedi, kteri zarod bode v njem čital; sicer pa je vedeti treba, ka je Caf Matici izročil svojo zbirko, a ne kakemu zasebniku, tore ima Matica na njo pravico. Pred petimi leti odpravljeno je pod nazorom sedanjega prečastnega in prevzvišenega kneza in vladike ljubljanskega dr. Zlatousta Pogača rja okoli 60.000 besed Matici . . . in kesneje šče je dr. Costa opet prece blaga odtovaril". Tako piše Raičev Božidar v Letopisu Mat. Slov. 1878 str. 82. „Že kot dijak je bil Juri Oroslav Caf izurjen v vseh slovanskih jezicih, leta 1840 začne preučevati vse jezike arjanskega debla. Najprvlje preuči Boppove in Pottove dela o sanskritščini, po tem se spravi na preučevanje zendskega jezika . . . preuči evropsko, naimer: staro germanščino, keltščino, litovščino ino vse romanske jezike. Tako z jezikoslovnimi vednostimi oborožen se spravi na spise svoje, katere hočemo malo dalje dole navesti. Zraven tega je nabiral pridno narodne pesmi, prislovice in gradivo za slovenski besednik. Črez 60.000 besedi je poslal v Ljubljano za slovensko-nemški slovar, ki se ima z pomočjo Wolfove ustanovnine na svitlo dati. Njegovi nabirki so iz vseh slovenskih izvornikov, iz vseh natisnenih in rokopisnih slovarjev, iz časopisov in knjig, posebno pa iz naroda. Imel je pri sebi in preredil jih večkrat skoz celo zimo z lastnim denarjem — slovenske može iz Rezije, Medjimurja, Krasa, Koroškega, in z njimi prebiral vse slovnike slovenske, celi „Orbis pictus" Komenskega in poizvedoval, kako tej ali oni reči pravijo v onih krajih. Stare Pohorke najel je za prejo, da so mu pevaje prele povesmo, ker tako so najložej pravile pesmi; tudi napeve je marljivo zapisaval. . . — Mi smo pri njem videli dogotovljene sledeče spise, razen že v tem članku omenjenih in sicer: a) Critico-etymologicum Lexicon slovenicum; 60 pol. — b) Izdelovanja jezikoslovna indoevropska; 160 pol. Slovarji so pisani po srednjem samoglasniku, da se želena beseda lehko najde. — c) Slovniških opazk za slov. in slovanščino 42 sešitkov. — d) Kritiški slovarček k bolgarskim pesmam Miladinovičev, v katerem so tujke iz turškega in novogrškega pojasnene, 6 pol. — e) Dostavkov, popravkov in razlag k Miklošičevemu Lexic. palaeoslov. 20 pol. — f) Slovniških opazk k indoevropskim jezikoslovnim preiskavam, 50 pol. — Zraven tega manje spise o slovniških pogreških, ki se v naših celo v vednostnih knjigah potikajo, in nam besedni razum prečijo in pačijo, dalje vsporedno primerjanje in razlaganje rezijanske in ogerskoslovenske slovnice, izjasnjenja staroslo-venščine iz slovenskega narečja itd., toda vse skupe črez 500 pol z velikim trudom nabranega jezikoslovnega blaga. Caf stoji na vrhunci jezikoslovnih znanosti — hoteli so ga imeti za profesorja pastirne na univerzi, za profesorja primerjajočega jezikoslovja v Prago po odhodu Schleicherjevem, na stolico slovanskega jezikoslovja v Petrograd — in njegovo ime bode, kadar njegovi spisi zagledajo beli svet, tako cenjeno med učenjaki, kakor imena Miklošič, Buslaev, Bopp, Pott, Schleicher itd." — Tako je pisal Davorin Trstenjak v Zori 1. 1872 str. 40. 41. In prav to je menda vzbudilo Caf a, da je vendar spet jel glasiti se 1) vZori na pr. 1. 1872 št. 20 po sestavku »Jezikoslovne črtice" (škrjanec — sevec, sevica, sevka in leveč, levica, levka); v Vestni k u 1. 1873 str. 3 »Besede s predstavkom ma — ali me; str. 36 o besedi »linibar"; str. 55 »nazoči"; str. 104 — 168 in 1. 1874 str. 25—62 o besedah »ptuj, peč in tuj itd. V teh poslednjih razpravah se vidi, kakov jezikoslovec je bil Caf o v. — Znamenita je opazka, s ktero pričenja zadnjo razpravo po dr. Miklošič e v e m L e x. p a 1 a e o s 1 o v. g r. 1 a t, 1. 1865: »Kakor blagi čitatelje vidijo, se jaz s to knjigo najraji bavim — po pravici; in sicer, ker je v tej stroki, naj izvrstnejša knjiga zakladnica, pravo zlatočrenije . . ktero vsa slov. narečja jasni — in se samo po njih naopak jasni in ker se na vsaki strani — jih je 1170 — s priljubljenjem izvlasti na našo milo slovenščino, pa tudi na sorodne indoevropejske jezike ozira, moralo bi pač vsakemu slovanskemu rodoljubu knjižnico krasiti! — Le golemim čudom se čudim in tu javno tožim, ka Slovani, ki se le s svojim množtvom radi bahajo, ne vzročijo temu Veleumu pričine in potrebe, da bi se to slavno delo — tudi nemšk. učenjakom v največih hvalah — skoro po 10 letih! nanovo izdalo, ter se naše hibe poravnale — dokler — ta zvezda zorjanska s slovanskega neba zavseli v za,ton ne ....! Če se pa jaz te knjige gde teknem, ji izličnosti ne uščrbim — bil bi trud, kakor bi solncu žarke krhal — vodilo je le: »č'to jest' i s ti na?« Joan. XVIII, 38. Caf. Istina je, da se je obilna besedna zbirka Cafova izročila vredništvu sloven. nem. slovarja iz vstanovnine Wolfove; o tem glej njegovo pisanje v Slovencu 1. 1874 št. 85—86, kjer se spominja celo Jezičnika! Koliko je vredna in ima-li res v sebi čez 60.000 besedi, o tem povedalo se bode v slovarju samem. — V Novicah 1. 1874 str. 231 je po smrti njegovi čitati: »Literarične zapuščine dobi po lastnoročni njegovi oporoki polovico Zagrebška akad.emija znanosti, polovico pa Slovenska Matica." — Tako pripoveduje i Raičev Božidar, da je Caf Matici izročil svojo zbirko . . . in kesneje šče je dr. Costa opet prece blaga odtovaril (Ltps. 1878 str. 82). Dr. Blei weis popravlja to koj rekši: »Cafovih tu navedenih spisov Matica nikdar ni prejela. Dr. Costa jih je dobil zelo, zelo (ubogo) malo!"— Jeli Akademija Jugosia venska kaj dobila, ne vem; zelo dvomim. O Matici vem pa tole: Po sporočilu o smrti in oporoki podal se je predsednik dr. Costa sam v Ptuj, ter — vloživši desetak — prinese Matici kacih 100 do 110 listov, na katerih so vse križem bile jezikoslovne črtice brez vsakoršnega reda! O tej pridobitvi je poročal sam 9. oktobra 1874 v 31. skupščini odborovi; v 34. dne 16. jul. 1875 pa sem jaz — pregledavši tiste papirje — nasvetoval, naj se prepustijo vredovatelju slov. nem. slovarja, kajti nimajo nikakoršne druge vrednosti (Ltps. Slov. Mat. 1875 str. 17). Iz Letopisa 1878, kjer Raičev Božidar preslavlja rokopise Cafove (o snopičih Slava, o jezikoslovnih preiskavah na polji indoevropščine, o Miklošičevem stsl. slovarju str. 97, 99 itd.), sme se sklepati, da jih je imel takrat v rokah. Kje so zdaj, kdo ve? »Na duhovski bednik bil sem poslednjič pri njem, piše ondi (Ltps. str. 87) . . . Pred odhodom pokazal mi je prstom na spodnji predel neke inače visoke omare, rekši: »etu so moji spisi, kedar me ne bode več, gledi, ka je hitro rešiš." — Po vsem tem se mi žalostna osoda Cafova pojasnjuje še bolj iz prijateljskega pisma, ktero mu je kaplanu v Frauheimu h 1858 pisal J. Muršec, kjer se nahajajo besede: »Vedno obžalujem, da vi svoje izvrstne moči na malenkosti zapravljate, in da ne spravite svojega rečnika brž v red. Vi imate kaj blaga — pa ne v red spisanega. Miklošič ga ima mende pol manje, pa vse lepo vazbučeno. Bi vsak svoje dala — oboje v eno zložila — ino rečnik bi naj popolnejši bil — ino koj gotov, zakaj Miklošič je hiter . . . Ne zamerite mi te oprtosrčnosti — preveč mi vajna sloga in nje blagi nasledki na srdcu leže, z druge strani pa strah, da bi ne vtegnul ves vaš zaklad se razpršiti, ako mu z redom ne zagotovite obstoja ino porabe. To bi bilo za naš narod nedomestljiva šteta!!" — Celo J. M a c u n pripoznava, da je v pravem pomenu zelo umestna bila beseda Slomšekova: »Na Vašem mestu jaz se tega ne bi učil itd. (str. 113)." — »Čudnovato zaista! U ono po prilici doba, kad mi izgubismo Kurelca (Vienac 1. 1874). izgubiše Slovenci Cafa. I jedan i drugi bijaše skroman jezikoslovac, i jedan i drugi zadubio se u dušu naroda svoga, i jedan in drugi kupio je kao crv narodnje blago, i jednog i drugog ostavi pod kraj života sila duha, i jedan i drugi poginu iz ne-nada. Dvie su to skromne al sjajne zviezde na nebu slavenskoga juga. Vječ na im pamet, vječno pobratimstvo nad zviezdami" (Zora 1874 str. 255). — Miroslav Villiar (Vilher) r. v Planini 7. sept. 1. 1818, latinske šole zvršil v Ljubljani, pravoslovne nekaj v Gradcu nekaj na Dunaju, grajščak na Kalcu med Kne-žakom in Zagorjem, bil je deželni poslanec, pesuik in pevec ali skladatelj, ki je imel »zmožnosti in voljo, čas in pridnost", u. 6. avg. 1871 na Kalcu, ter leži pokopan v Knežaku doslej še brez dostojnega spomenika. Denar zanj nabrani naložen je v hranilnici. — Popevati je jel slovenski po a) Novicah 1. 1845 št. 9 »Predčutki"; 1. 1849 »Vodila pridnim kmetovalcam" n. pr.: (Gospodar s pazljivimi očmi — Posle pridne in poštene stri. — Je čedno in svitlo, kjer konj tvoj stoji, — Bo terden, čil, zdrav ino bistrih oči. — Kar pridelat' moreš, ne kupuj tega, — Ne oblek, ne žita, ne hišnega blaga itd.) — L. 1849 št. 45 »Vodniku". — L. 1850 št. 14 »Vesoljnimu svetu" (To vsaj mi dovolite, — De se smem Slovenca zvati ... De se smem rodu ponesti, — Ko Slovenc povsod se vesti — Saj Slovenc sim — Slave sin itd.). — Tedaj je prišla na svetlo b) Jamska Ivanka. Izvirna domorodna igra s pesmami v treh djanjih, od Miroslava Vilharja. V Ljubljani 1850. 8. str. 48. Nat. J. Blaznik. Posvečena slavnimu »Slovenskimu družtvu" v Ljubljani. — Obsežik je pripovedovan v besedi njegovi n. pr.: »Marko, Maligradski vitez, napade Rovanskiga viteza, in mu vpepeli njegov grad. Ro-vanski vitez in njegova gospa sta poginila pod razvalinami grada; samo njuni sin Bogomil, otrok še, je bil rešen in k Jamskimu vitezu Vladimirju pernešen. Vladimir vzame Bogomila z vso ljubeznijo, in ga redi kakor sina s svojo lastno hčerjo Ivanko itd. itd. str. 5)". — Takrat je bil c) Slovenski Koledar za leto 1851, na svitlo dan od Miroslava Vilharja, v 12 str. 71. nat. Ig. žl. Kleinmajer. Po tem je dr. J. Bleiweis osnoval svojih Kole-darčekov petero 1. 1852 —1856. — Koledar sega do str. 28. Od str. 29 so pesmice posameznim mescem: Januar, Februar . . . November, December — zložil vse Miroslav. Tako tudi od str. 41 — 63 nekaj pesmi, nekaj basni v prozi: »Prezgodna smert, Slovenca up, Solza Slovenca, Ribica lesena, Pred bojem, Slave in sokol, Pajk, Pokopač; Janjček, Koklja in pišče, Čebelica in čmerlj, Volk in osel, Pravljica od leva, Slave in papagaj", ktera se čita takole: »V zelenim gaju je slave milo in sladko prepeval, de so ga vsi tički slavili. Neki dan prileti lepo lepo pisani papagaj. Vsi tički, zunaj slavca, so k papagaju hiteli, in se zalim peresam zlo čudili. Papagaja to spodbode in veselja vnet začne peti. Desiravno je še gerši krokal kakor krokar, so vender občudovavci djali: čez tvojo pesem je ni! Med tem so pozabili slavca; slave pa poln tuge zboli — in umre! Papagaj je komaj 14 dni krokal, kar se tički zdramijo, in puhlo ceno ptujga glasa spoznajo! Berž hitijo nazaj, kjer je popred slave milo prepeval, de bi spet sladke pesmi poslušali, pa zastonj! Ležal je revček, pod žalostno verbo, in ni več maral ne za jok, ne za stok bivših prijateljev! — V ptujšino nezmerna zaljuba, — Gotovo je svojšini zguba! Miroslav. Kakor »Jamski Ivanki" — tako je tudi drugim pesmicam svojim napravil d) prekrasne nap e ve na pr. Zvezdice slovenske; Milice; Slave dom; Vesoljnimu svetu itd. — Nove slovenske pesmi z napevi izšle so 1. 1852 v dveh zvezkih; I. Ipava, Pri luni, Žalost, Slovo od Minke, Oh, da bi le vedla, Zdihlej; II. Sercu, Prezgodna smrt, Zagorska, Prijazne oči, Napitnica, V stražnici itd. — Dal je Vilhar zraven teh dveh zvezkov tudi na svetlo okroglice (Walzer) pod imenom „Savelieder", ki so posvečene gospej Schmidburgovi (Novic. 1852 št. 47, kjer je ponatisnjena »Zagorska"). — Po Novicah je priobčil vmes nektere svojih pesmi na pr. 1. 1851: Sveta gora (26); Moj vertič (27); Kitica (28). — L. 1852: Postonjska jama (43); Slep rojen (52); Železna cesta po Notranjskim (91). — L. 1853 iz pesmi »Slovenska nevesta" bodi na primer: 1. Kaj maram da nimam Srebra in zlata: Ljubezen u sercu Tud nekaj velja! 4. Kaj maram da nimam Obilno blaga: Moj dragi me vendar Od deleč pozna! Kaj maram! 2. Kaj maram da nimam Prekrasnih oblek: Zvestoba u persih Me kinča na vek! 5. Kaj maram da nimam Krasote sveta: Mi vendar nedolžnost Na licu igra. e) Vodnikov Spomenik 1. 1859 kaže str. 185 pesmico, ktero mu je poklonil Miroslav, ki naposled poje Vodniku: 3. Kaj maram da nimam Visoc'ga gradu: V hišici nizki Še več je miru! 6. Kaj maram da nimam Ne gor, ne planin: Dovolj da moj dragi Slovenke je sin! Slavec, ki klical Si brate na dan, Tvoj duh naj nas vodi Čez hribe in plan. Iskrena želja II meni gori: Naj čut'jo slavčki, Pojo naj, ko Ti. f) Oglasil se je časih v Glasniku Janežičevem na pr. 1. 1859 s pesmico »Bog", »Ljubezen", »Ribič" itd., dokler so zbrane prišle na svetlo pod naslovom: g) Pesmi Miroslava Vilhar j a. V Ljubljani 1860. 16. 155. Nat. J. R. Milic. — Izgovarja se sam v začetku ter poje o pesmih in o Pegazu svojem: Vem, da je lepših Cvetic po verteh; Te pa so rasle Na skalnatih tlčh! Po gorah, po dolih Nabral sim cvetic, Rudečih in belih In pisanih lic. Uvod. Izročam jih jugu; Kaj ž xyimi, že ve: Naj sestram vonjajo, Naj brate bude! Pohlevne postave Je Pegazus moj; Zatorej ne upa K Olimpu z menoj. P e g a z. Jeklene je zabil, Podkove doma; Na grivah je tudi Že nekaj snega. Potoka derži se In loga in trat; Le dvigne k Olimpu Naj mlaji se brat. Slovo. Jaz nisem Prešernu Ne Vodniku stric; Nabral pa sem nekaj Domačih cvetic. Če bodo vam vstregle, In segle v sercč, Bom drugih nabiral, Še lepših ko te. Poezije te, ki se ločijo v »Pesmi« (5-63), »Balade« (65—118), in »Basni« (119— 155), so gladke, domače, proste in mile, nektere celo veličastne. O njih se bere v Glasniku (zv. 6 št. 1), v Novicah 1. 1860 str. 189 itd. — Novice so nekaj jih bile koj ponatisnile na pr. Župan, Na jezeru; 1. 1861 priobčile novo dovtipno „Bistri možje« (str. 46) in alegorijo »Hrast in lipa" (402); 1. 1862 pa »Našim vojakom" (str. 193) itd. — h) Sloga. Slovenski Koledar za navadno leto 1863. Na svitlo dal Miroslav Vilhar. V Ljubljani v 16. Eger. — Razun navadnega koledarskega dela (str.'I.—XXIX) so v tej knjižici (str. 1—55) »Zastavice, Pesmice resnega in šaljivega zapopadka, Kratko-časnice" in Šaloigra v 2 delih: Slep ni lep. Osebe: Ribničan, Tržičan, Pivčan . . . Prvi del se igra v gostivnici, drugi v uradniji. Pesmica z napevom — Deklici — in dve Polki (Živio — in Slovenka). i) Naprej. Politiški časnik 1. 1863, vsak vtorek in petek na srednjej poli. Odgovorni vrednik, lastnik in založnik MiroslavVilhar. Prvi njegov pomagatelj Fr. Levstik. Natis Egerjev. List prvi 2. jan. — zadnji 29. sept. 78 št. — Časnik »Naprej« misli na ustavnem potu potezati se za vse in vsakoršne (liberalno • politične) pravice slovenskega naroda, pravi v 1. listu; pričenja z Bogom, kteri naj dobrotno podeli vspeh in srečo njegovemu težkemu delu ter blag začetek in dober konec novega leta čestitim bralcem! — A tega sam ni dočakal, kajti v št. 78 piše: »Današnji listje zadnji Naprej e v list. Važne in grenke vzroke te dogodbe zagrebljem — Miroslav Vilhar — v svoje srce. Veliko hvalo izrekam zvestim podpornikom, in jemljem slov6, rekoč: »živimo za narod, izobražujmo se, okrepčujmo se, zložimo se v korist svojej domovini in vsemu cesarstvu. Večni Bog je pravičen; on meri pote narodom, in tudi nas vidi. Ako tudi nas je malo, pa vendar čutimo, da smo enega debla, ene krvi! Tedaj: Bog z nami!« — Deloval je tudi na političnem polju kot poslanec v deželnem zboru, a — brez posebnega vspeha. Pesnik je tovarišem svojim skladal glasilke (sršene, epigrame) v nemški in slovenski besedi sim ter tje jako dovtipne (cf. Soča 1880. X. 21) itd. — »Naprej", v kterem je priobčil Miroslav nektere pesmi — burke — na pr.: Stari in novi duh (str. 186); Frak in surka (230); Srce in trebuh (246); Ljubljana (362), posadil ga je bil na »Žabjak", in ondi je porodil: k) Žabjanke. Zložil in založil Miroslav Vilhar. V Zagrebu 1865. 16. 60. Narodna tiskalnica dra. Ljudevita Gaja. — Pesmi so a) Žabe (str. 5—15), b) Raki (17—26), c) Ribice (27—60), kar kratko pa krepko pove Uvod. Ob bregu Ljubljan'ce Šest tednov sem bil, Miru ne, le vodo Sem tamkaj kalil. Od brega do brega Sem mreže razpel, Te žabe in rake In ribice vjel. Tu in tam je zapel še ktero rojakom svojim (cf. Novice, Glasnik), ali sploh jel je skladati sedaj le igre po »Jamski Ivanki", po šaloigri „Slep ni lep" itd. Tako so prihajale na dan 1) Vilharjeve igre. I. Detelja. Izvirna šaloigra v 1 djanji: Spisal in založil Miroslav Vilhar. V Ljubljani 1865. 16. 52. Tisk Egerjev. Godi se 1850. leta na Notranjskem, v Klančevi hiši. — II. Župan. Izvirna šaloigra v 2 delih. 1865. 16. 48. Godi se pri županu v Šiški 1866. leta. — III. Filosof. Šaloigra v 1 djanji, po angleškem 1. 1865. 16. 46. — IV. Igra Pik6. Šaloigra v enem delu, svobodno po nem-škej. 1865. 16. 50. — V. Servus Petelin ček. Šaloigra v enem delu, svobodno po nemškej. 1866. 16. 50. — VI. Poštena deklica. Šaloigra v enem delu. 1866. 16. 35. — Razun teh: Pomota. Vesela igra v 1 djanji. — S tri če k. Vesela igra v 3 djanjih, po Benediksu. — To sem bil jaz. Šaloigra v 1 djanji, po nemškej, 1868. 16. 39. (Slov. Talija 5. zvez.) itd. Posebej je izdal m) Koledarček za navadno leto 1 86 7. Na svitlo dal M. Vilhar. — Navadni pratiki je pridjal izdatelj torbico svojih pesem, nekoliko novih, nekoliko pa tudi tacib, ki so že znane po zanimivih napevih, kažejo »Novice" 1. 1866 str. 370, kjer o šaloigri »Poštena deklica" pravijo na pr.: »Igrica igra v Lipavi (Vipavi); dva ože-njena moža, eden (Kikelj), ki zavija slovenski jezik po laškem, drugi (Kokelj), ki ga zavija po »kranjski šprahi", se silita pošteni šivarici, ki trideset pomladi hodeva že po svojih petah itd. Čitalnici vipavski, ajdovski ali tržaški utegne zavoljo lokalizmov »Poštena deklica" najprimerniša biti. — Razun teh se nahajajo n) Igre v rokopisu, zložil Miroslav Vilhar: I. Danila — z geslom: Ilirija ustanil Izvirna žaloigra v treh delih. 1871. Igra se verši v terdnjavi Knežak in v njeni okolici. Doba je 13 let pred Kristom, ob času Cesarja Avgusta. — II. Na kmetih — z geslom: Omika, Najkrasnejša dika! Izvirna šaloigra v dveh delih 1871. Igra se v Markovi kerčmi nad Ljubljano. — III. Korčovski —z geslom: Naprej zastava Slave! Izvirna igra v dveh delih. Igra se v Tomazinovi hiši v Terstu. — IV. Kdor prej pride, prej melje — z geslom: Naša reč živo klije! Šaloigra v enem delu (Razdvoji se tudi v I. D. 1 — 10, II. D. 11—18). Igra se v Ivetovem mlinu na primorskej meji. Rokopisov teh lastnik je sin Franjo Vilhar,—Na primer naj bodo tu še nekteri »Raki": I s t i n a. V belej Ljubljani. Tuj o e m. Nemca vrlega Protivnikov vražjih Kaj ne, da se dobro Imam precej rad. Ne bilo bi sto, Pri nas Vam godi, Pa Nemškutarja Ak naših osličkov Ker Vi ste gospodje, • Nikdar ne, — je gad! Bi vmes ne bil6! In hlapci pa mi? Filologu. Nasledki. V mirni hiši. Če kuješ besede, Peroti pristrigli Sobo, pod številko sedmo, Ne bodi bahač; So meni, kaj ne? — Dajte jutri že v najem: Narodu se vklanjaj, Če bolj mi strigo jih, Ne poslanca, ne vrednika Ker on je — kovač! Bolj rastejo še! Za menoj ne bo, to vem! Dr. Lovro Toman r. 10. avg. 1827 v Kamnigorici, prve in srednje šole zvršil v Ljubljani, pravoslovne nekaj v Beču nekaj v Gradcu, odvetnik bil najprej v Ridolici, poslej v Ljubljani, tajnik kupčijski in trgovski zbornici, predsednik Slovenski Matici, deželni in državni poslanec, u. 15. avg. 1870 v Rodavnu poleg Dunaja, a pokopan v rakvi družine Tomanove v Kamnigorici. Prvikrat je L. T o m a n kot učenec govorništva javno stopil na oder, kedar je imel slavnostni govor, pesem dr. Prešernovo, na čast J. Hradeckitu, županu Ljubljanskemu, dne 27. jun. 1845 na mestnem strelišču, kjer se je prav dobro skazal (Vid. Novic. 1845 1. 27. — Ltps. Matic. Slov. 1875 str. 174 itd.), oglasil v a) Novicah 1847 1. 36 v pesmici Prostost. 1. O veselim jutra zoru Bil sim že na hišnim dvoru, Kar en tičik perskaklja; O, ni mogel perleteti, Se mu mora milo zdeti, — Zderta je perfitica. 3. Kupe zernja zdej zagleda, Jih obskakje, jih obseda, Neprehvaljen so mu raj; Matica pa mu zapoje: Varuj, varuj, dete moje! De kdo ne zasači naj. 5. Kar se mati je oglasila: »Sinek, kaj sim te svarila, O brezskerbna ti mladost!" Tičik zdaj vso moč si vzame, In se vzdigne ter objame U zavetji ga prostost. Sam pa se je Kamnogorski 2. Matica za njim peršviga, Posvari ga, mu pomiga, Kam de revčik naj hiti; Kak se spenja, kak skakuje, Zdraven milo požaluje, De obeh perutic ni. 4. Meni se pa tičik smili, Mislim, kak de v hudi sili Malo zernja le dobi. „Bodi moj, te bom napajal, Pital dobro, ne nagajal, Dal ti dosti vsih reči". 6. Zdej zažvergolita sladke, Glasne pesmi mile in gladke, De razlega se nebo. — Mislim, de sta hvalo pela, Ko jih sužnost ni objela; — Sužen biti je strašno! Pričujoča pesem znači nekako vso poezijo Tomanovo, iz ktere je priobčeval posebej jih 1. 1848 po Novicah na pr. »Edinost, Avstrije zvezda, Slovenskim dekletam", pa b) v Sloveniji 1. 1848 na pr. »Tri rožice, Slovenska mati, Slavjanski goslar", 1. 1849 »Moje pesmice, Ljudmila". L. 1848 je ondi str. 152 zapel jo »Pervi slovenski pesnici Fani Hausman" (vid. Celjsk. Novin. 1. 18), in 1. 1849 št. 16 »V sporni nj Martina Se m raj ca" na pr.: Premilo mertvaško zvonenje zapoje, Iz sveta pokliče rojaka nam proč, Prijatla, oporo pogumnosti moje, Rojakam in domu prihodno pomoč. Sovražna osoda! si brata mi vzela, človeštvu junaka, Slovenji sinu, Ki mu rojenica že v zibki je vnela Želja hrepenenje za srečo rodu itd. itd. Martin Sem raje (Smrajc) je bil roj. 10. okt. 1825 v Tomačevem na Savi, učil se v srednjih šolah v Ljubljani, pravoznanstva na Dunaju, a u. 3. febr. 1849 doma. To man preslavlja njegove prijetne strune, njegove pesmi. V Sloveniji 1. 1848 je št. 7 čitati pesem »Triglav", št. 8 „Slov6 pri odhodu na vojsko" (On — Ona, Oba); 1. 1849 št. 12 »Slovenca zakladi" (vera, car, domovina, slavjanski bratje), ktere je zložil Martin Semrajčovi. Po krasnem napevu najbolj priljubljena je pesen (p. v kitici prvi in zadnji): V gorensko oziram se skalnato stran, Triglava bliše se verhovi, Prot jasnimu nebu kupi velikan, Kaj delajo — gleda — sinovi. On vidil je zgodbo Slovenje otrok, Je slišal njih petje in vrisk in njih jok. Vse je vihar razdjal, Narod je zmirej stal, Gledal nad Triglavam neba obok . . . c) Glasi Do m o rodni. Lovre v -R; ^vr r Triglav. Verige žulile so nas do kosti, Krivice so vrat naš klonile. — "'. S.. ■ • Evrope zdaj jezne se pol oprosti, — Svobodno slovenske tud Vile Zapojte, sinovam naj v serce doni, De vikši dolžnosti in slavniši ni, Kot v domovine čast, Blagor in srečno rast Delati, dokler naš Triglav stoji! To man. V Ljubljani 1849. 8. 135. Nat. R. Eger. Zal. in prod. E. Hohn. — Slovenski mladini — poklanja svoje pesmice, in v živi besedi vzbuja rojake v predgovoru — pisanem v Kamnigorici na dan sv. Jero-nima 1848 — na pr.: »Čas sužnih dni in lastne nemarnosti nas je zagrebel v prepade, kjer ni bilo zaznati ne obdelovanja in prida perrojenib narodnih pravic ne izvirniga iz-obraženja lastnih moči. Spali smo; . . sužnost pobegnula je in svoboda prisijala . . . Vzdignite glave kviško — Slovenije — verli sinovi! . . . Spoznajmo, kaj smo? kaj hočemo? kaj moramo biti! — Slovenci, Austrije udje, smo sinovi velike matere Slave, otroci človeštva po zemlji razširjeniga. . . Draga mladina slovenska! . . . Čuj marljivo pesmice mladiga serca vnetiga žarkov trojnih zvezdic: Boga, svobode, domovine. V Bogu, v svobodi, v domovini naj sklene in veže tvoja se misel in tvoje djanje s pesmicami mojimi". — V pesmih teh vse živi, se giblje, vse šumi in kupi. . V pretresu slovenskih pesnikov (Lj. Časnik 1. 1850) se mu očita, da se ni ravnal po pravilu: No-num prematur in annum! Nektere so vendar vzlasti po milih napevih se jako razširile na pr.: Na razhodu (dragih součencov 3. serpnjika 1847: Kje so časi, kje so dnovi, — Ko smo Slave mi sinovi — Vedno bili združeni); Savica (Noč na nebu zvezdice peržiga . .); Tri rožice (Mati lepa, mlada mati . .); Človek brez rodoljubja (Novic. 1849 1. 15) itd. — Tako še L. v Novicah 1. 12 hvalo daje Gospodu L. Tomanu, slovenskimu pesniku, po prebranih njegovih poezijah, ravno na svitlo danih na pr.: Pčrvo k si stopil v plan Triglava, se Kom Ti prikaže, Rojen si tam, kjer peni Save se bistri tečaj; Ude imaš krepke, sdrce je milo, slovensko Ti bije, Vse kar Slovana ceni, Tvoja gotova je last itd. — L. 1850 jeKamnogorski v Novic. str. 92 priobčil „Žaljice na grobu Lavoslave Kersnikove"; 1. 30 veličastni spev »Radecki" po geslu: »Kjer je um vodja trum — Zmaga se dobi — Kjer serce sod' verste — Zmaga ne zbeži; 1. 47 »Zdravlica" za pevanje v družbi itd. — Nato je oglasil se časih v d) Slovenski Bčeli 1. 1850 na pr. v pesmici „Luna", 1. 1851 „Zdravlica«; v kratkih poročilih z imenom Zoridan (Zoridanovič) p. „Perva beseda v Gradcu 23. marca 1. 1851; Slepi umetnik itd." — Tako tudi v e) Zori R. Razlagovi 1. 1852 t. I: Milotinke I—VI (I in II v Cirilici), ktere je nadaljeval v »Slov. Bčeli" 1852 č. 4: VII. Zvon — podoba itd. »Vlastencu g. T (erpincu) u spomin". Poleg Cuznerjalz nšmškoga: Spominčica; Vijolčica; Pri vodici; O slovesu. O glasju z namero na -oga, -ega, -iga itd. (str. 115 — 126). — L. 1853 t. II. v Zori: Prorokba (1453—1853). Milotinke: Križ i gerb. Dve solzi. Uzrok včre. Huda osoda. Prošnja. Plamice 1 — 10. — V tej dobi prinese i f) Zgodnja Danica 1. 1852 tri pesmi L. Tomanove, soneta »Katoliška cerkev" št. 11 pa »Grob" št. 18 in št. 13 vzvišeni spev »Genitori"! — Na razgled bodi: Katoliška cerkev. 1. Glej čuda, — tam krog skale starosive 2. In izpod skale kapljice hladive Se vekodavna lipa vkorenuje, Potoček se srebernifprolivuje, V dvanajst se krepkih deblov razcepuje, Ki v soncu naj žarečjem se vsahnuje, In debla v veje, perca nebrojive. Ki je vodice čiste, vedno žive. 3. Podoba ta prečudna — cerkev naša 4. Na terdno skalo — vero se naslanja, Iz »Kristusa" dvanajst se jih izhaja Iz nje ljubezen zvira, nas napaja, Učiteljev, se vernih broj naraša; In teče v vsih nezgodah brez nehanja. L. 1853 dne 22. sept. se je Dr. Lovro Toman poročil z Josipino,3>Turno-gradsko, s ktero je pa le malo časa živel, največ v Gradcu, kjer |mu je umrla pre-rano. Za njo žaluje draga domovina, in — kakor poje mladi Jos. Stritar (Novic. str. 204), cvetica ljube/njiva ostala bode nepozabljiva v srcu vsacega Slovenije sina, kajti bila je iskrena, duhovita Slovenka. Spominek na grobu ima s tem-le napisom: Tu leži Josipina Turnogradska, slovenska pisateljica; rojena Ur ban čič 9. julija 1833. 1., umrla omožena Tomanova 1. junija 1854. 1. „Kdor dušno živi, ne umrje". Najprej se je .Josipina Turnog-radsfca prikazala v a) Slovenski Bčeli 1. 1851 s povestico: „Nedolžnost in sila". — „S izverstnim delom ste stopili v kolo naših pisateljev. Ne opešajte na potu nastopljenem. Bodite zvčzda predhodnica in izgled našim dragim slovenskim sestricam, blagorodnej gospodičini J. Turnogradskej čestita vred-ništvo (str. 64) ter pravi: Vaša krasna povest „Izdajstvo in sprava" bode čisto nepre-menjena prihodnjič natisnjena" (Vid. 1. marc. 1851). — „Slavjanski mučenik (1. maj.); Svatoboj pušavnik (15. avg.); Zvestoba do smerti (1. nov.)." — V tečaju III. č. 2 nahaja se pesem njena „Zmiraj krasna je narava". — V b) Zori R. Razlagovi 1. 1852 čitati je od Josipine Turnogradske povest „Boris" (str. 58- 66); 1. 1853 pa povest „Tverdislav" (str. 113 — 127) in po narodnoj pripovčdki „Rožmanova Lenčica" (str. 128—140). — Dr. L. To man — prežaljen o smrti njeni — je sebi in svojim v tolažbo zložil pesem »Vdanost v voljo božjo", ktere poslednja — sedma — kitica se glasi na pr.: „ Ali bi ne bilo prav, da bi se naši prerano umerli Josip i ni Turnogradski s tim spominek postavil, da bi se vsi njeni spisi v eno delce natisnjeni na svetlo dali? Gosp. dr. Toman ima gotovo obraz rajnke, ki naj bi se tudi ti knjižici pridjal, kakor bi tudi njeni napevi se lepo podali ti zberki itd." — poprašuje J. Levičnik v Novicah (str. 256). — Nato je Dr. Lovro Toman odgovoril v premilem spisku „0 literarni zapuščini Josipine Turnogradske Tomanove" v c) Novicah 1854 1. 68. 69 z glasilko: »Kdor angelja pogreša, joka naj z menoj!« (Young)". Tu piše na pr.: »Spomnile ste domu koristne Novice zapuščine Josipine Turnogradske — i to mi je razvezalo potrebne besede sledeče, ki jih, ako ravno s presunjenirn sercom, stavim zato, ker čutim, da sem jih domovini, rojakom, spominu i neizginljivi ljubezni prečud-nega bitja dolžan . . . Namen teh verstic je le, Slovanom, ki so sledili z radostnim ser-cem i paznim okom nje spisovanju, i ki se žalostni po nji ozirajo, povedati: kaj i koliko je rajna spisala, da nje dela ne bodo poginile, temveč vse skerbno sobrane zagledale beli dan . . . Razdeliti se dajo vse dušne nje dela: 1) v povesti; 2) v razne spise, pesmi, prevode; 3) v liste; 4) v napeve i glasbenke. . . — Bodem tedaj vse dela, ki jih je zapustila, skerbno sobral, jih s svojo naj boljo previdnostjo vver-stil in jih natisu, kakor hitro mi opravila mojega poklica pripuste, z njeno podobo izročil itd." — Kolikor vem jaz, priobčile so Novice 1. 1858 str. 414 nekako pesmico Josipine Turnogradske — Tomanove iz „Kaiser-Albuma" na Dunaju z naslovom: Donova, in 1. 1859 je razglasil d) Vodnikov Spomenik povestno čertico njeno „Marula" (str. 231—2), iz ktere na razgled bodi: »Turški polomesec že sveti ponosno čez mnogo keršanskih dežel. . L. 1475 sklene tudi na Lemno zasaditi kervavi svoj barjak. . . Naskok se začne. . Preplašeni begajo. Strah in obup jih objema. Nobeden več ne misli na zmago. . . Al kakor nebeška prikazen stopi na enkrat mej oplašene vojake krasna devica. Serčnost ji vžiga rudeče lica in prečudna, nepremagljiva moč ji šviga iz plamečih očes. »Marula!" zavpijejo vsi vo-jaci kakor iz jednoga gerla. »Marula sim, Marula, hči vašega junaškoga zapovednika Ti si dal, in ti si vzel! Vendar bom ti hvalo pel, Naj zgocli se mi, kar koli, Vse je prav po tvoji volji. Vse je prav, al' jasno sije, Al' se solnce nam zakrije, Saj, ki vzel, ti bodeš dal, Da bo »večni dan" sijal. in vredna čem biti svojega očeta!" Reče, verže raz sebe poverhno deviško obleko, odene bojno halo umorjenoga očeta, pokrije s teško čelado zlatolasno glavico in zgrabi z nježno desnico sabljo, ki je z njo očetova roka vodila trume vojakov v zmago slavivno. Krepko jo zasuče, stopi pred trumo vojšakov, in nagovori jih stermeče: »Junaci! bratje! Slav-jani! Ne tamnite slave naroda! Pred vami stoji šibka, boja ne vajena deklica, — pa pred vami če planiti na sovražnika in zmagati al pasti! Gotovo vam ni volja, da prekosi v hrabrosti vas, vojake — junake! — Skažite se junake! Duh umorjenoga očeta nas vodi, pogum njegov me navdaja! Za mano na vraga!" Kakor se dvigne severna sapa, in pritisne v oblake ob uri soparni na nebu sobrane, ter jih razžene, da se razmegli neba obok in sonce spet svojo moč zadobi, tak spodijo te besede strah in obup iz serca vojakov. Hujšs in silneje se veržejo na sovražnika. Ponovljena moč jim navdaja serce. Vname se strašen boj. Turci vdarijo zopet na mesto. — Lemnjani se veržejo iz mesta na plan, kjer je sovražnikov in smerti strašen objem. Duh umorjenoga vodnika napolnuje kerstjane — in z njimi je božja pomoč. Zdaj pridejo kerstjanov nove trume v pospeh in zajamejo za herbtom preplašene Turke. Njih pogum spremeni se v strah, njih napad v pobeg, in njih zmaga — v pogubo. Premagani so in zmaga je s kerstjani. Lemna je prosta! Pred terdnjavo ležč kupi vmirajočih in mertvih, polomnjeno orožje in razbit polo-mesec na okervenih tleh, — v Lemui se razlegajo pesmi zmagovavcev, i bliska ponosno se križ v sončni svitlobi. To je storila hrabra Marula — Slavjanka —." Dr. Lovro Toman — v preljubeznjivem svojem zakonu nesrečen — prestavljal je pa srečo cesarjevo o slovesni poroki 1. 1854 v kojigi »Friihlings-Album" in v Novic. št. 46 v posebnem spevu »Slovenije dar" (»Kaki god, moj Car, praznuješ, — Ki topi mi v raj serce« itd.); poslovenil »Cesarsko pesem" (»Bog obvaruj, Bog obrani — Nam cesarja, Avstrijo« itd.); zložil čestitko »Caru in Carinji ob veselem dohodu v Ljubljano 1. 1856" Novic, v prikladi (»Bodi pozdravljen iz duše mi vnete'— Domu in rodu presrečni ti dan!«) in posebej 1. 93 »Carinji Elizabeti ob slavnem godu 19. nov. 1856 (Kak spomladi se natvora scveta, — Strune moje slastno so pevale itd.); »Nju Veličanstvoma ob slavnem povratku iz Talijanskega in ob veselem pohodu jame Postojnske" 11. marc. 1857 v Novic. 1. 21, kjer — po Koseskega vzoru — poje (na pr. v 1. in 8. kitici) Slovenija: čula šumenje doneče valov sem jadranskega morja, Ko je zvihral parobrod z Vama ponosno po njem; Čula rjovenje radostno sem benečanskega leva, Čula vriskanja sem jek krasnih lombarških ravnin, Ko sta stopila na prag mogočne kraljice pomorske . . . Glej, in ta svet je mojega serca svitla podoba! Skrito, kamnito se zdi, v njem pa je čutja procvet, V njem resnica, ljubezen, pogum, zaup in zvestoba, Moj je največi zaklad; Vama zato ga odprem, Da ob slavnem povratku skažem veselje dostojno! Iskren Slovenec čestital je rad v pesmih milim Slovenkam na pr. Hausmanovi, Kersnikovi, Turnogradski; tako tudi vrlini učenjakom pa umetnikom Slovencem na pr. »M. Langusu" rojaku v Novic. 1855 str. 352 po glasilki: »Ne tugovajte po neizgub-ljenem« (Young); »Terstenjaku in Hicingerju" v Novic. 1857t str. 112 (Vid. Jezičnik XII. 1874); vzlasti pa prvakom našim pesnikom na pr. »O Prešernovim spominku" (Novic. 1850 str. 61); »Ivanu Koseskimu" (1856 1. 51); »Valentinu Vodniku". — Ko se je bližal stoletni rojstni god prvega slovenskega vodnika k Parnasu, razglasil je Dr. L. Toman navdušeno vabilo (Novic. 1857 1. 89), da postavi se V. Vodniku dostojen spominek. »Dr. Toman je skrbel za to, da se je v rojstno hišo Vodnikovo vzidal kamen z napisom v spomin Vodniku; osnoval je vse sijajne slovesnosti za Vodnikov stoletni rojstni god, pri katerih se je povsod tudi sam v prvi vrsti vdeleževal. Na svetnico 1. 1858 sprejel in ogovoril je na Vodnikovem rojstnem domu c. k. deželnega poglavarja in vodil vso obširno svečanost pri Žibertu v Zgornji Šiški, in za 5. dan svečana osnoval in uredoval je krasno besedo, ki je bila v gledališču V. Vodniku na čast", piše A. Pra-protnik (str. 28). Vse to je popisano v Novicah 1. 1858 str. 47 — 55, in v g) Vodnikovem Spomeniku 1. 1859, kjer so čita ti poleg drugih slovesnosti dr. To mano v a pesmica Vodniku (str. 64), slavnostni govor v Besedi glediški (str. 67—68), a še posebej »Kropivnek. — Gazele" (str. 228—230). — Za spominek so se nabirali darovi, in sam je spregovoril poznej v Novic. 1862. str. 50 „0 Vodnikovem spominku" pa str. 154: »Vodnikove slovstvene darila". Kakor posamnim, tako je rojakom sploh rad čestital in pomagal v pesmicah na pr.: Mar i bor", ktero je poklonil Slovencem v čitavnici Mariborski 1. 1861 (Novic. str. 296), češ, gospodje! mar mora nam biti za pravice naroda, toda potreben je še bor za nje. Glejte geslo Vaših trudov v imenu vašega prijaznega mestiča itd.! — »Pesem Ko-rjoških Slovencev", zložil L. Toman, se nahaja v h) Slov. Glasniku 1. 1865 št. 1 (»Kviško, bratje, duše mile! — S slovom, z djanjem vsi za dom! — Kličejo nas slavne Vile — V kolo k bratom Slavjanom itd.«). — L. 1866 je spisal ginljiv ogovor za besedo na pri-pomoč ubogim Dolenjcem v Novic. str. 116 (»Mati, mati, daj mi kruha! — Tako prosi sinek bled; — Mati vboga, bleda, suha — K Bogu dviga žal pogled itd.). Bilo je 1. 1861 dne 15. avg. v Bledu, kjer so se sošli nekteri slovenski rodoljubi; mej njimi dr. L. Toman, kteri preslavlja v čestiti družbi dr. Janeza Bleivveisa, potem dr. J. J. Strosmajerja na pr.: »V zibelji tako rekoč je še literatura nas južnih Slovanov. Mož, kteri je zanjo toliko storil in žertvoval, kakor nihče drugi in čigar zaslug zatorej nikdar preceniti ne moremo, presvitli škof Djakovarski J. J. Strosmajer dal je nježnemu detetu dojkinjo, da se na njenih persih napije redivne moči, da se učversti in okrepi, in enkrat kakor zal mladeneč pred svet ustopi, — utemeljil je akademijo jugoslovansko. Tudi nas Slovencov žlahni Mecenat ni pozabil; povabil je tudi nas v materno njeno krilo. Bratje dragi, kako mu bomo skazali svojo zahvalnost bolje, kakor s tem, da pokažemo, da smo njegove dobrote vredni, toraj pripravni podpirati z vsemi močmi njegovo delo itd. (Novic. str. 280)". Tedaj razgrne polo, in za dr. Bleivveisom, dr. Tomanom jeli so doneske svoje vpisovati še drugi domorodci slovenski itd. — »Uže dalje so se trudili slovenski rodoljubi, da bi se našemu narodu ustanovila Matica (nekaka akademija), piše v zvezi s poročilom 1. 1865 (Kol. Slov. str. 77) tajnik Fr. Levstik (v Kol. 1867 str. 1). Njihovo prizadevanje pak je bilo dolgo brezi vspeha. To misel je g. dr. Toman zopet izprožil v Novic. 1. 1863 jan. 7., ter potlej so štajerski rodoljubi prvi dejanski stopili na noge, in g. dr. Toman uže 8. marc. 1. 1863 v ljubljanske) čitalnici, pri besedi, ktera se je obhajala na spomin tisočletnega godu ss. Cirila in Metoda, oznani, da se je iz Maribora blizu 40 gospodov oglasilo za Matičine ustanovnike, ter o tej priliki izreče, naj bode ta dan i) slovenske Matice prvi dan itd." — Nato so dr. Bleiweis, dr. Toman in dr. Costa sostavili pravila Matici Slovenski; 1. 1865 dne 11. maja je obhajala svoj prvi občni zbor, in 22. jun. v prvi odborovi skupščini je bil Dr. Lovro Toman, ker baron Ant. Zois ni hotel, izvoljen prvi predsednik, kar jej je ostal do 15. okt. 1868, kedar je v XII. skupščini odborovi oznanil na pr.: „Za-hvaljevaje se za dosedanjo prijazno podporo obžalujem, da nisem mogel tolikanj delati za Matico, kolikor bi predsednik moral in bi sam tudi rad. Branile so mi druga opravila, in nadjam se, da po drugi strani bodem mogel koristno služiti domovini svoji. Ma- tica je preimenitno društvo. Imeti mora na čelu moža, kteri jej streže z vsemi svojimi močmi; po takem se ozrite, ker posle družbi predsednik več biti ne morem in se tej časti toraj odpovem". — „Govor slavnega g. prvosednika nas je osupnil vse, spregovori potem dr. Bleiweis, ker s£ predsedništvu odpoveduje mož, kteri je sklical Matico v življenje. In v imenu vseh govorim, ako rečem, da obžalujemo to odpoved. Na drugi strani pa res tudi previdimo, da pot, po kteri hodi dr. Toman zdaj na velikem državnem polji in drugi posli, kterim se je vdal, so ga naklonili k temu, in mislim, da noče, da bi vanj tiščali, naj to mesto še obdrži". Ko na to dr. Toman ponavlja, da je govoril preudarjeno in da bode skušal na druge strani koristiti domovini in pospeševati Mati-čino delovanje, poprime spet dr. Bleiweis besedo in nasvetuje, da »odbor izreče svoje obžalovanje, ker se dr. Toman odpove predsedništvu, pa tudi svojo srčno zahvalo za ljubezen, s ktero je doslej objemal svojo vstanovo, s prošnjo, da jej z isto ljubeznijo vdan ostane tudi vprihodnje (Ltps. Mat. Slov. 1869. II. str. 6)". - Bil je mož beseda, in Le-topi"s Mat. Slov. 1. 1870 ima na čelu poslednje njegovo pismo Matici in sliko „Dr. Lovro Toman, izbuditelj in prvi predsednik Matici Slovenski" in v Letopisu 1871 str. 2 je iz XVIII. skupščine odborove čitati: »Tajnik — A. Lesar — prebere zadnje slovensko pismo, s kterim g. dr. L. Toman Matici poklanja diplomo, ter omeni velikodušnega njegovega daru za 10000 gld. obligacij, z obrestmi v srebru, in zahvalo, ktero je upravništvo izreklo g. dr. Tomanovi vdovi Lujizi, s predlogom, noj slavni odbor gospo L. Tomanovo vpiše med ustanovnike. Dalje predlaga, naj odbor pritrdi, da se je dala narediti dr. Tomanova slika, ki se priveže Letopisu (1. 1870). Pri tej priliki še dr. Costa poprime besedo ter predlaga, naj se tudi v Matičinih sobah dr. Tomanu postavi spominek. Po resnem prevdarjanji odbor sklene, da se pri domačem umetniku Franketu naroči malana podoba v pravi velikosti" — kar se je vestno izvršilo na čast i dr. Tomanu i Matici Slovenski. Veliko slavo pa si je pridobil Dr. L. Toman k) na političnem polju kot deželni in državni poslanec od 1. 1861 do smrti. — Sicer je govoril in pisal o jeziku in narodu slovenskem pa njegovih pravicah o raznih prilikah na pr. o nabiranji narodnih pesmi in draginj (Novic. 1858 str. 11); 1. 1862 o civilnem pravu v zboru pravo-znanskega družtva (Novic. 114), o ljudskih knjižnicah ali bukvarnicah (str. 164), o občinah ali soseskah (188); vzlasti iskren je poziv o novem letu iz Radoljce (1. 2) in z Dunaja s Oernetom vred »Milim rojakom" (1. 13) o zavesti in pravicah narodnih. — Znameniti so njegovi govori v deželnem zboru Kranjskem, kedar se je potegoval za pravice slovenskega jezika na pr. v zboru samem, v njegovih zapisnikih, v šolah ljudskih in srednjih, pri sodnijah in sploh vradnijah itd.; o slovarju Wolfovem (Novic. 1861 str. 129); o zadevah občinskih, o razmerah davkovskih, o porotah, volitveni pravici duhovnih pomočnikov, o deželni blagajnici, bolnišnici, o direktnih volitvah, o železnici Gorenjski in tudi Dolenjski itd. itd. Še bolj znameniti so njegovi govori v državnem zboru Dunajskem, kjer je z mogočno besedo na pr. branil Slovence in Jugoslovane, boril se za pravice vseh narodov in posamnih dežel, o razglaševanju postav v narodnih jezikih, o nastavljanju učiteljev, sodnikov, vradnikov — sposobnih deželnih jezikov, v adresi zastran ogerskih zadev, o kupčijski zvezi med Avstrijo in nemškimi deželami, o zemljiškem davku, o šolskem nadzorstvu, o raznih železnicah, o pravi ustavi Avstrijski itd. itd. — Govori ti, ki se nahajajo v vladnih glasilih in po časnikih (na pr. Novic. 1861 — 1870), niso bili brez vspeha, in naj bi se skoro zbrali, vsaj poglavitni, v kakem »Cvetniku" za vaje v govorništvu. Po njih se je priljubil Slovencem, da jim je postal dika, in da so mu od vseh strani pošiljali hvalnic in zaupnic; priljubil se je tudi drugim Slovanom, posebej Hrvatom in Čehom, vzlasti kar je bil 1. 1861 v Pragi pri pogrebu Šafafikovem. L. 1863 dne 25. nov. poroči se Dr. L. Toman z gospico Lujizo Altmanovo, ktera se je po smrti ljubljenega soproga vsled njegove želje omožila z najbližnjim sorodnikom ranjke Josipine Turnogradske, ter je v last vzela vse rokopise, po kterih je deloma popisal vrli Andrej Praprotnik njegovo življenje in pevanje v knjigi: Dr. Lovro Toman. Založila in izdala Matica Slovenska. V Ljubljani 1876. 8° 180. Nat. Blaznik. — V II. polovici so v 1. razdelku: Glasi ljubezni svoji soprogi Josipini Turnogradski — v podobah, milotinkah, gazelah itd., v 2. pa različne poezije, kterih ene so tu in tam natisnjene ter v pričujočem spisku omenjene, ene pa so posnete iz rokopisov na pr. »Mladini, Zdravijca je že tudi natisnjena. Mrtvi moji" itd. — Pesem v prežalostni spomin smrti dr. Lovro Tomanove je priobčil v Novicah 1. 1870 str. 273 Poženčan t. j. A. Koder (a ne Matej Ravnikar f 1864 cf. Praprotnik str. 77). »Dragi rojaci! objavil sem svoje ravnanje v tej zadevi — o naših učilnicah — iz tega namena, da se izbudi naša delavnost za narodne šole . . piše dr. L. Toman v Novicah 1. 1865. Ne počivajmo, delajmo, da okrepčamo svoje narodno drevo, da se včvrsti, predno pride morebiti zopet sovražni vihar. Skrbimo za narodne šole, če hočemo, da se bode kadaj slovenski pisalo v naših uradih, slovenski govorilo, obnašalo v naših družbah in v javnem življenji. Brez veljave in vpeljave našega milega maternega jezika v javno življenje in v urade bodemo zmiraj ostali tujcem sužni in le stranke v domovini. Zato skrbimo, da šole dobimo narodne! (str. 314). — In kedar se je pre-slavljal na rojstnem kraju slavni Juri Vega, govoril je dr. Toman na pr. (Novic, str. 326): »Današnja slovesnost je silno važna, pomembna. O visoki vrednosti, učenosti ne-umrjočega rojaka ste slišali že poročilo gosp. dekana Tomana in dr. Bleiweisa. On je zvezda na polji vednosti. Spoznavši moč številke je stavil sisteme, kakor nikdo popred. Pa tudi djansko in praktično je on svojo vednost razvil. On je povzdignil topničarstvo na najvišo stopnjo iste dobe, naša država se je oponašala z njegovimi znajdbami, ki so pripomogle k jedni in drugi zmagi. Tako je on naš rojak, Slovenec, branil cesarstvo na vojskinem polji, kakor naša zvestoba, dušna udanost od nekdaj varuje obstoj njen. Slovel je po svetu tako, da ga vsi narodi poznajo, da so posnemali Francozi in Angleži znajdbe njegove. Zakaj je pa, čeravno ga Slovenci niso nikdar pozabili, zaostajala svečanost do današnjega dneva? Ležala je gola trna nezavednosti nad nami. Slovencu ni bilo mar za Slovenca — ne za samega sebe. Drugi narodi se ponašajo s svojimi možmi; kolikor več slavnih mož kak narod ima, toliko več velja. Mi pa, ki nimamo toliko slavnih mož, mi pa še nismo zidali »doma slave", mi pa še nismo postavili vrednih spominkov. Kakošne zasluge imajo za našo slavo raznoizvrstni naši prvaki: grof Auersperg, ki je Turke premagal pri Sisku, baron Cojz, ki je slovel po celem svetu zavolj svojega natoroznanstva, Valvazor, ki je pisal »čast kranjske dežele" in žrtvoval vse svoje premoženje za to delo obširno, Linhart, ki je pisal izvrstno zgodovino Jugoslovanov, Vodnik. ki je sebral jezikovno blago v jezik slovniški za zavez vseh Slovencev, Kopitar, znan celemu svetu ko preučen slavista, Doli nar, najbistreji pravoslovniški pisatelj Prešeru, pesnik neumrjoč, Wolf, narodni mecen itd. itd. itd. Med njimi sveti pa Vega, ko najsvitlejši zvezda učenosti. Zginila bode megla, kadar se spozna, narod, in vse te zvezde bodo zabliščale in mu bodo svetile pred vsem svetom na nebu slovenskem. Zato, moji dragi rojaki, spoštujte svoje domače blago, svojo domovino, svoj narod, svoj premili materni jezik. Zavedajmo se med drugimi narodi, da smo tudi narod, narod slovenski, vejica velikega debla — slovanskega. Ponašajmo se s svojimi prvaki, da so naši, kakor se ponašajo drugi narodi s svojimi, če bodemo gledali na zvezde ob-nebja naše slave, bodemo od narodne zavesti gnani za njimi sledili. Mili bratje, v tem 12 pomenu obhajajmo danes moža, ki slovenske krvi po vsem svetu slovi. Vega! slavni rojak! vodi nas, navdušaj nas s svitom svoje vednosti neumrjoče. Neumrjoč si, kakor dela tvoja: Kakor iz nič številka v večnost sega, Tako po nji tud Tvoja slava, Vega! Nekaka labudnica dozdeva se mi pesem menda njegova v Novic. 1865 1. 42, ktera po geslu iz »Glasov Domorodnih" tenko in živo kaže njegov značaj ter naj sklepa opis Dr. L. Tomanovega slovstvenega delovanja: 20. oktobru — 20. septembru. „Zraaga v svobodi, v pravici jo — mir". Glas. dom. 1. »Zmaga v svobodi, v pravici je mir". 2. Rimec, Tevtonec vrstila sta moč, Tak' govorila je stara Šimbila. Vbogo Sloven'jo na vek pokončati,. Nehal narodov bo dalji prepir, V sužnosti silni kovala obroč, Padla Slovencem nemilostna sila; Kar se ni hotlo pohlevno podati. Dan bo jasneji narodom zazoril, Božja pa roka jo je varovala, Spravne besede je Car spregovoril. Da je do čistega nista končala. 3. Kakor svetinjo, najdrajšo posest, 4. Glej! res napočil spoznanja je svit: Cerkev je jezik branila ji mili, • Vlada obeta pravično postavo; Pa je tud' narod obdržal se zvest, Duh je naš zvest pred prestolom razkrit, Da so ga ravno protivci motili, Saj le želimo, kar slednjemu pravo, V božjem poduku ostala je nada, V srcu gojimo le blage namene, Krivna da sila kadaj še propada! Vdanost, zvestobo, občutke iskrene. 5. »Svobodo" cen'mo, ko mater otrok, 6. »Zmaga v svobodi, v pravici je mir!" Svobodo: zvezdo slovečih preddedov; Geslo to mora veljati na veke! Temu povestnica nam je porok, Da se državi rodil bode vir Komu je znano kaj boljših izgledov? Sreče, in blagru odprle se reke; Z njo pa veljala je zmir le »pravica", Cara v spoznanji tem pa naj obseva Vsikdar narodom najboljša kraljica. Slava neskončna do zadnjega dneva! V dobi, v kteri so s Slomšekom vred na polju našega domačega slovstva delovali doslej naštevani knjižniki, in deloma v najnovejši dobi, trudili so se v ta namen vže prej opisovani vrli rodoljubje p. Peter Hitzinger — Znojemski, Podlipski (Jezičnik XII. 1874 str. 1—84); Anton Umek Okiški (Jezič. XIII. 1875. str. 1—51); Janez Čop in Matija Šnajder (Jez. XV. 1877. str. 3); Juri Vari, Anton Žakelj — Rodoljub Ledinski, čegar pesniška ostalina se je po smrti A. Umeka, župnika. Grajskega, srečno otela in se ima o priliki spraviti še na svetlobo; France Jeriša De-tomil, Dr. Leon Vončina (J. XVII. 187!)"); Bernard Tomšič, France Svetličič, Dr. Jožef Rogač, Matevž Lotrič, Leon Engelman Nožarjev (J. XIX. 1881); Dr. Janez Bleiweis (J. XX. 1882. str. 1-74). »Oče dr. Bleivveis in Ivan Koseski bila sta si duševna brata, pravijo Novice 1. 1884 št. 14, oba delavna in goreča za vzbujo našega naroda. . . Oba stala sta do zadnjega na čelu onih rodoljubnih mož, ki so v minulem polstoletji rešili Slovence iz verig nezavednosti, kateri so navdušeni in složni svojim rojakom klicali: »Naprej, slovenski jug!" Jovan "Vesel Koseski r. 12. sept. 1798 v Kosezah, vasi duhovnije Moravške, v latinske šole hodil v Celju, v licejski v Ljubljani, pravoslovja učil se v Gradcu in na Dunaju; bil nekaj časa kameralni uradnik v Ljubljani, potem v Gorici, Tolminu, naposled c. kr. viši finančni svetovavec v Trstu, kjer je v pokoju u. 26. marc. 1884. Popevati je javno jel na liceju v Ljubljani — Johann Vessel Akademiker — nemški a) vLaibacher Wochenblatt 1. 1817 Nro 3 „Ode auf die Ankunft Sr. Ex-cellenz des Herrn Landes - Gouverners — J. Graf v. Strassoldo" — in Nro 25. Ballade:-„Franz Plassman von Oedengratz" (Valvasor X. 430) po geslu Schillerjevem: »Das Leben ist der Giiter Hochstes nicht; — Der Uebel Grofstes aber ist die Schuld«; 1. 1818 Nr. 18—20 Romanze: »Erasmus Lueger" spet po glasilki Schillerjevi: »Mit des Geschickes Machten — Ist kein ew'ger Bund zu flechten — Denn das Ungliick schreitet schnell«; Nr. 24 Sonnet „Po-tažva — Der Trost" nemški in slovenski (v Bohoričici); Nr. 31 Ballade „Kurth von Ro-seck" po geslu F. Grillparzerjevem: »Nein in jenen diistren Pernen — Waltet keine blinde Macht, — Ueber Sonnen, iiber Sternen, — Ist ein Vateraug', das wacht«. Nekoliko preme-njena se nahaja ista v časniku b) Der Aufmerksame v Gradcu 1. 1820 Nr. 45, in 1. 1881 Nr. 51 Romanze „Die Tanne auf Rauheneck" itd. Na primer bodi „Sonnet": Potažva. Der Trost. Naj zgine svet, gorijo naj pušave, Es mogen Welt und Wusten flammend rauchen, Vihar valove morja naj dervi, Des Meeres wildemporte Sturme draun, Na zraku čemimo naj grom buči, Der Himmel zurnend Feuerflammen speyn, Naj burijo*) snežnikov goličave: Und nackte Gletscher gift'gen Odem hauchen: Skuz' zapušene, žalostne planave Der Hunger seine wuth'gen Zahne brauchen Naj čudne- vojske silni glas gromi, Und Tausende den Todesgottern weih'n, Naj lakota nevsmilena mori, Den ausgestorb'nen wildzerstampften Hain Nabira truplov kupe naj kervave; Mag ehr'ner Krieg in Strome Blutes tauchen; Sej moje bitje ni na temo sveto, Mein Seyn ist nicht aus diesen Trauerzonen, Sej ni na zemlji moje duše dom, Hienieden hat mein Geist kein bleibend Ham, Živlenje zgine kakor kratko leto; Wie schnell ist nicht mein Tropfen Zeit verronnen? — Tje v' svete, čiste, angelske dežele, Mich ruft ein heilig Wort so sanft und milde, Kjer pil očeta veličastvo bom, Durch dunkler Graber nachtumflorten Graus, Skuz' grobov noč, me kliče čast, — vesele. In jene ewig seligen Gefilde. *) Burijo, Zeitwort von Burja der Nordwind, bedeutet das Heulen des Nordwindes. Janez Vesel. Johann Vessel. Vnovič se oglasi J. Koseski c) v Novicah 1. 1844 št. 36 v posebni prikladi: Slovenja Presvitlimu, Premilostljivimu Gospodu in Cesarju Ferdinandu Pervimu,-ob veselim dohodu NjihVeličanstva v Ljubljano (Trojno ovenčan unuk vladarjev iz hiše Rudolfa, — Zgodnimu soncu enak sveta v ogledu stojiš itd.). — „Sreča in veselje, čigavi jezik bo dopovedal vse veselje, ki so ga Krajnci v nedeljo popoldan obhajali, kader sta se presvitli Cesar in Cesarica v Ljubljano pripeljala? Cela Ljubljana jima je šla naproti. . . De bi pa tudi naše Novice ta veseli dohod, kakor se spodobi, praznovale, smo pesem na posebnim listu natisniti dali, ktera z gorečimi besedami pripoveduje, kar serce Slovenje vseskozi za našiga Vladarja občuti. Tukaj le vam ga z veseljem podamo, in mislimo, de se bodo te besede našiga častitiga pevca po celi deželi razlegale (št. 36)." V št. 38 pa piše J. Koseski sam: „Še nekaj v spomin našiga presvitliga Ces ar j a Ferdinanda. Ravno je preteklo 571 let, kar je bila božja previdnost grofa Rudolfa Ha,b sburgskiga, slavniga očaka naše presvitle cesarsko-kraljeve hiše, na nemško-rimski prestol poklicala. . . Ko bi hotli popisati vse kreposti, vse slavne in pobožne dela, vse zasluge, po kterih je rečeni grof Habsburgski do take časti vzdignil se, bi imeli veliko in dolgo govorenje. Čas in prostor nam tega ne dovoljita. Zatorej se danas le ene prigodbe spomniti hočemo, iz ktere bomo očitno vidili, kako čudno božja previdnost človeka po življenju vodi, in do njegove namembe gotovo pripelje. Slavni Miroslav Šiller jo je v nem-škimu jeziku nemškimu narodu pel; mi pa vam tukaj podamo slovenski prevod njegove neumerjoče pesmi: Grof Habsburgski (V Porečju, z cesarsko svitlostjo obdan, — V dvorani starinsko sloveči, — Grof Rudolf sedi za cesarja izbran, — Kraljevo vezilo deržeči itd.). — V št. 41 se nahaja njegov prevod »Orjaška jigrača" (Riesenspielzeug), nemški zložil A. Chamisso, pesem, v kteri se kaže, da je kmetovski stan velike časti vreden; št. 46 »Pesem od verliga moža" (Das Lied vom braven Manne), in št. 51. 52 »Divji lovec", nemški zložil obe B. A. Biirger. V Novicah 1. 1845 čitati je v 7. listu pesem »Zima"; 1. 11 »Legenda" po geslu: »Si hi tacuerint, lapides clamabunt«; 1. 21 — 25 „V jamo pade, kdor jo drugimu koplje" z naslednjo vpeljavo J. Koseskega: »V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo brali, jedno od druge lepši našli, in skor bi nas mikalo, o tem predmetu dolgo govoriti. Ker čas in prostor tega ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Per v o jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti". In ta druga je 1. 29. 30 pod onim naslovom, in sicer »Hoja na plavž" (Der Gang nach dem Eisenhammer), zložil M. Schiller. V 36. 1. »Raj zgubljen"; 1.46 »Vojaška" (Kaj bliska se v jasnim, kaj votlo doni — Pred nami na levi na pravi? itd.); 1. 50 »Vodotop« (Der Taucher), Ballade v. Fr. Schiller; 1. 53 »Bravcam h koncu leta v spomin" — po glasilki svetopisemski: »Habete sal in vobis et pacem inter vos« (Marc. IX. 49)." V Novicah 1. 1846 je prva »Pesem o zvonu" (Das Lied von der Glocke von Fr. Schiller) 1. 10—12 po geslu: »Vivos voco. Mortuos plango. Fulgura frango« — z nekte-rimi opazkami J. Koseskega na pr.: »Zvedba nas uči, de naši rahločutni Slovenci lepo zvonenje silno radi poslušajo . . . Zatorej smo pričijočo pesem »o zvonu" poslovenili. . . Če smo pa mi visoko pomembo nemške pesmi razumeli, in z njo slovensko besedo oživiti znali, o temu soditi se ne nam, ampak vam spodobi, dragi, umni, prebrisani bravcil Miroslav Šilerje to pesem o nar strašniši dobi, to je, o blodnji divjiga francozkiga puntanja zložil. . . Ne čudite se. ljubi bravci, de smo nemški besedi »Form" kalup rekli, če še niste morebiti te besede do zdaj slišali, ali v slovenskih bukvah brali Naš model, čeravno se po tujstvu dišečiga obraza ne vstrašimo, nam zavoljo njegove okornosti v glavo ne gre. »Podoba, obraz, videz" slovenski besedniki svetujejo, in to bi res bilo nekaj, tode te besede tudi druge reči pomenijo, in ne zadenejo černe pike. Kalup je pa okornoglasnimu model lastna in sicer čisto slovenska beseda, ktero južni Slovani kalup in Čehi kadi up izgovarjajo in pišejo. Zatorej ne bomo zašli, če se je poprimemo. Sicer smo v ti pesmi »fantu, turnu, trugi" pristop dovolili, ter tudi v nekimu stiku »lih" pisali, čeravno vemo, de so tuje rodovine, in čeravno drugot ba-haje vpijemo: »Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo". Mi mislimo, de so rečene besede našimu jeziku popolnama vdomačene in sloven-skimu življenju tako globoko vkoreninjene, de jih svoje blago imenovati smemo. Takim besedam pa za zdaj, posebno v pevskih potrebah, slovesa dajati ne grč. Če bi komu po volji ne bile, naj nam ne zameri, in zna po priliki v pričijoči pesmi namest »Votlo v turnu" po staroslovensko brati »Votlo v stolpu" ali pa „Votlo v cerkvi" in tako dalje. — VI. 17—19 »Bor z drakonam" (Der Kampf mit dem Drachen von Fr. Schiller). — Junak pričijoče pesmi, piše J. Koseski, je bil križar in vitez sv. Jovana Kersnika. Preden od njega kaj več govorimo, moramo v razum in razjasnenje tedajnih okoljšin nekoliko o njegovim redu povedati. Bravci, kterim sledeče opombe niso potrebne bile, nej ne- zamerijo, de smo jim zgubo dragiga časa naklonili in prijazno poterpljenje skušavali. . . Glavna namemba naše pesmi pa ni popisa vanje drakonove smerti, ali poslavljenje na-šiga, sicer velike časti vredniga, viteza; ampak je le očitna zmaga keršanske pokornosti nad silo sirove kreposti in nad samovoljnostjo človeškiga serca, ktera je hujši od popi-saniga drakona, ker samovoljnosti nepokoren duh .........živo v dušo piči, Ter svetu v sleme, uma gluh, Prepir zbudi, pogin prisiči, Požara baklo derzuo vtakne. L. 23 »Rokovica" (Povest iz nemškiga); 1. 27 »Vrednost žen" (Poleg Šilerjeve pesmi: Die Wiirde derFrauen); 1. 31 „Kdo je mar?" (Vse«doseže, kar mu drago, — Bodi slava, bodi blago, — Vse doseže sosed moj itd.); 1. 34—36 »Pohlep oslepi"; 1. 46 »Oda Bog" z opazko n. pr.: »Pričijočo pesem smo zavoljo njene neprecenljive lepote iz raso-slavjan-skiga narečja poslovenili. . . O našimu delu ne bomo veliko govorili. Vsak je gospodar svoje sodbe. De se originalu primerjati ne more, je gotova in mi sami to živo čutimo. Kdor je pa skusil boriti se z junaško krepostjo, z neizmernim bogastvam, z bistrotekočo besedo in silovitim duham ruskiga jezika, je brez dvombe previžan, de prestavljenje iz njega v naše okorno narečje ni ravno igranje prazdnovavnih lenuhov, in ta bo ali z našim delam poterpljenje imel, ali pa — kar še viši in živejši želimo — predragim našim bravcam z boljšim postregel". Tečaj V. ima v 1. listu J. Koseskega pesem: »Novice? bravcam ob novim letu" — po geslu: Quia aedificabit Dominus Sion et videbitur in gloria sua (Ps. 101, 17); 1. 8 »Ne sodi" (Hiob — glava 38. 39. 40. 41); 1. 30—32 »Začarana puška"; 1. 49. 50 »Ibikovi žerjavi" (Die Kraniche des Ibikus von Fr. Schiller). — V 1. 48 vže se napoveduje »Divica Orleanska", ktero je po Schillerju poslovenil J. Koseski, in ktero so Novice 1. 1848 v prilogah priobčile od 1. 38 do 52. — List 41 ima na čelu »Naprej, slavenski Jug"! — Poprej že v listu 20. str. 83 Jovan Vesel - Koseski v sostavku »Moje misli" kaže: »Mi nimamo v Majnskim Frankfortu ničesar opraviti, doma pa veliko, de ta prihodnji nemški blesk avstrijanske svitlobe ne otainni, in slovenske narodnosti popolnama ne zatare". — Str. 88 piše na pr.: Potrebne besede. »Slišali ste, kaj se je od 15. do 17. tega mesca (maja) na Dunaji zgodilo. . . Naš mili Cesar . . so se v Inspruk med svoje zveste Tiroljce podali. . Kjer so Cesar, tam so serca naše.. Dunaj sam na sebi ni naš gospodar; Cesar z vlado svojo nam ukazujejo, nej stanujejo v tem ali v drugim mestu. . Sicer skažimo se vredne sinove svojih slavnih očetov, ki so se v letu 1809 za rajnciga Cesarja Frančiška vzdignuli, kakor de bi bili en mož. Bodimo zvesti velikodušnimu svojimu očetu Ferdinandu Pervimu do zadnje kaplje slovenske kervi. . . V letu 1844 je Slovenija v naši deželi potovavnimu Cesarju iz žive sredine svojih sere zapela: Blago, življenje in kri, visoki vladar, Ti posvetim. . — Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencu ne gane. . In str. 92: »Znalo bi biti, de bi ura vdarla, ki nas bo poklicala v bran Cesarja ali domovine. Znalo bi biti, de je Bog sklenil, zdaj že misli, djanja in vrednosti avstrijanskih narodov pre-rešetati; torej še enkrat rečemo, kar smo v letu 1844 svojimu Cesarju zapeli: V padu gromečimu let poginejo imena, narodi, Naše prisege zaklep časa viharju stoji, Ko bi se bližala kdej rešetanja železniga ura, Kakor se zernje iz plev, kakor iz sipa demant Bi se Ti cena takrat slovenskiga serca svetila. To leto je d) v Sloveniji 1. 24 J. Koseski priobčil popevko »Nemškutar« (Va-lovje napne se, Slovenja ne spi, — Viharju grozivnimu brambe gradi, . . — O tebi sramuje slovenski se dom, — Sramuje se, votli nemškutar itd.)! L. 1849 poslal je Novicam tretjino poslovenjene Šilerjeve tragedije »Mesinska Nevesta" (Die Braut von Messina), ktere so nekaj natisnile v 19. listu v pokušnjo, ves del skupaj pa v prikladi razposlale v 1. 40. — L. 1850 so 1. 4 priobčile iz njegove »Visoke Pesmi" (Ilohes Lied) razstavek »Posvečeno bodi tvoje ime"; 1. 9 pa »Uvod" in »Oče naš, ki si v nebesih!" — Str. 88 so ponatisnile Novice pesem, ktero je J. Koseski zložil bil — Ob veselim prihodu presvitliga cesarja Franca Jožefa v Terst — »Viribus uni-tis", ktero je pripravil na svetlobo e) Jadranski Slavjan, v št. 2. - L. 1851 so prinesle v 1. 38 »Odlom iz zaduiga dela Mesinske Neveste", in 1. 1852 št. 69 — 74 »Ho-merove Iliade XIX. Bukve", kterim obseglej je: >Ahil se serdu odpove in se v boj poda«. L. 1852 J. Koseski hudo hudo oboli ter omolkne v slovstvu do 1. 1868, kedar priobčijo Novice v posebni prikladi njegov umotvor: f) Mazepa Jovan, Hetman u-krajnski dobe Petra Velikiga. Pravlica zgodbe resnične po Byronovi istiga imena slobodno pel in pomnožil Jovan Koseski. V Ljubljani 1868. 16. str. 55. — V vvodu primerja sebe grškemu Epimenidu, kteri se predrami čez 40 let in dobi ves nov svet, in piše: Tak je z menoj — pa ne v pregledu krasa — Teh dvajset let; tam je koren za to. V obziru le na spanja dolgi tek, Takrat smo vsi enako še pisali, V obziru na premembe vad in glasa, Jo manj besed ko misli mar bilo, Ki nakopiči jih ta pusti vek, Smo terna v perst, no črke v trn se bali, Ne meni le, občinsko vse okrogo, Če kaki grm ni vs po volji bil, Kdo rajnih bi spoznal Slovenjo nek? — Smo vike v njem, ne tičic preganjali. Če kdo tedaj — ne bo jih, djal bi, mnogo — Tak nam je čas kaj malega rodil, Te stike bral, al brati slišal bo, Ne da bi za-se tu ali tam slovelo, Naj grd nazaj, prijazno v srcu slogo, Al da od nas bi kdo se kaj učil, Veljavo le pepela da b' imelo, Ki včasih njivi ploda mnogo da. In tak izid želi sledeče delo, Bog daj, Bog daj, da bi doseglo ga! — Vže 1. 1867 dne 19. dec. v IX seji nasvetuje književni odsek, naj si odbor pridobi poleg V. Vodnikovih tudi pesmi J. Vesela Koseskega, da jih na svetlo spravi Matica Slovenska; vso to reč pa naj s pesnikom samim vravna dr. J. Bleivveis. To se srečno pospeši, in 16. okt. 1868 je odbor dostojno poprosil pesnika, in ta mu pošlje polovico svojih spisov 7. jul. 1869 s pismom, v kterem pravi na pr.: »Ne zamerite mi, slavniga društva prečastiti gospodje, de Vam tako pozdno odgovorim na pismo Vaše prijazno 16. okt. 1868. 1. — Duh je sicer voljan, al meso sedem-desetletniga pesnika v Terstu je, žalibog! jako oslabelo. Telesnim slabostim pridružuje se v duhu plahota, pred tako častito gospodo stopiti s praznimi rokami. Tudi sedaj ne pošiljam mnogo, al »nekaj maliga vondar le", obetam pa v prihodni čas še marsikaj Vam poslati, »ako Bog da i sreča junačka". Pred vsem mi dovolite, da se deržim starih oblik; rajši omolknem, nego se poprimem novih. »Vse naj tedaj ob starim ostane, tako kakor sim pisal". — Morde bi boljše bilo, z izdavo perve pošiljatve čakati druge, kajti obe daste še le vidno knjigo, tode to prepušam častitimu društvu. Vprašali ste me, koliko nagrade zahtevam za svoje dela. De se izognem vsakimu taki mu vprašanju, odgovarjam, de nič ne želim, še manj pa kaj zahtevam, ampak plačilo moje je, kar pove veliki pesnik z besedami: »Ich singe, wie der Vogel singt, Der in den Zweigen wohnt, Das Lied, das aus der Kehle dringt, Ist das, was mich belohnt," Kar bi rad imel, to sta dva ali 3 iztisi izišle knjige, zraven tega pa in to v pervi versti blagovoljnost drage Slovenije, ktero vedno nespremenjeno ljubim ves čas svojiga življenja (Novic. 1869 str. 290)." V pismu od 29. jul. 1. 1869 pa med drugim piše takole: »Bodi mi v pervi versti dovoljena priserčna zahvala za vse z listom častitim 18. jul. t. 1. meni poslane knjige. Žalibog, de izreči ne morem tako dostojno, kakor hi se htelo, hvaležnosti, ki se v sercu mi snuje. Z besedo golo tega ne dosežem; taka dobrota terja znake vidljive. Nakloni mi tedaj prihodnost, kar ovira sedanjiga časa nezgoda. Pismu temu priložim doveršeno pravlico „Mazepa". Dobila je v tretjem oddelku 12 novih osmerk, tedaj 96 stihov. S tem stopi za naprej ta pesem iz mojih misel. Bog daj, de vgodi in živo slovensko zadene. — Sedaj mislim najprej »visoko pesem" do konca speljati. V „Novicah" sta natisnjena bila le dva odlomka. Po izvirni namembi jih tedaj ostane še šest enako dolzih pesniškimu otesavanju prepušenih. . . Potem še le nastopi poglavitno moje delo, o kterem se bode govorilo, kadar bo vdarila ura namenjena, ura ugodna. V obziru izdavanja mojih pisanj prepustim sleherno vsako presodbi častitiga društva. Samo oblike imajo stare biti, kakor so jih rabili serčno in živo spoštovani učitelji moji". . . . Naštevši pesmi, ki jih še pošlje Matici, sklepa pismo z besedami. . „To je vse, kar imam. V istini mala reč, trohica, bilčica, nič! O ti senčici se moja ošabnost gotovo ne bo napenjala. K temu bi se htelo bolji klaje — — mlade, cvetne, zelene detele" (Novic. 1869 str. 290. Ltps. Slov. Mat. 1869. II. str. 22)!" - Tako skromno je sodil Koseski o sebi in o svojih delih. V Novice je isto leto posebej poslal: Rusko-Puškinovih Petero v slovenskim jeziku svobodno petih po Ivanu Koseskim: I. Ribič in zlata riba (str. 12); II. Kavkazki vjetnik; III. Mertva carevna in sedmero vitezov; IV. Bačkisarajski vodomet; V. Car Saltan in knez Gvidon (str. 176). — »Visoka Pesem", kteri predmet je „Oče naš" (str. 322 — 416), zložil Jovan Vesel — Koseski, na pr.: „Uvod. I. Oče naš. II. Ki v nebesih si. III. Posvečeno bodi tvoje ime. IV. Vlada tvoja pridi nam! V. Vlada tvoja zgodi se. VI. Daj nam dnes potrebno vse. VII. Odpusti krivde nam. VIII. Skusbi ne prepušaj nas! IX. Hudiga odreši nas. X. Tvoje vse na vekomaj. Izid." Matice Slovenske V. občni zbor 2. sept. 1. 1869 izvoli si poleg Dr. L. Rie-gerja in Dr. Fr. Račkega za častnega uda tudi Jovana Vesela Koseskega. — „Živo čutim, pravi slavni pesnik v pismu 20. sept., de ima to le v dobroti Vaši korenine, nikakor pa v mojih zaslugah. Bog daj, de bi prihodna doba jasno pričala, de ni-sim bil clo do zadne trohice nevreden tega vverstenja. Ravno tistiga časa, ko ste Vi, prečastiti gospodje, se moje malenkosti spomnuti blagovolili, sim jez — molil za Vas in za nas, ne brez truda in znoja na čelu. Kaj in kako sim molil, to Vam skaže listu temu priloženo delce, Visoka pesem je imenovana. ... Ta moja visoka pesem nima nikake zveze z drugimi tako imenovanimi pesmami. Podlaga ji je Gospodova molitev »Oče naš". . . . Ni tako lepa, ni tako gladka, kakor sim jo namerjal in želel. Pa tega predmet ni kriv, ampak le slaba moja glava in perhla roka pevca šibkiga. Kar je zernja v njej, to je božji dar; prah, pleva in druge minljive pevske pritikline so pa moj dodatek. Želim, de bi čitateljem toliko vgodila, kolikor je pevcu truda prizadjala, potem bo vse prav in dobro itd. (Novic. 1869 str. 431. Ltps. Slov. Mat. 1870 str. 2)." — V XVI. skupščini 23. dec. 1869 sklene Matice Slov. odbor, da se tiskajo »Pesmi J. Vesela Koseskega" v 2000 delih.— Konec julija 1870 pošlje drugo polovico svojih pesniških del z naslednjim pismom (Ltps. 1870 str. 13): »Slavno društvo, visokočastiti gospodje! Dragocenemu listu Vašemu od 26. aprila 1870 odgovorim žalibog nekoliko prepozno sledeče kratke opombe: S praznima rokama stopiti pred slavno, po zaslugi visoko čislano društvo nisim hotel; evo ti vzrok, da se je odgovor zakasnil. Nadjam se, de mi to, glede na priložene dela, ne bode za zlo vzeto. Dela omenjene pak so: Uvodivna (pesem) je perva. Ta govori poveršno o tem, kar ima slediti v knjigi. Potem nastopi 6 spevov Ilijade Homerove, ki so: I. III. V-XII. XIV in XIX. spev. Zadni je bil v Novicah 1852. leta že natisnen. Nekoliko popravljen — mislim, de ne na škodo — se tu na novo prikaže. — Tretje delo je (pesem) doveršivna. S to slovo dam in vzamem, ker dvomim, de bi še kaj prišlo. Glava moja je prestara in čez mero navadno trudna. — Četerto delo zadnič je: zbirka 22 glos raz-niga zaderžaja in raznih razmer, šali ve igračice, kar so glose skoro sploh. V njih sim tu in tam ktero izustil, na koje bistvo in resnico ne prisežem. Kdor jih hoče brati ali čitati, temu jih Bog blagoslovi. Prazne niso, upam, de bodo misli prebujale, in ravno to je bila moja namera. Glavni uzrok mojimu trudu pa je bil Janežičev »cvetnik" 1868. leta. — S tim delcem sem hotel djansko dokazati, de ni ravno vselej gotova resnica, kar kodkada mimogrede kak učen in zaslužen mož izreče, ker mu zna tudi spoderknuti, kakor nam drugim Evinim sirotam. To je vse, kar imam za zdaj omeniti; ako mi pozneje ktera skoči v puhlo glavo, popadem jo za rep in Vaši presodbi postavim v izgled. Vaš sluga ponižni Jovan Vesel — Koseski." Po željah mnogih udov pritrdi se v XVIII. skupščini odsekovemu predlogu, da se Koseskega delom pridene njegova podoba, dela sama pa se vštejejo za 1. 1871 (Ltps. str. 2). Tako so zagledale beli dan: g) Razne dela pesniške in igrokazne Jovana Vesela — Koseskiga, finančniga svetovavca. Na svetlo dala in založila Matica Slovenska. V Ljubljani 1870. vel. 8. str. 690. — 1. Uvodivna in pesmi vže prej razglašene; 2. Visoka pesem; 3. Rusko-Puškinovih petero; 4. Iliade spevi šesteri; 5. Mazepa; 6. Nekoliko Cha-missovih; 7. Uhlandovih nekaj, Gothe, Manzoni, Korner; 8. Jugo-Evropejski glosar ali slovenski glasnik z Doveršivno; 9. Mesinska Nevesta (str. 472 — 560); 10. Divica Orleanska (str. 561 — 690). — Knjiga ta, tiskana v 2000 delih, pošla je celo do zadnjega zvezka, h) L. 1877 pokloni Matici »Nebeške komedije (Divina commedia) Dante Alighierija I. oddelek: P a ki o, po originalu poslovenil Jovan Koseski. V skupščini XLI. se mu izreče zato iskrena zahvala, in dr. J. Bleiweis sprejame brez pre-sojevanja kot vrednik v Letopis Matice Slovenske 1877 z lastnim predgovorom prevoda V spevov: I. II. III. IV. XXXIV; v Letopis 1878 str. 77 — 186 pa ves oddelek: Spevi I—XXXIV. »Slavni naš Koseski, pravi v opombi, se je lotil sila težavnega prevoda Dantejeve pesmi, ki se zove »Divina commedia", katere I. del ima naslov „Paklo". . . Izročil ga nam je velecenjeni pesnik z odločno željo, da tudi to delo njegovo v isti pisavi na svitlo pride, kakor so od veličastne njegove »Slovenije" 1. 1844 počenši izšle vse njegove poezije. Koseski hoče ostati Koseski itd." — L. 1878 pozdravi Matica Koseskega o 80. rojstnem godu s posebno čestitko, zložil Josip Cimper-man, in nato jej pošlje svoj poslednji rokopis, ki se po dr. J. Bleivveisovem nasvetu priobči: i) Raznim delom pesniškim in igrokaznim Jovana Vesela — Koseskiga dodatek. Na svitlo dala in založila Matica Slovenska. V Ljubljani 1879. 8. str. 65. Prevodi: Pristna ktera je? (Lessingov Natan). Gorska pesem, Planinski lovec, Perstan Polikratov, Kasandra, Hero in Leander, Diva tujka, Romar, Tekla glas iz groba, Zmage pir, Moč dane besede, Deklice tuga, Ideali, Vitez Togenburski, Nadoveska pogrebna, Ideal in življenje (Schiller); Skakon Haras (Kornerjeva). Rožna vaza, Vernitva križarja, Spoznanje, Nezabime (Paride Zajottr). Mahado in Bajadera, Korinska nevesta, Mertvaški ples (Gothe). L. 1880 je v občnem zboru 14. apr. predsednik dr. J. Bleiweis iskreno branil Koseskega, in 1. 1881 dne 17. apr. Matico samo zoper prehudo javno kritiko. »Ko-seskega z blatom ometavati je princip vseh, ki ne vedo, kolik entuzijazem so njegove pesmi vzbujale od 1. 1844 počenši po vseh okrajnah slovenskih; zato je pravična bila kritika prof. Wiesthalerja v programu mariborske gimnazije. Matica tedaj le pieteto spolnuje do toliko slavljenega pesnika, če vse, kar je od njega prejela uže prejšnji čas, v natisu ohrani (Ltps. 1880 str. 348)". — Iz istega nagiba je naročil, da se k) v Letopisu 1881 ponatisnete „dve nemški pesni Koseskega", poslani mu po Dav. Terstenjaku iz lista »Der Aufmerksame" v Gradcu, in sicer „Die Tanne auf Rauhen-eck", Romanze, 1820 št. 51, in 1. 1821 št. 45 Ballade „Kurth von Roseck" (cf. Novic. 1845 1. 35: Rožekarjev grad pri Moravčah na Kranjskem). — „Pesen ta nam kaže, da je Koseski uže nemški pesnik bil, predno je še mislil, da bode kedaj tudi slovenske skladal — nekaterim na žolč in togoto. . . Na vsak način se svetu mora naznaniti ona reliquija Koseskega", piše dr. Blehveis, in Jos. Cimperman pristavlja: »Nadejati seje, da ji vzprejmo Sloveni z istim veseljem, kakor je upal plemeniti naš voditelj itd. (Ltps. 1881 str. 202 — 208)". — V istem smislu pravijo o smrti J. Koseskega Novice (1884 1. 14): »Naj čuje duh Bleiweisov, duh Koseskijev tudi še dalje in dalje nad našim narodom, da vsi oni, katerim je zaupana osoda našega naroda, navdušeni pa tudi složni nadaljujejo, kar sta složno in vspešno pričela Bleiweis in Koseski!" »Ni ga pesnika in sploh slovstvenika pri nas, ki bi se bilo toliko pisalo o njem že za njegovega življenja dnij, kakor o Koseskem, in to v celo nasprotnem smislu; nekteri so ga imenovali prvega pesnika slovenskega, drugi pa so ga zopet devali na nič. Ali vse skrajnosti se sčasoma poravnajo, mnenja se sčistijo, in naposled pridejo pravi nazori na dan (Kr'es 1884 str. 224)". — Prvi je v pesmi čestital - n v Novicah 1844 1. 45: Gospodu Koseski tu pesniku Slovenje". — Drugi je Mala vaši č po Novic. 1847 1. 5 —9 v „Domorodnih listih" imenoval oba naša pesnika prvaka — velikana, Prešerna pesnika ljubezni, Koseskiga pesnika resnosti in veličastnosti; tako tudi v »Pravem Slovencu" 1. 1849 itd. — Nekoliko glede na ta pridevnika je Svitoslav v Zg. Danici 1851 1. 9 v čestitki „Komu?" zapel jo, da krilatec venec prvenstva podari pevcu „Visoke Pesmi" (Novic. 1850), in Gr. Rihar je pomenljiv napev zložil iskreni čestitki. — L. 1852 natisne dr. J. Bleiweis v Koledarčiku svojem prvo pesem Koseskega (dokaj spremenjeno), ktera se je po njem ponatisnila v Vodnikovem Spomeniku 1. 1859, in poslednjo Prešernovo. — L. 1852 1. 57 zloži v Novic. »Mojstru pevcov!" sonet Rodoljubski; 1. 1854 1. 50 po hudi bolezni »Ivanu Koseskiinu za god in odhod v Ab-banske toplice Domovina njegova" čestita, in (cf. Novic. 1855 1. 79. 103) 1856 1. 51 zapoje za god »Ivanu Koseskimu" na sv. Kerstnika dan dr. L. Toman. — Jako pospešila se je Koseskega slava 1. 1862, kedar je razpisal z nekterimi rodoljubi dr. Blei-weis častno darilo za najboljši napev pesmi: Kdo je mar? in se je od 1. 1863 po veličastnih dveh napevih (Mašek i Ipavec) preslavljal tudi pesnik sam. — Nasprotna kritika se je izprožila po »Klasji z domačega polja" 1. 1866, kjer se je pisal ozir na našo mlado literaturo, a se je preziral mojster, ki je bil vrstnik Prešernov — Koseski (Novic, str. 151). — Kedar izide Mazepa 1. 1868, oglasi se Jos. Stritar v Slov. Glasniku o tem delu in o Koseskega poezijah sploh v »Kritičnih pismih" (V); na to resnobno odgovori v Novicah 1. 16 Cigale in v Danici 1. 19 Jeran, kar je ranjkega Jauežiča pripravilo dotlej, daje ponatisnil »Noviški in Daničin glas" o omenjenem pismu, sprejel še VI. Kritično pismo in kos Byronove pesmi v prevodu Stritarjevem, pa — lutevil izdavo Slov. Glasnika itd. (str. 236). — L. 1874 priobči v gimnazijskem izvestju arari- 13 borskem prof. Wiesthaler kritično estetično razpravo „Jovan Vesel Koseski i njegova dela" nekoliko gledč na prenapete protivnike (str. 26) kažoč poleg pomanjkljivosti tudi izvrstnosti poezije njegove. — Kedar se prikaže Koseskega „Paklo" in naposled „Do-datek", poprijemati so ga jeli v Narodu 1878 in 1880 (— b i Slavomil), v Zvonu 1. 1879 S. Rutar, in 1. 1881 Fr. Levstik itd. tako da je prikipela kritika do ogrozne trditve na pr.: „Brez okoliša je treba povedati: Koseski nij pesnik — nikoli pesnik bil nij. — Koseski ne piše slovanski, ne piše ni slovenski, v katerem jezici niti vrstice ne more naravno in prosto misliti. Njega jezik je kombinacija samoglavega, v slovan-stvu o vsem nevčdnega pedanta itd. (Slov. Nar. XI. 26. 27) 1" — Proti raznim napadom branil ga je verno vsa leta Dr. J. Bleiweis ter je ono nepravedno početje srdit imenoval »literarni bašibožukizem itd!" Z mladega se Koseski slovenščine dobro ni mogel naučiti, pozneje pa je živel skoro vedno v tujih, nemških in laških družbah, nikoli v sredi med narodom slovenskim; ni čudo, ako je naposled svojim mislim iskal besed največ po slovarjih! — »Noviška, Cigaletova in Wiesthalerjeva hvala, kakor Stritarjeva, Levstikova, Rutarjeva in Žvabova graja, posebno pa živi vzgledi večnolepih poezij drugih pesnikov slovenskih, dali so Slovencem priliko pravično soditi Koseskega: hvaliti na njem, kar je hvale, a grajati, kar je graje vrednega. In ako tudi dan danes Koseski ne stoji več na vrhunci slovenskega Parnasa, vender slovenski narod na veke v svojem srci ohrani hvaležen spomin vsem mnogovrstnim in pravim zaslugam njegovim (Zvon 1884 str. 252)." Človeštva blag izgled zasramovati, Alj, kakor ti, priprostiga iz krila, Je vergla te v smeti posmeha sla. Selanka tud pobožna, kakor ti, Lepoti zmir smehun pravico krati, Mogočno da ti roko pevska Vila, Ne verje ne v svetnika, ne v Boga; Na svitli tron te v zvezde posadi, Razrušiti zaklade sercu kani, Ovije te z blišečim žarki tečno, Preganja dim — in sveto vero rani. In, serca plod, živela boš na večno. Černiti scer je vajen svet, kar sije, Podreti v prah visoko mu je mar; Pa se ne boj! Še sere veliko bije, Ki vnete so za svit in čisto stvar, Zijavni terg življenje v kvantah gubi, Blagejši duh podobe višji ljubi. (Divica Orleanska.)