Leto XIX
z vsebine
številka 4
cena 1,46 EUR
Fontana odslej z ambasadorjem in s šesto pipo . Med izvozniki tudi 6 podjetij iz doline .
26. april 2017
.8 .11


,\eä-nJ'a ¿č

%
fO
CÍ
s
kakovostni skute rji že od 1399 eur
- uredimo kredit nakup na obroke
AKCIJA brezplačen kovček
www.promotor.si 041/73 44 40
Časopis Utrip Savinjske doline odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče in Prebold. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Cvetlične tržnice
Sončno vreme iz začetka meseca je prebudilo naravo in vabilo k ocvetličenju; po dolini so pripravili cvetlične tržnice.
Aprila so na kmečkih tržnicah po dolini poleg rednih sejemskih dni pripravili tudi cvetlične tržnice, saj je to čas, ko zasajamo cvetje in lepšamo okolico svojih do-
Prejšnjo soboto so kmečko in cvetlično tržnico organizirali tudi v preboldski občini, kjer je vsako gospodinjstvo na dom tudi letos prejelo bon za nakup rožice. Poleg tega so v času tržnice v prostoru muzej-
ske zbirke Prebold skozi čas pripravili zanimivo predavanje o zasaditvi in vzgoji cvetja. Zbranim je na povabilo TD Prebold predaval strokovnjak Igor Kelenberger.
D. N.
Hladne temperature v drugi polovici aprila so naredile veliko škode na prezgodaj vzbrsteli naravi; pri tem tudi takšna zaščita ni bila vedno dovolj.
Na zdravje delu!
Pravzaprav si vsako leto pred praznikom dela zastavljam podobno vprašanje, z leti, ko se nabirajo raznolike izkušnje, pa ugotavljam tudi, da se odnos do dela slabša oz. da postaja vse bolj čudaški. Vsaj v Sloveniji. In to z vsem dolžnim spoštovanjem do vseh poklicev. Ne vem, popravite me, če se motim. Zakaj dobrim delavcem vedno nalagamo še več, da komaj še zmorejo, slabe pa s tem nimajo težav, v službo itak hodijo za plačo, ne za delo? Zakaj pravijo, da dela ni, mi pa se mučimo, da dobimo vodovodarja ali keramičarja, tistega, ki bi uredil okolico, poskrbel za čiščenje, ko ga potrebujemo? Zakaj je večina rokodelskega dela bolj cenjena od intelektualnega? Zakaj keramičar, vodovodar v hiši ali pa mehanik računa za svojo uro tudi do 30 evrov, intelektualec brez posebnih političnih privilegijev, ki opravlja strokovno delo, pa 5 do 10 evrov? In zakaj ga moraš zato, da ga preplačaš, prositi na kolenih, da pride, potem ko petič prestavi termin in mu skoraj iz obupa daš, da le pride, še kakšen evro več? Zakaj so določena izvzeta intelektualna dela (v zadnjem času poznamo zloglasne svetovalske pogodbe, odvetniške storitve in še kaj) tako precenjena, da ostala, tudi podobna, popolnoma zbledijo, vrednotena itak niso? Zakaj je ponudba za proizvode in storitve iz prestolnice več vredna kot tista s podeželja? Zakaj nasploh ljudje različnih profilov iz prestolnice jasno izražajo, da so pametnejši in da bolj znajo kot tisti z dežele? Zakaj je nesposobnež, ki je del neke politike, več vreden kot sposobnež, ki ni na tej liniji? Zakaj eni, ki so se že ničkolikokrat izkazali za nesposobne, še vedno pridejo na plano in so nagrajeni za (ne) delo ali slabo delo z drugo funkcijo? Zakaj od enih pričakujejo, da bodo delali zastonj, za druge pa to ne pride v poštev? Zakaj eni vedo, da morajo zato, da lahko živijo, da tudi plačujejo davke in niso breme državi, delati in odgovorno opravljati svoje delo, drugi pa ne? Zakaj eni dobivajo plačo za delo, drugi pa za nedelo? Ali ni to norčevanje iz dela, iz tega, kar so nas po definiciji učili, da je? No, mogoče tako pač mora biti in se svet vrti tako, ampak potem moramo tako vzgajati tudi svoje otroke. No, tako da jim od ranega otroštva privzgojimo, da je to normalno, da se vsaj ne bodo obremenjevali, da bodo pač stoično živeli v skladu s tem.
Preveč vprašanj, vsako leto novih, pa premalo odgovorov. Najbrž se vas veliko z navedenim tudi ne strinja in tako je najbrž prav! Jasno je, da življenje ni potica, a dobra novica je, da je bilo ravno v minulih dneh na voljo ogromno potic in ni vrag, da ne bi zalegle za nekaj časa. V smislu boljšega življenja, da zakrinkajo s svojo sladkostjo grenkobo omenjenega. A kakorkoli, preživeti moramo tudi v čudnih okoliščinah. Letošnji žalski
foto: D. N.
nagrajenec za življenjsko delo v športu Gojmir Klinar je povedal, da so časi drugačni, obveznosti v službah zahtevnejše, zato je težko dobiti ljudi, ki bi se bolj angažirali. Ampak povedal je tudi: »Mogoče na vse skupaj gledamo preveč črnogledo, smo skeptični, kar me moti. Dajmo pobrati dobre stvari, jih ohraniti in nadgraditi. Ne »šimfajmo«, ne kritizirajmo in ne govorimo, da ni mogoče narediti. Vse je mogoče, ampak v sodelovanju, z voljo ... Če vsakdo doda le en kamenček v mozaik, je mogoče vse narediti, kar velja na splošno v življenju.«
In prav ima, nazdravimo torej dobremu, kot je ob odprtju druge sezone naše fontane storil njen novi ambasador Tadej Toš. Upajmo le, da bomo imeli čedalje več razlogov za zdravice dobremu delu in ne slabemu! Živel pravnik dela!
Lucija Kolar
HORMANN
garažna in vhodna vrata
Dom je, kjer se počutimo varne
Avtomatska garažna vrata
od 897 €*
* Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9 V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2017.		5 % DDV.
matjciž Ustvarjamo pozdrave	Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si	
GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC VABI K VPISU! Teden odprtih vrat bo potekal od 22. do 26. 5. 2017.
V tem času si lahko na matični šoli v Žalcu in na oddelkih v Braslovčah, na Polzeli, v Preboldu in na Vranskem nenapovedano ogledate naše delo in
spoznate različna glasbila. Sprejemni preizkusi za vpis novih učencev^ bodo potekali v torek, 30. 5. 2016 fT^ od 15. 30 do 18. ure v prostorih ^^	glasbene šole v Žalcu.
^ ^	mag. Gorazd Kozmus, ravnatelj	£ J
C f>O ^ Ä
FONTANA PIV ,
r ZELENO 2LAT0
O <y& jpt,
www.turizem
"izem-zafec.s
HWBMM
9771580096004
2
april 2017	OBČINA ŽALEC
Podelili priznanja športnikom žalske občine

Naslov najboljše ekipe v leto 2016 so si prislužili odbojkarji Odbojkarskega društva Šempeter.
V	organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in Zveze športnih društev Občine Žalec ter pod pokroviteljstvom Občine Žalec je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu potekala tradicionalna prireditev Šport 2016 v Občini Žalec.
V	polni dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so podelili priznanja najuspešnejšim športnicam in športnikom, športni ekipi in športnim delavcem. Župan Janko Kos je naslov najboljšega športnika in posebno priznanje podelil Rokiju Drakšiču, tretjeuvrščenemu na evropskem prvenstvu v Kaza-nu. Najuspešnejša športnica za leto 2016 pa je postala Nastja Govejšek, deseta na evropskem prvenstvu v Londonu in 14. na svetovnem prvenstvu v Win-sdorju v Kanadi v paradni disciplini 50 m delfin. Nastja je tudi lastnica dveh novih državnih rekordov na 50 in 100 m delfin. Zaradi študijskih obveznosti v tujini se podelitve Nastja ni mogla udeležiti, priznanje pa je v njenem imenu prevzela njena mama Alenka Valant.
Naslov najboljše ekipe leta 2016 so si prislužili odbojkarji Odbojkarskega društva Šempe-
ter (Jaka Udrih, Anže Marovt, Matic Omladič, Anej Krajnc, Kristjan Herodež, David Žni-dar, Vili Račnik, Žan Skočak, Aljaž Marko, Luka Terglav, Benjamin Pfeifer, Luka Stožir, Urban Hajnšek, Žiga Cokan, Lovro Majhenšek, trener Se-bastjan Cilenšek ter pomočnika trenerja Rudi Udrih in Jan Virbnik).
Posebno priznanje za dolgoletno uspešno delo na področju športa sta prejela Bojan Voglar,
nekdanji slovenski rokometni reprezentant in zdaj uspešen rokometni trener, ter Gojmir Klinar, dolgoletni uspešni trener mlajših generacij in finske reprezentance ter dolgoletni uspešni športni delavec SK Gozdnik Žalec. Skupaj so podelili kar 182 priznanj, ki so jih prejeli državni prvaki v individualnih športnih disciplinah ali člani ekip, ki so se uvrstili med prve tri v kolektivnih športih. Osrednji gost
prireditve je bil Gregor Ko-štomaj, smučarski trener Ilke Štuhec. V odličnem programu v organizaciji ZKŠT Žalec so sodelovali plesalci plesne skupine Moove in duet WildArt, zvezdi Slovenija ima talent, ki sta navdušila tudi občinstvo na žalskem odru. Prireditev sta povezovala že uigrana mlada voditelja Jaka Kozmelj in Jan Podbrežnik, avtor scenarija pa je bil Franci Podbrežnik.
T. Tavčar
Alenka Valant, mama plavalke Nastje Govejšek. ki se zaradi študijskih obveznosti v tujini podelitve ni mogla udeležiti, ter judoist Rok Drakšič.
Prejemnika posebnega priznanja Bojan Vogler in Gojmir Klinar
Sezona presegla vsa pričakovanja
Na prireditvi Šport 2016 v Občini Žalec je bil osrednji gost Gregor Koštomaj, osebni trener svetovne prvakinje v smuku Ilke Štuhec, ki je v letošnji sezoni osvojila tudi dva mala kristalna globusa. Pred začetkom sezone smo se pogovarjali z njim, ob tej priložnosti pa smo ga povprašali o oceni sezone, za katero je sicer napovedal, da bo dobra.
»Težko je vedno napovedati vse, kar se potem zgodi. In letos se je ogromno zgodilo, ogromno pozitivnega. S tako pozitivno energijo smo tudi šli v sezono, da bo res tako vrhunska, pa nisem upal niti sam pri sebi napovedati,« je priznal Gregor Koštomaj.
Ekipa Ilke Štuhec si je po zaključku tekmovanj, ko je poleg naslova svetovne prvakinje v smuku osvojila mala kristalna globusa v alpski kombinaciji in smuku ter drugo mesto v
Gregorju Koštomaju je čestital tudi žalski
skupnem seštevku, privoščila samo dobrih deset dni oddiha in nato spet odšla na priprave. »Ne smemo spati na lovorikah, treba se je pripraviti na novo sezono. Trenutno je v Evropi še dosti snega in te pogoje bomo izkoristili. Pravi dopust pa nas čaka v juliju in avgustu.«
In kakšni bodo cilji v naslednji tekmovalni sezoni? »Nismo še sedli skupaj, da bi
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2017
Vsebina razpisa je objavljena na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si.
Pobude za podelitev priznanj Občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, do 31. maja 2017. Pobude lahko posredujete tudi na elektronski naslov: glavna.pisar-na@zalec.si.
Predsednik komisije Roman Virant l.r.
župan Janko Kos.
postavili čisto konkretne cilje, ker mora pri tem sodelovati tudi Ilka. Za zdaj vztrajamo pri tem, kar nas je vodilo skozi to sezono, to je iz tekme v tekmo ohranjati čim boljše smučanje in čim boljše predstave. Kaj bo to prineslo, bomo videli v naslednji sezoni.«
Kakšen pa je njegov nasvet mladim športnikom, ki so prejeli priznanja na prireditvi za športne uspehe v lanskem letu? »Predvsem morajo biti samozavestni, verjeti, da bo vse njihovo vloženo delo nekoč obrodilo sadove, biti morajo vztrajni, potrpežljivi in pa zelo zahtevni do sebe. Če hočeš enkrat premagati vse na svetu, ne smeš biti povprečen, biti moraš drugačen, imeti nekaj več, to je doslednost in zahtevnost do sebe. Moram priznati, da sem kar presenečen nad številom mladih športnikov, zelo mi je bila všeč prireditev, upam pa, da bo tudi vsem tem športnikom uspelo nekoč dokazati, da Slovenci zmoremo.«
K. R.
Mladi raziskovalec 2017
Med predstavitvijo nalog na temo zdrav življenjski slog (prehrana, šport)
Komisija za natečaj Mladi raziskovalec 2017 v Občini Žalec je v sodelovanju z OŠ Griže pripravila predstavitev letošnjih raziskovalnih nalog. Zbrane sta nagovorila ravnateljica OŠ Griže Marija Pavčnik in župan Občine Žalec Janko Kos. Mladi raziskovalci so se skupaj z mentorji odpravili v učilnice (glede na razpisane teme), kjer so predstavili svoje naloge, ostali pa so prisluhnili pogovoru s Tanjo Skaza, direktorico slovenske gazele Skaza, d. o. o. in prejemnico priznanja za evropsko mlado menedžer-ko o motivaciji zaposlenih za delo.
Na letošnjem javnem natečaju Mladi raziskovalec 2017
so mladi raziskovalci pod mentorstvom učiteljic in učiteljev oziroma vzgojiteljic izdelali 36 raziskovalnih nalog na razpisane teme: pitna voda, otroci in bodočnost, turistične priložnosti našega kraja, sodobna umetnost in kulturna dediščina, medkulturni dialog (priseljevanje, migracije), dobra poslovna ideja, strahovi, ki jih imamo mladi, zdrav življenjski slog (prehrana, šport). Pri nastajanju raziskovalnih nalog so sodelovale 4 osnovne šole (I. OŠ Žalec z 11 nalogami, OŠ Griže s 7 nalogami, OŠ Petrovče s 3 nalogami in OŠ Šempeter s 4 nalogami) ter JZ Vrtci Občine Žalec (s 4 nalogami), 43 mentorjev in somentorjev ter več kot 300
otrok in učencev. Raziskovalne naloge so recenzirali strokovnjaki z različnih področij, in sicer iz strokovnih služb občinske uprave Občine Žalec, Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Zavoda Petka - šolske storitvene dejavnosti Žalec, UPI - ljudske univerze Žalec, Medobčinske splošne knjižnice Žalec, Razvojne agencije Savinja Žalec, Žalskih lekarn Žalec in Javnega komunalnega podjetja Žalec.
Po zaključenem javnem natečaju bodo vse raziskovalne naloge predali domoznanskemu oddelku Medobčinske splošne knjižnice Žalec, kjer bodo na razpolago vsem zainteresiranim in znanja željnim.
T. Tavčar
_SaAtirUs&e/.daiittes.J
OBČINA ŽALEC
april 2017
3
Od poslovnih poročil do varnosti
Aprilska seja Občinskega sveta Občine Žalec se je začela v skladu s spremenjenim poslovnikom, po katerem je župan točko pobude in vprašanja svetnikov uvrstil na začetek dnevnega reda. Na dnevnem redu so bile tudi spremembe statuta občine, zaključni račun proračuna za leto 2016 in poslovna poročila javnih zavodov s področja negospodarstva.
Prvo pobudo je podala svetnica Jasna Sraka v zvezi z nevarnim železniškim prehodom v Dobriši vasi. Že leta so krajani opozarjali, da je prehod smrtno nevaren, pred dnevi pa je prav tam zopet ugasnilo mlado življenje. V občinski upravi so v zvezi s tem pripravili tudi aktualno informacijo, a kaj več od tega, da bodo ponovno pozvali Slovenske železnice, naj čim prej izpolni svoj cilj o odpravi vseh nivojskih križanj brez zapornic do leta 2018, župan ni mogel obljubiti.
Pobude na začetku
Svetnica Vilma Tekavc je med drugim pozvala k ureditvi parkirnih mest za obiskovalce Eko muzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Kot je povedal župan, bo IHPS odstopil nekaj svojega zemljišča, da bodo uredili parkirni mesti za dva avtobusa. Svetnik Jože Krulec je izrazil svoje nestrinjanje, da je ta točka na začetku seje, saj se svetnikom tudi med sejo lahko porodi kakšno vprašanje ali pobuda. Svetnica Alenka Omladič pa je predlagala, da se za polovico zniža cena najema mobilnih hišk na žalski tržnici, dokler celovita prenova tržnice ni končana. Občinska uprava je sicer pripravljala ta predlog
za naslednjo sejo občinskega sveta, kot sta povedala župan in direktorica občinske uprave, pa je glasovanje in sprejem pobude o tem hitrejša pot, čeprav svetniki niso imeli nobenega gradiva. Najemnino za hiške sicer zaračunava JKP kot upravnik tržnice, za veliko mobilno hiško pa znaša mesečna najemnina 600 evrov, kar je precej in zaradi česar so že napovedane tudi odpovedi s strani najemnikov. Po razpravi so svetniki potrdili pobudo.
Že dan po redni seji je župan sklical korespondenčno sejo, na kateri je predlagal tudi sklep, da občinski svet pooblašča župana, da lahko določi drugačno najemnino oziroma zakupnino, kot je določena v pravilniku o oddajanju stvarnega premoženja v lasti Občine Žalec v najem, če gre za pomembne dogodke v zvezi s promocijo turizma, za pomembnejše kulturne ali športne dogodke, druge pomembne javne dogodke in v drugih utemeljenih primerih, o čemer občinskemu svetu poroča enkrat letno ob sprejemanju zaključnega računa proračuna.
Poleg omenjenih pobud na redni seji je Lojze Posedel med drugim predlagal, da občinska uprava organizira za svetnike ogled proizvodnje Omco Feni-ksa ter se prepriča o smradu in hrupu kljub tako imenovanim omilitvenim ukrepom, občinska uprava pa naj žalske svetnike seznani tudi z dogajanji na skupščini podjetja Sipro in razlogi za razrešitev direktorja Odona Simončiča brez obrazložitve.
Preprečevanje poplav
V nadaljevanju aprilske seje so svetniki potrdili vsa predlagana imenovanja predstavnikov ustanovitelja v svete javnih za-
vodov, nato pa jih je mag. Rok Fazarinc iz podjetja IZVO-R, projektiranje in inženiring, seznanil s predlogom strokovnih podlag za celovito urejanje porečja Savinje na območju žalske občine. To podjetje je bilo namreč izbrano za izdelavo strokovnih podlag, ki so alternativni predlog Občine Žalec že pred časom predstavljenemu predlogu državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. V zvezi s tem državnim prostorskim načrtom z izredno veliko pripombami in predlogi po javni razgrnitvi osnutka trenutno vse miruje, je povedal župan, zato so se v žalski občini lotili problema podobno kot v Celju, kjer so sami predlagali določene protipoplavne ukrepe in jih tudi že izvedli.
Podlage vključujejo ureditve na vodotokih Savinja in Ložni-ca ter umestitev zadrževalnika vode za namakanje kmetijskih zemljišč. V letošnje letu je v proračunu občine za proti-poplavne ukrepe namenjenih 26.200 evrov od tega 16.200 za izdelavo strokovnih podlag za celovito urejanje porečja Savinja v žalski občini - II. faza ter ostalo potrebno dokumentacijo.
Kot je med drugim povedal mag. Rok Fazarinc, imata Lo-žnica, predvsem pa Savinja vse manj razlivnih površin, z regulacijo struge Savinje pa se ta poglablja in teče že po laporju, najbolj ogroženo pa je območje Laškega. Omenjen DPN, ki je vzbudil hudo nasprotovanje javnosti, je predvideval osem suhih zadrževalnikov ob Savinji in dva ob Bolski. Sedanja študija predlaga opustitev zadrževalnikov, ki imajo manjši vpliv na zadrževanje poplavne varnosti oziroma ki posegajo na kmetijska zemljišča in hmeljišča. Spodnja zadrževalnika Levec in Petrovče sta združena v enega, predvideno je tudi širjenje struge Savinje, zadrževalnik Petrovče se opusti, zadrževalnik Dobriša vas-Kasaze je glede na predlog v osnutku DPN zmanjšan, mogoče ga je razdeliti na dva dela. Tudi zadrževalnik Roje je bistveno zmanjšan, predvidena je izvedba zadrževalnikov Do-brteša vas in Latkova vas, ki sta zelo pomembna in prestrežeta poplavni val na začetku območja. Poleg tega študija predlaga obnovo nasipov Savinje in njene struge.
Za zagotavljanje poplavne varnosti naselij ob Ložnici od Grušovelj do Levca je predviden sistem večinoma pasivnih ukrepov usmerjanja poplavnih vod.
Kmetije in kmetijska stroka ves čas opozarjajo, da je hkrati s protipoplavnimi ukrepi treba razmišljati tudi o zadrževanju vode v umetnih akumulacijah in njeni uporabi za namakanje v času suše. Omenjene strokovne podlage ugotavljajo, da so potrebe po namakanju
bistveno večje od razpoložljivih vodnih količin, da starejši namakalni sistemi ne delujejo optimalno, da raba vode iz Žovneškega jezera ni optimalna in da neposredni odvzemi vode iz Savinje ali Struge v sušnih območjih niso mogoči.
Za zagotovitev zadrževanja vode za namakanje je bil doslej podan predlog 15 lokacij, od katerih pa po besedah Roka Fazarinca nobena ni primerna. Na pobudo občine je bila preverjena dodatna lokacija na potoku Vršca severno od lokalne ceste Žalec-Pirešica. Dolina je namreč neposeljena in močvirna, tam se že nahaja ribnik. Glede na višino pregrade bi lahko na tem območju akumulirali od 120 tisoč do 945 tisoč kubičnih metrov vode.
Svetniki so potrdili strokovne podlage, v prihodnje pa bo potrebno izdelati vso potrebno dokumentacijo oziroma natančneje umestiti predlagane objekte v prostor za pridobivanje usmeritev in pogojev nosilcev urejanja prostora.
Minus dva svetnika
V drugi obravnavi so žalski svetniki potrdili program dela občinskega sveta za letošnje leto in predlog sprememb ter dopolnitev statuta občine. Slednji med drugim ne določa več konkretnega števila članov svetov vsake KS in MS, kar bo določeno v odloku, število občinskih svetnikov pa zmanjšuje s sedanjih 29 na 27, kar bo začelo veljati z novim mandatom. Gre za politično in ne strokovno odločitev, je med drugim v uvodni predstavitvi povedal vodja Urada za premoženjske, pravne in splošne zadeve Jože Golič. Kljub nekaterim pomislekom v razpravi je predlog dobil več kot potrebno dvotretjinsko podporo.
Razporeditve presežkov
Brez razprave so žalski svetniki potrdili zaključni
Občina Žalec se je ob podpori Razvojne agencije Savinja Žalec začela ponovno povezovati s hrvaško občino Biograd na Moru. Pred dnevi so se gostje iz Biograda v Žalcu pogovarjali o sodelovanju na področju turizma.
Že pred štiridesetimi leti sta Občina Žalec in Občina Biograd na Moru dobro sodelovali, zlasti na gospodarskem področju, saj je imela Tekstilna tovarna Prebold, ki je takrat sodila v žalsko občino, v Bio-gradu predilni obrat.
Danes ima Občina Biograd nekaj manj kot šest tisoč prebivalcev, s kar 1,3 milijona nočitev letno pa je ena najuspe-
račun proračuna občine za leto 2016 in poslovna poročila javnih zavodov s področja negospodarstva, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Žalec. Njihovo poslovanje je povzela vodja Urada za negospodarske javne službe mag. Nataša Gaber Sivka.
Občinski svet se je seznanil tudi z informacijo o dovoljenem obsegu sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za leto 2016 za Medobčinsko splošno knjižnico Žalec, Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate in Žalske lekarne (ne pa tudi za ZKŠT Žalec, ki je bil lani še posebej obremenjen z zagotavljanjem delovanja fontane piv in je prav tako posloval pozitivno), soglašal pa je tudi s porabo presežkov prihodkov nad odhodki v JZ Vrtci Občine Žalec (dobrih 14 tisoč evrov), I. OŠ Žalec (8.500 evrov), OŠ Griže poleg presežka iz leta 2106 tudi s porabo neporabljenega presežka iz preteklih let (39.600 evrov), OŠ Petrovče (dobrih tisoč evrov), OŠ Šempeter tudi s porabo presežkov iz preteklih let (3 tisoč evrov) in v JZ Žalske lekarne v višini malo manj kot 123 tisoč evrov. Porabo so predlagali sveti javnih zavodov, v Žalskih lekarnah pa že nekaj let varčujejo za investicijo v novo enoto na območju Žalec zahod.
Nasilje v družinah
Tudi žalski svetniki so soglašali s spremembami statuta JZ Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate, ob koncu seje pa prisluhnili poročilu o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva na območju Občine Žalec, ki ga je podal vodja občinskega redarstva Matej Založnik, o delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je poročal predsednik sveta Milan Pečnik, informacije o varnostni problematiki na območju žalske
šnejših turističnih destinacij na hrvaški obali. Tudi Žalec se je s Fontano Zeleno zlato vpisal na evropski turistični zemljevid, zato so ponovno oživili sodelovanje med občinama ter ga usmerili zlasti na področje turizma. V Žalcu sta se z županom Jankom Kosom in podžupanjo dr. Hano Šuster Erjavec kot pomočnico direk-
V	letu 2016 so policisti na območju žalske občine obravnavali skupno 279 kaznivih dejanj, preiskali so jih več kot 60 %. Od tega je bilo 93 tatvin, 61 velikih tatvin, 12 je bil kaznivih dejanj povzročitve lahkih in hudih telesnih poškodb, 15 zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, primera kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami lani niso imeli, kar pa ne pomeni, da tega ni, obravnavali so 14 prekrškov. Prevladovali so tudi vlomi v objekte podjetij, stanovanjske hiše, delovne kontejnerje, poškodovanja tuje stvari in predvsem na območju MS Žalec tatvine osebnih avtomobilov.
V	lanskem letu se je na območju Občine Žalec zgodilo 209 prometnih nezgod, od tega ena s smrtnim izidom in 46 s telesno poškodbo. Poseben problem so parkirišča trgovin in blokovskega naselja, kjer prihaja do prometnih nezgod s pobegom in materialno škodo.
občine pa je podal komandir PP Žalec Gorazd Trbovšek.
Na splošno je varnost na območju žalske občine dobra, je poudaril komandir, še posebej ob upoštevanju dejstva, da je od 47 sistematiziranih delovnih mest dejansko zaposlenih le 34 policistov. Zelo pa skrbi dejstvo, da naraščajo kazniva dejanja s področja nasilja v družini. Tudi lani so zaznali manj kršitev javnega reda in miru v javnih prostorih, očitno pa se je problem nasilja, alkoholizma in drugih zasvojenosti preselil za štiri zidove. Ob tem je Gorazd Trbovšek pohvalil zelo dobro sodelovanje pristojnih služb in organov, ki ob določenem problemu nasilja v družini takoj imenujejo interdisciplinarno skupino za reševanje takega problema.
Sejo so zaključili z aktualnimi informacijami. K. R.
ne Biograd na Moru Ivan Knez in podžupan Marijan Stopfer. Občina Žalec tako kot občine Slovenske Konjice, Moravske Toplice in Radlje ob Dravi kot partnerica že sodeluje na Slovenskem vikendu, ki bo v Bio-gradu na Moru potekal od 28. aprila do 1. maja in v sklopu katerega med drugim pripravljajo regato, tek in rekreativni
torja Razvojne agencije Savinja maraton. o tem pogovarjala župan Obči-	K. R.

Vsem občankam in občanom ter bralkam in bralcem časopisa Utrip Savinjske doline čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in ob prazniku dela.
Občina Žalec Župan s sodelavci
Obujeno sodelovanje
4
april 2017
OBČINE
_SaAjlnis&e/. datine/S
Dan slovensko-ameriškega prijateljstva Potdili vse predloge sklepov
V Andražu nad Polzelo so se tudi letos poklonili izkušenim ameriškim pilotom, ki so bili v posadki pred 73-imi leti strmoglavljenega letala Dark eyes. Na prireditvi 8. aprila, ki se je je udeležilo kakih 700 ljudi, je bil slavnostni govornik predsednik Borut Pahor.
Častni gost je bil tudi eden najvplivnejših in najuglednejših ameriških politikov ter nekdanji kandidat za predsednika ZDA ameriški senator John McCain, ki je v govoru izrazil veliko hvaležnost za povabilo in navdušenje nad lepotami in gostoljubnostjo naše dežele. Slovesnost so s svojo prisotnostjo počastili ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja Katič, veleposlanik Združenih držav Amerike Brent R. Hartley, državna sekretarka Darja Bav-daž Kuret, ki je prišla v imenu ministra za zunanje zadeve, načelnik generalštaba dr. Andrej Osterman, pomočnik načelnika generalštaba Slovenske vojske brigadir mag. Bojan Pograjc, ameriški vojaški ataše v Sloveniji podpolkovnik Kris Thodoropoulos ter ostali člani diplomatskega zbora in predstavniki slovenske vojske in vojaških sil ZDA.
Gostitelj Jože Kužnik, župan Občine Polzela, je v uvodnem pozdravu ponosno dejal, da »kljub svoji majhnosti zmoremo velika dejanja«.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ameriški
Borut Pahor, John MCain in Brent Robert Hartley

i pred prireditvijo so spominsko ploščo v Andražu obiskali sorodniki umrlega pilota Oscarja Romea, položili cvetje in si ogledali kraj, kjer je strmoglavilo letalo.
senator John McCain in veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent Robert Hartley so položili vence v spomin njim, ki jim je slovensko nebo nudilo zadnji pogled, in opomin vsem nam, da je nujno potrebno vse spore tega sveta reševati na miren način.
Kulturni program, ki ga je
Braslovški svetniki so se sestali na 16. redni seji in med drugim obravnavali poročilo o izvajanju trenutnih investicij.
V nadaljevanju so se svetniki in svetnice seznanili z letnim poročilom OŠ Braslovče, ki ga je predstavila nova ravnateljica mag. Marija Arh, in Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki ga je podal ravnatelj Gorazd Koz-mus.
Župan Branimir Strojanšek je v nadaljevanju podal predlog sprememb in dopolnitev Statuta Občine Braslovče. Cilj predlaganih sprememb in dopolnitev statuta je z zakonodajo usklajena ureditev organizacije in delovanje občine. Svetniki so po krajši razpravi
potrdili predlog spremembe statuta, prav tako tudi odlok o spremembi odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Braslovče. Danica Tanjšek, predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je v nadaljevanju seje predstavila nova člana v svet zavoda žalske glasbene šole in zdravstvenega doma za mandatno obdobje 20172021, in sicer člana Sveta zavoda Glasbena šole Risto Savin Žalec Andreja Šrama z Gomil-skega in članico Sveta JZ Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec mag. Nino Plaskan iz Šentruperta. Po krajši razpravi so imenovana tudi potrdili.
Odbor za družbene dejavnosti je občinskemu svetu v nada-
ljevanju seje predlagal sklepa, da potrdi subvencijo v višini 65 odstotkov cene ure pomoči družini na domu in da soglasje k ceni ure socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v višini 17,36 evra za delovni dan oziroma v višini 20,90 evra za delo ob nedeljah in 21,61 evra za delo ob državnih praznikih in dela prostih dnevih od 1. maja dalje. V Občini Braslovče izvedejo povprečno 121 ur mesečno za 18 uporabnikov.
Svetniki so ob koncu seje potrdili tudi sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi v k.o. Le-tuš in k.o. Gomilsko in menjavi zemljišča ter predlog zaključnega računa proračuna Občine Braslovče za leto 2016.
T. Tavčar
Novo vodstvo Zavoda OŠ Braslovče
povezovala Jolanda Železnik, so soustvarjali praporščaki, Policijski pihalni orkester in Vokalna skupina pdb (4).
Po položitvi vencev sta zbrane pozdravili nizkoleteči letali pilatus Slovenske vojske, ob druženju pa so obujali spomine.
T. Tavčar
OŠ Braslovče ima od 1. marca novo ravnateljico. To je postala mag. Marija Arh, učiteljica in socialna pedagoginja iz okolice Trojan.
"Zavod OŠ Braslovče zaznavam kot urejeno šolo z vzpostavljenim notranjim sistemom delovanja. Tudi delavci matične šole, vseh treh podružnic in vrtca tvorijo prijeten kolektiv, kar je posebna vrednota," je povedala mag. Marija Arh in dodala, da bodo aktivnosti najprej usmerjene v pouk, kjer bodo ustvarjali pogoje za spodbudno učno okolje, ki bo podprto s sodob-
nimi metodično-didaktičnimi pristopi. V skladu z možnostmi bodo upoštevali potrebe otrok in učencev ter drugih s šolo in z vrtcem povezanih deležnikov. "Vzgojno-izobraževalno delo bo nadgrajeno z utečenimi in novimi projekti, z različnimi tekmovanji, s prireditvami, z akcijami ipd." Med drugim bo nova ravnateljica poskrbela za gospodarno načrtovanje in porabo sredstev z željo, da bi šola v čim več pogledih bila še naprej prepoznavna, uspešna in sodelujoča organizacija.
T. Tavčar
Nova ravnateljica mag. Marija Arh
Potrdili strategijo
Z Vlasto Nussdorfer
Pomladanska akcija
Na 17. seji občinskega sveta so svetniki največ časa namenili seznanitvi z letnimi poročili javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Polzela. Kot najpomembnejšo pa so svetniki obravnavali in tudi sprejeli Celostno prometno strategijo Občine Polzela.
Strategija je izdelana na osnovi smernic, ki jih je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo in so skladne s smernicami evropske komisije. Gre za strateški dokument, ki predstavlja začetek dolgoročnega procesa trajnostnega urejanja prometa v občini. V strategiji omenjeni kritični odseki, kjer bi bilo mogoče spremeniti prometni režim, se ne morejo obravnavati kot dokončna in edina rešitev oziroma kratkoročni ukrep. Gre za razmislek o možni optimizaciji obstoječega stanja prometnega omrežja in sanaciji nevarnih točk. Vse spremembe prometne ureditve bodo v fazi operacionalizacije temeljile na strokovno utemeljenih izhodiščih in preverjenih podatkih (zakonodaja, štetje prometa, proučitev).
Svetniki so potrdili tudi zaključni račun proračuna Občine Polzela za leto 2016. Rezultat poslovanja Občine Polzela je uspešen, saj so zastavljene cilje skoraj v celoti uresničili. V letu 2016 so veliko postorili na področju komunalne infrastrukture, kjer je še vedno največji poudarek na gradnji kanalizacijskega sistema. Zgrajena je bila sekundarna kanalizacija v delu naselja Breg pri Polzeli v dolžini 1.470 metrov, sočasno so obnavljali dotrajane vodovodne cevi v dolžini 1.152 metrov ...
V Svet zavoda Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec so kot predstavnika soustanoviteljic občin Braslov-če, Prebold, Polzela, Tabor in Vransko za mandatno obdobje 2017-2021 imenovali predstavnico iz braslovške občine mag. Nino Plaskan iz Šentru-perta. Občinski svet je podal tudi soglasje k spremembam in dopolnitvam Statuta ZD dr. Jožeta Potrate Žalec. T. T.
V medgeneracijskem centru na Polzeli je potekalo zanimivo srečanje z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, s katero so se pogovarjali o njenem delu.
Gostja je obširno predstavila delo, ki ga opravlja. Omenila je nekaj primerov najpogostejših kršitev človekovih pravic, predvsem kratenje pravic starejšim. Predstavila je pritožbene postopke in svojo vlogo varuhinje človekovih pravic in vlogo njene ekipe v tem procesu. Število zadev, ki jih obravnava, se giblje letno okrog 3500. Po njenih besedah se v tem času izredno veliko pričakuje od varuha človekovih pravic. Številnim, ki so prisluhnili
Vabljeni na odprtje razstave v Dvorcu Novo Celje v petek, 26. maja 2017, ob 19. uri:
EPILOG
- zaključna pregledna razstava 4-letnega cikla Prostor, telo in medij v prehajanju.
Razstava bo na ogled do 1.10. 2017. Vstop prost.
ZKŠT Žalec, www.zkst-zalec.si
Na Vranskem je potekala tradicionalna spomladanska čistilna akcija, ki jo je na prvo aprilsko soboto v sodelovanju z društvi organizirala Občina Vransko. Pri čiščenju okolja je sodelovalo 96 članov društev, mladih planincev OŠ Vransko - Tabor in drugih občanov.
Organizatorji so jim razdelili vreče in rokavice, čistili pa so okolico lokalnih cest in javnih poti. Že med akcijo so
udeleženci z zadovoljstvom ugotavljali, da njihov vsakoletni trud le prinaša sadove, saj je odvrženih odpadkov vsako leto manj. Kljub temu se je nabralo za okoli 15 kubičnih metrov odpadkov. So pa nekateri občani na zbirni center Simbia na Vranskem tudi sami pripeljali nekaj kosovnih odpadkov. Ob koncu akcije so se zbrali pri Gasilskem domu Vransko in se okrepčali.
T. T.
Vlasta Nussdorfer
njenemu predavanju, je za boljšo obveščenost podelila nekaj gradiva in odgovorila na zastavljena vprašanja. T. T.
Mladi planinci so se čistilne akcije udeležili skupaj z mentoricami.
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
OBČINE
april 2017
5
Zasadimo lipo
Krožišče v Latkovi vasi
Ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprilu, so pri OŠ Bra-slovče dan prej posadili sadiko lipe in tako prispevali k ohranjanju slovenske identitete zelene države, hkrati pa podprli projekt Skrb za čebele kot glavno opraševalko, od katere je odvisna predelava hrane.
Pred posaditvijo drevesa je zbrane nagovorila ravnateljica OŠ Braslovče mag. Marija Arh in poudarila, da so se zbrali, da skupaj obeležijo svetovni dan Zemlje in aktivno sodelujejo v projektu V vsako slovensko šolo in vrtec zasadimo lipo, in sicer kot avtohtono medovito rastlino.
Pri posaditvi lipe so sodelovali ravnateljica mag. Marija Arh, župan Občine Braslovče
Pri OŠ Braslovče so ob svetovnem dnevu Zemlje posadili lipo.
Branimir Strojanšek, v imenu Čebelarske družine Braslovče Štefan Bedjanič, predstavniki šolske skupnosti in vrtčevskih
otrok. Posaditev lipe turnim programom učenci OŠ Braslovče.
Razprava tudi o zobozdravnici
Občinski svet Občine Vransko se je 11. aprila sestal na 17. redni seji. Na začetku seje so svetnice in svetniki postavili županu nekaj vprašanj, nato pa so se seznanili s poročili o poslovanju javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica ja Občina Vransko.
Po besedah župana Franca Sušnika so zadovoljni z delovanjem UPI - ljudske univerze Žalec, Medobčinske splošne knjižnice Žalec oziroma Občinske knjižnice Vransko, Glasbene šole Risto Savin Žalec, II. osnovne šole Žalec, Osnovne šole Vransko - Tabor, Zdravstvenega doma Žalec in Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko. Sodelovanje z vsemi zavodi je dobro, težave pa rešujejo skupaj. Vodja občinske knjižnice Valerija Jerman je opozorila, da je prostorska stiska v občinski knjižnici vse večja, saj je kar 20 % vseh ob-
čanov vključenih vanjo.
V zdravstveni postaji bodo letos obnovili še drugo polovico stavbe, dvigalo pa bodo verjetno lahko uredili šele naslednje leto, je med drugim povedal direktor Marjan Golob. Dotaknili so se tudi težav, ki jih imajo na Vranskem s koncesionarko za otroško in mladinsko zobozdravstvo Majdo Gorenjak. Njena nekdanja asistentka je v zvezi z njenim delovanjem zapisala hude obtožbe, ki so jih potrdili tudi nekateri starši otrok, je med drugim povedala ravnateljica šole Majda Pikl. Zato so se na šoli odločili, da sistematskega pregleda ne bodo opravili pri koncesio-narki, pomoč pri izvedbi jim je obljubil Marjan Golob oziroma žalski zdravstveni dom. Župan Franc Sušnik je povedal, da so glede obtožb zoper zobozdravnico obvestili vse pristojne službe, tudi policijo,
OBČINA TABOR	PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOKE
25. tradicionalni
SIKOM MM
NEDELJA, 30. april 2017
□ 8.00: ulO.OO: □ II.OO:
D12.30-22.00:
KMEČKA TRŽNICA, PARADA.
TABOR IMA TALENT, ZABAVA Z ANSAMBLI:
DOBRODOŠLI V TABORU!
SLAVNOSTNI GOST: predsednik RS Borut Pahor
Krožišče v Latkovi vasi, ki so ga na Občini Prebold, krajani in vozniki težko pričakovali, počasi dobiva dokončno podobo. Po načrtih naj bi z deli povsem končali do junija, kakor kaže pa morda že prej. Od sredine prejšnjega tedna so krožišče že predali namenu, lotili pa so se ureditve sredinskega dela krožišča.
Gradnjo krožišča vodi in financira Direkcija za infrastrukturo. K tej 900 tisoč evrov vredni naložbi pa je 30 odstotkov sredstev primaknila Obči-
Krožišče v Latkovi vasi že služi svojemu namenu.
na Prebold. In to z minulimi vlaganji, ki so bila potrebna za nakup zemljišč in ureditev dokumentacije ter drugih del, od
nasipa materiala za krožišče do elektrike. Dela izvaja podjetje VOC Celje.
D. N.
so s kul-popestrili
T. Tavčar
Vinko Möderndorfer navdušil
in da so začeli s postopkom za odvzem koncesije.
V nadaljevanju seje so brez razprave potrdili soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta Zdravstvenega doma Žalec, brez pripomb so potrdili tudi predlog prejemnikov priznanj ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga bodo praznovali maja. Grb občine bosta prejela Ivan Izlakar iz Jeronima za prispevek k razvoju planinstva in Janez Kropivšek iz Jeronima za izjemen prispevek k razvoju čebelarstva, plaketo Župnijska Karitas Vransko ob 25-letni-ci humanitarnega delovanja, kmetija Novak iz Zajasovnika za dolgoletno uspešno delovanje in odličnost na področju sirarstva in reje drobnice ter Folklorno društvo Vransko ob desetletnici delovanja, priznanje pa Ivan Hrastovec ml. iz Prapreč za izjemne športne dosežke.
Svetnice in svetniki so se strinjali tudi s pobudo Čebelarske zveze Slovenije in bodo od zdaj naprej ob občinskem prazniku novorojenčkom podarili medonosne rastline. Na leto se rodi v občini od 25 do 30 novorojenčkov. Odobrili so tudi 500 evrov za sofinanciranje nakupa prapora Čebelarskega društva Vransko, ki ga bodo razvili v okviru občinskega praznika.
Na začetku seje pa je župan Franc Sušnik z dnevnega reda umaknil odločanje o vlogi AMZS Centra varne vožnje Vransko za mnenje občine glede izvedbe tekmovanj in treningov v cross countryu ob centru. Župan je sicer pred tem sklical tudi sestanka vaških skupnosti Čeplje ter Brode in Selo, vendar je nato prisluhnil tistim krajanom, ki so se spraševali, zakaj je potrebno tako hiteti. Za širitev dejavnosti centra varne vožnje mora lokalna skupnost podati mnenje, soglasje pa daje Zavod za varstvo narave.
K. R.
V Občinski knjižnici Bra-slovče so v četrtek, 20. aprila, gostili pisatelja, pesnika, dramatika in esejista Vinka Mo-derndorferja, ki zadnja leta postaja vse bolj znan in priznan gledališki in filmski režiser. Njegove radijske in gledališke igre uprizarjajo doma in v tujini. Za svoja dela je prejel številne nagrade, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo in Rožančevo nagrado, več Grumovih nagrad in nagrad za žlahtno medijsko pero.
Z gostom se je pogovarjal Slavko Pezdir, ki je razkril veličino in hkrati preprostost slovenskega literarnega velikana. Vinko Moderndorfer je ustvarjalec, ki navduši. Prevzame s knjigo, z igro in besedo. Njegovo mladinsko delo Kit na pla-
Slavko Pezdir v pogovoru z Vinkom Möderndorferjem
ži so letos uvrstili na seznam branja. Literarni večer v sklopu bralnega projekta Savinjčani beremo je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Večer, ki so ga s svojim nastopom, z odlomkom
iz Moderndorferjeve komedije Vaja zbora, popestrili člani gledališke skupine KD Gomil-sko pod režiserskim vodstvom Olge Markovič, je organizirala Laura Jelen.
T. Tavčar
Zaključni račun in razdelitev sredstev
V četrtek, 6. aprila, so se na 22. redni seji zbrali svetniki Občinskega sveta Občine Prebold. Tokrat so imeli na dnevnem redu med drugim zaključni račun občinskega proračuna za leto 2016, večina točk pa se je nanašala na razdelitev sredstev iz proračuna za področje kmetijstva, za dejavnost društev, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Prebold za leto 2017, za področje ljubiteljske kulture, športa in za sofinanciranje prireditev v občini.
Po sprejetju dnevnega reda so se svetniki najprej seznanili z zaključnim računom proračuna, ki ga je predstavil župan Vinko Debelak. Občinski proračun za leto 2016 je predvideval 4.064.393 evrov prihodkov, realizacija na prihodkovni strani pa je znašala 3.986.079 evrov ali 98,1 %. Odhodki so bili predvideni v višini 4.205.107, realizacija odhodkov pa znaša 3.883,179, kar je 92,3 %. Proračunski presežek je tako 102.900 evrov. V preteklem letu se občina ni zadolžila, odplačala pa je dolg za najete kredite v preteklih letih v višini 180.922 evrov, kar so poravnali z ostankom sredstev na računu iz leta 2015. Tako
znaša skupni ostanek sredstev po zaključnem računu za preteklo leto 244.320 evrov. Krediti, ki se odplačujejo, so bili najeti v letih 2008 (za investicije v MLC in kanalizacijo), 2009 (za projekt Povodje Savinje) in 2011 (za projekt Rekonstrukcija in dozidava vrtca in knjižnice).
Po obravnavi in sprejetju zaključnega računa so svetniki obravnavali dopolnitev letnega načrta z nepremičnim premoženjem v Latkovi vasi. Obrazložitev je podal predsednik Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami mag. Boris Kupec. Povedal je, da so na odboru obravnavali pobudo za vključitev parcele v velikosti 145 m2 v last Občine Prebold in v letni načrt razpolaganja z nepremičninami, svetniki pa so predlog potrdili.
V nadaljevanju seje so razpravljali o razdelitvi sredstev za posamezna področja. Predsednik Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Miha Fonda je predstavil predlog za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v letu 2017. Za ukrep, ki pomeni posodabljanje kmetijskih gospodarstev, je vloge za pridobitev sredstev pravočasno
in pravilno oddalo deset kmetovalcev. Sredstva bodo razdelili v razponu od 781 evrov (en prejemnik) do 5000 evrov (trije prejemniki). Za ukrep, ki je namenjen za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov te naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji, pa je vlogo oddal en kmetovalec in bo prejel 1000 evrov. Svetniki so se s predlagano razdelitvijo strinjali in jo tudi potrdili. Prav tako so potrdili tudi predlagano razdelitev sredstev za sofinanciranje letnih dejavnosti in programov oziroma projektov društev, ki delujejo na področju kmetijstva.
Pod 8. točko so svetniki obravnavali in sprejeli tudi predlagano razdelitev sredstev društvom, organizacijam in združenjem, ki niso predmet drugih razpisov. Z razdelitvijo sredstev so se svetniki ukvarjali tudi pri 10. in 11. točki dnevnega reda. Najprej so obravnavali in sprejeli predlagano razdelitev sredstev za sofinanciranje letošnjih prireditev. Pod 11. točko so obravnavali in razdelili sredstva s področja programa športa. Skupni predvideni obseg sredstev za sofinanciranje programov s področja športa je 27.447 evrov. D. Naraglav
6
april 2017
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Volilna skupščina OZ RK Žalec
»
Zapojmo, zaplešimo, zaigrajmo
«
Udeleženci skupščine z Janezom Megličem (v sredini), ki je prejel zlati znak RKS.	Predsednik RS Borut Pahor je pozdravil nastopajoče in obiskovalce prireditve, namenjene osebam s posebnimi potrebami.
V prostorih sejne sobe v hiši Hmeljarska 3 v Žalcu, kjer imajo svoje prostore Medobčinsko društvo invalidov Žalec, Koronarni klub Žalec, OZ Rdečega Križa Žalec in Slovenska filantro-pija Sadeži družbe, je zadnjo marčevsko sredo potekala programsko-volilna skupščina Območnega združenja RK Žalec, na kateri so za štiri leta potrdili dosedanje vodstvo.
Skupščino je vodil Janez Meglič, ki je že desetletja vpet v delovanje OZ RK Žalec, poročilo o delu OZ RK Žalec pa je podala predsednica Pavla Artnik. Uvodoma je povedala, da šteje njihova organizacija trenutno 1201 člana, od tega je 235 prostovoljcev, ki delujejo v 16 krajevnih organizacijah. V preteklem letu so skupaj opravili 43.000 prostovoljnih ur, po krajevnih organizacijah kar 33.000 ur. V nadaljevanju je predstavila posamezna področja delovanja, ki vključujejo program krvodajalstva, prve pomoči in socialne dejavnosti, ki je njihova primarna dejavnost. Lani so izpeljali deset krvodajalskih akcij, ki se jih je udeležilo skupaj 648 krvodajalcev, kar je skoraj 100 manj kot leta 2013 oziroma 38 manj kot leta 2015. Na področju prve pomoči so za voznike motornih vozil organizirali 12 tečajev in izpitov iz prve pomoči, ki se jih je v povprečju udeležilo od 20 do 25 kandidatov oziroma skupaj 309 slušateljev. Poleg tega so organizirali še pet tečajev in izpitov za delovne organizacije, ki se jih je udeležilo 58
kandidatov. Uspešno je bilo tudi delo ekipe prve pomoči Občine Prebold RK OZ Žalec, ki se je udeležila 22. regijskega preverjanja usposabljanja ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa v Velenju in zasedla 3. mesto. Druga ekipa prve pomoči RK OZ Žalec SSD pa je skupaj s preboldsko sodelovala na več prireditvah.
Na področju socialne dejavnosti so nudili pomoč v obliki hrane v povprečju 458 družinam. V štirih terminih so razdelili skupaj 1660 kg bele moke, 1660 kg polnozr-nate moke, 1500 1 olja, 2000 kg riža, 8300 1 mleka, 3320 kg testenin, 1344 konzerv pelatov in prav toliko konzerv fižola. Poleg tega so razdelili še 513 paketov z večinoma konzervirano hrano. Zaradi ruskega embarga so delili tudi jabolka slovenskih pridelovalcev sadja. Marca, aprila in oktobra so razdelili skupaj 1731 zabojev jabolk. Hrano, ki so jo v zabojnike v Mercatorjevih trgovinah in v Lidlu darovali potrošniki, je prejelo 16 družin. Poleg hrane je pomoč v obliki obleke in obutve prejelo 316 prejemnikov. Komisija za socialno dejavnost je 28 družinam odobrila tudi pomoč pri plačilu položnic v skupnem znesku 1.327,10 evra. Poskrbeli pa so tudi za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin in starejših nad 65 let. Na Debelem rtiču je tako 7 dni v treh izmenah letovalo 26 otrok in 4 starejši.
Prostovoljci so delovali na številnih socialnih področjih ter skrbeli za boljšo kakovost življenja starejših ljudi. Na 13
VSAK TEDEN - OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE
(naročite se na tel 03 700 06 30 ali 051 326 677!)
AKCIJA - Komplet korekcijskih očal za samo 90 €
Nova kolekcija SONČNIH OČAL GOTOVINSKI POPUST na korekcijska in sončna očala -10 %
postajah v krajevnih organizacijah RK zdravstveni delavci predvidoma enkrat mesečno udeležencem merijo krvne vrednosti (krvni tlak, holesterol, sladkor). Na leto postaje RK obišče več kot 2000 ljudi. Zanimiva in dobrodošla so srečanja starejših nad 70 let, ki se jih je lani udeležilo skupaj več kot 2600. Posebno poglavje pa predstavljajo tudi obiski starejših in bolnih na domu in v domovih za starejše. Lani so prostovoljci obiskali več kot 3000 starejših sokrajanov in sodelovali z mladimi v vrtcih in šolah ter skrbeli za ozave-ščanje prebivalstva o nujnosti poznavanja prve pomoči in temeljnih postopkih oživljanja.
V tem letu bodo skušali biti vsaj tako uspešni kot doslej, sta poudarila predsednica Pavla Artnik in sekretar Matjaž Črešnovar, ki sta ob koncu skupščine vsem 16 krajevnim organizacijam ob 150-letni-ci humanosti na Slovenskem podelila plakete za izjemne dosežke in dolgoletno pomoč pri ustvarjanju pogojev za uspešno delovanje žalskega območnega združenja RKS in uresničevanje humanitarnega poslanstva RKS. Posebno priznanje - zlati znak RKS pa sta podelila podpredsedniku OZ RKS Žalec Janezu Megliču, ki je s humanitarno dejavnostjo začel že kot dijak mariborskega učiteljišča leta 1950.
D. Naraglav
Nastop učencev II. OŠ Žalec
Revija Zapojmo, zapleši-mo, zaigrajmo je namenjena otrokom, mladostnikom in odraslim osebam s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo v osnovnih šolah s prilagojenim programom, centrih za vzgojo, varstvo in usposabljanje ter vzgojno-izobraže-valnih zavodih in različnih društvih.
Tokratno, že 27. revijo je ob pomoči sponzorjev in do-natorjev organizirala II. OŠ Žalec, ki jo vodi ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar. Slednja je dejala, da je prireditev priložnost, da ljudje spoznajo širino srčnosti, dobre volje, pristnih čustev in iskrenosti, ki vlada med otroki, mladostniki in odraslimi. »Petje, igranje in ples so jeziki, ki jih razumemo vsi in so ravno zato pomembni, ker nas združujejo, razveseljujejo in navdihujejo,« pa je svoj
Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter
Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si
IVA
d. o. o.
AVTODELI
Peter Sedovšek
PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL, MOTORJEV IN KOLES.
Savinjska cesta 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 7001611 E-mail: iva.doo-sempeter@triera.net
pozdrav zaključila ravnateljica. Nastopajoče in druge obiskovalce prireditve je pozdravil tudi predsednik Borut Pahor, ki je z veliko hvaležnostjo sprejel vabilo na njihovo dvodnevno druženje, ki dokazuje, da kljub zadregam in predsodkom do drugačnosti obstaja tudi sončna stran podobe naše družbe, ki je odprta in posluša tiste, ki so drugačni. Zahvalil se je vsem mentorjem in vzgojiteljem, ki s srčnostjo in pozornostjo pripomorejo k temu, da nastopajoči na odru izrazijo svoje talente in pokažejo, kaj vse zmorejo. Zahvalne besede je vsem izrazil tudi žalski župan Janko Kos.
Tako se je 13. in 14. aprila več kot 1000 nastopajočih iz vse Slovenije v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu predstavilo s petjem, plesom in z instrumentalnimi točkami.
www.tiskarna.eu.com
Tiskarna Gole d.o.o. Vrbje80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si
Osebe s posebnimi potrebami so nemalokrat potisnjene na dno družbene lestvice, prireditev pa jim je omogočila, da številne talente, ki jih skrivajo v sebi, predstavijo širši javnosti.
Organizatorji in prostovoljci s I. gimnazije v Celju in Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje pa so poskrbeli, da se je poleg revije zvrstilo še veliko zanimivih spremljevalnih dogodkov. Obiskovalci so se lahko sprehodili po mestu Žalec in odkrivali znamenitosti, na dvorišču šole sodelovali v delavnicah in se v telovadnici I. in II. OŠ Žalec družili ob zvokih Ansambla Blaža Vrabiča.
Po glasbeni reviji si je predsednik republike Borut Pahor v spremstvu župana Občine Žalec Janka Kosa ogledal znamenito fontano piv.
T. Tavčar
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
PO DOLINI
april 2017
7
Osmo kitarsko srečanje
V svetu največ članov žalska občina
Na srečanju se je predstavilo 16 orkestrov.
Glasbena šola Risto Savin Žalec in Zveza slovenskih glasbenih šol sta v soboto, 22. aprila, pripravili osmo srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov Slovenije. Vodja teh srečanj je prof. Marija Alatič, ki ji je s tem uspelo spodbuditi zanimanje za kakovostno pripravo orkestrov, ki delujejo v okviru slovenskih glasbenih šol. Letos se je srečanja, ki poteka vsako drugo leto, udeležilo šestnajst kitarskih orkestrov in ansamblov.
Kitarski orkestri in ansambli so se v dvorani Glasbene šole Risto Savin predstavili na dveh
www.petrovce.si j" ^
JtIROWCLVfANJ
koncertih. Začel ga je domači kitarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec pod umetniškim vodstvom Maruše Mirnik. V nadaljevanju so se predstavili KO glasbene šole Konservatorija za glasbo in balet Maribor, KO Glasbene šole Celje, KO Konservatorija za glasbo in balet Maribor, KO Glasbene šole Rakovnik, KO Glasbene šole Škofja Loka, Mali kitarski orkester Glasbene šole Slovenj Gradec, KO nekdanjih učencev Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje, KO Glasbene šole Koper in Ansambel kitar Glasbene šole
Slovenj Gradec. Popoldanski koncert je začel Kitarski orkester Medicinske fakultete, za njimi pa so nastopili KO Glasbene šole Fran Korun Koželj-ski Velenje, KO Glasbene šole Murska Sobota, KO Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje, KO Glasbene šole Gornja Radgona, KO Trbovlje in KO Akademije za glasbo. Srečanje kitarskih orkestrov je snemala TV Slovenija. Zbrane je pozdravil direktor žalske glasbene šole mag. Gorazd Kozmus, udeležence srečanja pa je nagovoril tudi žalski župan Janko Kos.
D. Naraglav
GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL KS PETROVČE igrišče pri OS PetTOVČe
SOBOTA. 27. 5.
9.00
TENIS TURNIR tenis igrišče Petrovče
9.00
KOŠNJA PO STARIH OBIČAJIH Obrezov kozolec na Zaloški Gorici
NEDELJA. 28. 5.
18.00
Srečanje krajanov m koncert VS CANDELA
TOREK 30. 5.. ob 17.00
SREDA. 31. 5.. ob 17.00
ČETRTEK, 1. G., ob 19.30
PETEK. 2. 6.
ODBOJKA NA MIVKI KOŠARKA
GLEDALIŠKA KOMEDIJA 'JAZ BOM POSLANEC"
dvorec Novo Celje
igrišče Mala Pirešica Igrišče Drešinja vas Hmeljarski dom Petrovče
S.QC	POHOD PO POTEH KS PETROVČE g£ Petrovče okolica Ijf.	
18.00	PREVZEM GASILSKEGA VOZILA ■ Dejan Vunjak in Brendijeve barabe I šotor pri OŠ Petrovče |	
h		
SOBOTA.	3. G.	m
	NASTOP GŠ RISTO SAVIN ŽALEC šotor pri OŠ Petrovče	
16.00	MAVRIČNI TEK M šotor pri OŠ Petrovče ^^	

KONCERT OKTETA DESETI BRAT IZ LJUBLJANE Bazilika Petrovče
NEDELJA, 4. G.
10.00
OTROŠKI ŽIV ŽAV šotor pri OŠ Petrovče
&QB
EES
13.00
LEPA NEDELJA - FARNI PRAZNIK igrišče Dobriša vas
SREDA. 10. 6.
GASILSKO TEKMOVANJE -	00
STAREJŠI GASILCI gasilski dom Drešinja vas
Spodnjesavinjske občine so na sejah občinskih svetov obravnavale in potrdile tudi spremembe odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Jože Potrata Žalec. Odlok ima sicer nekoliko drugačno ime, v skladu z njegovimi spremembami pa morajo vsi občinski sveti potrditi še spremembe statuta.
Svet Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate je na svoji seji 16. marca letos sprejel spremembe in dopolnitve statuta zavoda ter pozval občinske svete, naj podajo soglasja. Če v 40 dneh občine ne pošljejo soglasja, se šteje, kot da se strinjajo s spremembami.
Med drugim je na novo določena sestava 7-članskega sveta zavoda, v katerem imajo
veliko večjo moč občine ustanoviteljice zavoda, ki imenujejo kar štiri člane sveta, dva člana predstavljata zdravnike in druge zdravstvene delavce oziroma delavce v zdravstvenem domu, en član pa bo zastopal uporabnike. Kar tri od štirih predstavnikov občin ustanoviteljic imenuje Občina Žalec, ostalih pet občin pa enega. Posamezen član je lahko v svet zavoda imenovan največ dva mandata.
Novosti so tudi pri imenovanju direktorja zdravstvenega doma, ki ga tudi po novem izberejo izmed kandidatov na javnem razpisu. Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, je zahtevana izobrazba po študijskih programih druge stopnje zdravstvene, ekonom-
ske ali druge družboslovne smeri ali ravne izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje zdravstvene, ekonomske ali druge družboslovne smeri. Kandidat mora imeti tudi najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih. Če direktor zdravstvenega doma nima ustrezne medicinske izobrazbe, je za strokovnost dela v zdravstvenem domu odgovoren strokovni vodja, ki ga imenuje svet zavoda na predlog direktorja in s soglasjem strokovnega sveta.
Razpis za novega direktorja zdravstvenega doma bo verjetno objavljen v juliju ali avgustu, saj se dolgoletnemu direktorju Marjanu Golobu izteče mandat jeseni.	K. R.
Občina po meri invalidov
Prejšnji petek so v prostorih sejne sobe Občine Žalec podpisali dogovor o vključitvi Občine Žalec v izvajanje projekta za pridobitev listine Občina po meri invalidov. Listino naj bi Občina Žalec skupaj s še tremi občinami prejela decembra.
Medobčinsko društvo invalidov Žalec in Občina Žalec si že nekaj časa prizadevata za pridobitev listine Zveze delovnih invalidov Slovenije Občina po meri invalidov. V tej smeri je bilo že veliko narejenega. To je sicer trajnostna naloga, ki naj bi jo spoštovale in nadgrajevale tudi naslednje občinske strukture. Listina Občina po meri invalidov je priznanje občini, ki načrtno razvija in spodbuja dejavnosti in ukrepe, ki bistveno prispevajo k večji kakovosti osebnega življenja vseh invalidov in njihovih družin, ustvarja
Med podpisom dogovora
možnosti za njihovo socialno vključenost in za aktivno udeležbo v družbenem življenju občine z namenom udejanjanja pravic človeka in državljana.
Podpisa dogovora so se udeležili predstavniki Občine Žalec, med njimi žalski župan Janko Kos, predstavniki MDI Žalec, med njimi Janez Meglič in Marijan Turičnik, predsednik Sveta za invalide v Obči-
ni Žalec, in predstavniki Zveze delovnih invalidov Slovenije, med drugimi tudi predsednik Drago Novak in projektni svet, ki pri ZDIS vodi ta projekt, in še nekateri. Nataša Gaber Sivka je podrobneje predstavila akcijski načrt občine, dogovor pa so podpisali predsednik ZDIS Drago Novak, predsednik MDI Janez Meglič in župan Janko Kos.	D. Naraglav
Zbor članov MDI Žalec
GASILSKO TEKMOVANJE -ČLANICE IN ČLANI gasilski dom Dreširua vas
V	dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so marca pripravili letni občni zbor članov Medobčinskega društva invalidov Žalec, ki pokriva vse spodnjesavinjske občine.
Za prijeten uvod je poskrbel mešani pevski zbor društva, ki ga vodi Vesna Turičnik Po-povski, predsednik MDI Janez Meglič pa je podal obsežno poročilo o delovanju društva v preteklem letu in predstavil program dela za letošnje leto. S poročili, letnim načrtom in drugimi informacijami so se člani že lahko seznanili v posebnem tiskanem vodniku za leto 2017, ki so ga prejeli ob pobiranju članarine.
V	MDI Žalec je vključenih 1246 rednih članov, 953 je članov s priznanim statusom invalida in 361 podpornih članov. Za invalide izvajajo posebne socialne programe: prepreče-
vanje in blaženje socialnih in psihičnih posledic invalidnosti, zagotavljanje zagovorništva, informativno dejavnost, usposabljanje za aktivno življenje in delo, programe za ohranjevanje zdravja in druge rehabilitacijske programe, rekreacijo in šport, dnevne centre in klube ter kulturno dejavnost.
Njihovo delo je slonelo na osmih socialnih programih, ki so namenjeni preprečevanju in blaženju socialnih in psihičnih posledic invalidnosti, zagotavljanju zagovorništva, informativni dejavnosti za ohranjanje zdravja in drugih rehabilitacijskih programov, za rekreacijo in šport, za dnevni center in klub ter kulturno dejavnost. Socialni program vsebuje dodeljevanje enkratne denarne podpore socialno šibkim in težkim invalidom po operacijskih posegih. K temu programu sodijo tudi
obiski najstarejših članov nad 90 let in ostalih upravičencev, ki jih običajno obiščejo ob koncu leta in jih obdarijo s prehramb-nimi paketi.
Za te programe so namenili slabo polovico od skupno zbranih 64.500 evrov, kolikor so jih pridobili od ZDIS in FIHO, občin, podjetij ter zbrali s članarino in na dobrodelnih akcijah.
Uspešno delo MDI v preteklem letu so pohvalili bra-slovška podžupanja Danica Tajnšek in podžupani Ivan Jelen (Žalec), Igor Pungartnik (Polzela) in Ludvik Miklavc (Tabor). Predstavnica ZDIS in predsednica MDDI Celje Dragica Mirnik pa je med drugim postregla z nekaterimi informacijami in novico, da bo Občina Žalec kmalu prejela priznanje in status, da je občina po meri invalidov.
D. Naraglav
8
april 2017
OSREDNJE TEME
_SoAtlnis&e/. datine/S
Fontana odslej z ambasadorjem in s šesto pipo
Fontana Zeleno zlato je v Žalcu v lanskem letu izjemno povečala obisk turistov in poskrbela za druženje domačinov. Od 6. septembra do 6. novembra so prodali kar 36.136 Kogojevih vrčkov za degustacijo piv na fontani, čeprav so sprva načrtovali, da jih bodo v celotni sezoni prodali le 6 tisoč. Fontana je letos začela delovati 1. aprila, uradno odprtje druge sezone pa so pripravili večer prej.
Novosti v delovanju fontane, iz katere teče pivo in je lani ob odprtju vzbudila pozornost javnosti po vsem svetu, je vodstvo žalske občine istega dne dopoldne predstavilo na tiskovni konferenci. Fontana ni le turistična atrakcija, ampak generira tudi drugo turistično ponudbo in lokalno gospodarstvo, je med drugim poudaril župan Janko Kos in predstavil velika pričakovanja za letošnje leto, saj načrtujejo, da bodo prodali sto tisoč vrčkov, kar bi žalsko fontano uvrstilo med najbolj obiskane turistične destinacije v Sloveniji. Po besedah župana Janka Kosa, podžupanje in vodje projekta dr. Hane Šuster Erjavec ter vodje enote turizem pri ZKŠT Žalec Sabine Palir so oblikovali novo celostno podobo fontane, izdelali novo spletno stran (www.beerfoun-tain.eu), začeli povezovanje z drugimi turističnimi destina-cijami in trženje fontane skozi digitalne medije.
Do začetka druge sezone so na fontani namestili dodatno - šesto pipo za pivo in še en stebriček z vodo za izpiranje kozarcev. Več izboljšav je tudi v strojnici, kamor so namestili detekcijo prisotnosti CO2 z zvočnim opozorilom in posodobili sistem priklopa potisnih plinov (ogljikov dioksid
Ob svojem obisku v Žalcu na prireditvi Zapojmo, zaplešimo, zaigrajmo si je fontano ogledal tudi Borut Pahor in nazdravil z vodo.
Za uvod v drugo sezono se spodobi zdravica.
Kuhna pri fontani bo enkrat mesečno bogatila "pivsko" ponudbo fontane.
Številni obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili Tadeju Tošu.
in biogen - to je mešanica različnih plinov). Vse točilne pipe je mogoče oskrbovati z enim ali drugim potisnim plinom z avtomatiziranim preklopom, izbira pa je odvisna od vrste piva. Vse pipe so na novo opremljene s posebno komoro, kjer UV-žarki steri-
lizirajo točilno iglo pred vsako uporabo, prav tako pa so opremljene s svetlobnim indikatorjem, ki uporabniku sporoča, koliko degustacij je že porabil in koliko jih še lahko.
V okolici fontane so pred odprtjem uredili boljše od-vodnjavanje oziroma drenaže
v peščenih poteh, zagotovili dodatno razsvetljavo (reflektor pri fontani in svetilke v parku), sanitarije so prestavili ob rob tržnice, odslej pa na tržnico ne morete več zaviti z glavne ceste. Uredili so nova parkirna mesta za motorna kolesa in stojala za kolesa, po-
lepšali so park in dodali nova otroška igrala.
Kljub šestim pipam oziroma različnim pivom so lahko obiskovalci v en vrček s či-pom prve dni natočili le pet piv, čeprav se je cena vrčka s 6 povišala na 8 evrov. Nekaj dni pozneje, natančneje 11. apri-
la, pa so sprejeli odločitev, da lahko obiskovalci z enim vrčkom degustirajo vseh šest piv, ki so na voljo. Vrste piv bodo spreminjali, vsa pa morajo vsebovati kakovosten savinjski hmelj. Ta čas so na voljo naslednja piva: svetli kukec, zeleni štajerc, temno kovaško
Obiskovalci so z zanimanjem pokušali nove vrste piva na fontani.
To pa je odprta kuhna!
Drugo sezono fontane so pospremili tudi vsi, ki odločajo o strategiji slovenskega turizma.
Z retro avtobusom Oldijem so popestrili spremljujočo turistično ponudbo.
Fontana je tudi letos zbudila zanimanje medijev.
Ansambel Donačka je poskrbel za višjo temperaturo od tiste zunanje.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OSREDNJE TEME
april 2017
9
pivo lager, bakreni medium ale, svarun in pšenično pivo kraft herkul bit bir.
Poskrbeli bodo tudi za pogostejše obiskovalce fontane, je obljubil župan, pripravljali bodo razne akcije, sicer pa so že predvideni številni dogodki pri fontani, med drugim festival Zeleno zlato, ob koncu obratovalne sezone bo tudi 2. Savinjski Oktoberfest.
Da bo zanimanje za Fonta-no Zeleno zlato v Žalcu ves čas živo, so na uradnem odprtju druge sezone razglasili tudi ambasadorja fontane z enoletnim mandatom. Prvi je ta naziv in s tem naloge promocije fontane prejel komik Tadej Toš, ki so ga nekoliko presenetili tudi z lento, ki mu jo je izročila smaragdna kraljica. Nekaj besede je imel pri izbiri piva, njegov izbor je pivo štajerc, nenavadne zelene barve, ki se toči na pipi amba-sadorjevo pivo.
Tudi ob začetku druge sezone delovanja Fontane Zeleno zlato se je v Žalcu zbralo veliko obiskovalcev, ki so lahko ob tej priložnosti kupili vrčke po polovični stari ceni, vendar ne več kot tri hkrati. Prireditev je tako kot slavnostno odprtje povezovala Bernarda Žarn, igral pa je ansambel Donačka.
Že v prvih 12 dneh je bilo prodanih 8 tisoč vrčkov, počasi pa se oblikuje tudi dodatna ponudba, med drugim kulinarična. Poleg znanih prest namreč v Žalcu prodajajo kruh kobula in slano kobulo, ki je odlična s pivom ali brez njega. Trgovinica Zeleno zlato ponuja še številne druge domače dobrote in tudi brezalkoholne napitke. Fontana je odprta vsak dan in skoraj nikoli ne sameva. Kot pravi slogan: Dobimo se pri fontani!
K. R., foto: T. T., D. N.
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
Župan Janko Kos in ambasador fontane Tadej Toš
Janko Kos, župan Občine Žalec: »Fontana piva ni samo turistična atrakcija, generira dodatno turistično ponudbo v dolini, Deželi Celjski, Sloveniji in širše. Vpliva pa tudi na širše gospodarstvo v naši občini, saj nas je sodelovanje gospodarstvenikov pri gradnji fontane še bolj povezalo in zdaj se večkrat srečujemo, gospodarstvo oživlja v naši občini, tako da smo tudi s tem zelo zadovoljni. Verjamem, da bodo gospodarstveniki, ko bomo imeli kak dober turističen produkt ali kakšno drugo malo odštekano idejo, tudi to podprli. Že lani smo v dveh mesecih dosegli dober rezultat in dober finančni izkupiček od fontane, vse to smo investirali nazaj v turizem, v novo pipo, izboljšanje fontane in urbano opremo. Letos pa, če nam uspe realizirati obisk sto tisoč obiskovalcev, verjamem, da bo ostanka še več, potem pa investiram v digitalni marketing, turistične produkte, urbano opremo, turizem. To je tisto, kar bo ge-neriralo ponudbo, dohodek in tudi proračun bo posledično imel nekaj od tega. To si pravzaprav vsi skupaj želimo. Naj kot zanimivost povem, da prav danes, ko odpiramo drugo sezono delovanja fontane, mineva 128 let, kar so odprli

LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
UPI
V okviru projekta Krepitev temeljnih in poklicnih kompetenc
zaposlenih v Savinjski regiji vabimo v BREZPLAČNE TEČAJE ZA ZAPOSLENE
TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE (začetek 9. maj), RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA ODRASLE
(začetek v maju 2017),
TEČAJ KOMUNIKACIJE (začetek v maju 2017).
INFORMACIJE/PRIJAVE: referat@upi.si oziroma 713 35 51.
Vse, ki vas zanimata samooskrba in pridelava/predelava konoplje, vabimo v program INDUSTRIJSKA KONOPLJA KOT POTENCIAL SAVINJSKE DOLINE.
INFORMACIJE/PRIJAVE: ZIKŠT 3 jezera Braslovče, 070 788 253; zikst3jezera@gmail.com.
Projekt Krepitev temeljnih in poklicnih kompetenc v Savinjski regiji sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE
ZNANOST IN ŠPORT
Eifflov stolp. Veliko je bilo takrat skeptikov, nasprotnikov, zbirali so podpise proti, rekli so, da je to gnilo jajce. Danes se je pokazalo, kakšna turistična atrakcija je to. Verjamem, da je tudi glede fontane čedalje manj nasprotnikov, naj nam raje ljudje pomagajo, da skupaj nekaj naredimo in da bomo od fontane vsi imeli čim več.
Glede višje cene pa ... Na fontani moramo imeti najboljša piva. Najboljša piva kraft niso poceni, mi pa moramo imeti iz slovenskega hmelja narejena najboljša piva. Ko smo primerjali turistično ponudbo, koliko kje stane samo en prevoz na destinacijo, ogled kakšnega stolpa, smo videli, da je to za krajši ogled, nekaj sekund vožnje lahko tudi 7, 8 evrov, pri nas pa dobiš degustacijo, obisk izjemnega arhitekturnega in tehničnega bisera, edinstvene fontane na svetu in za spomin kozarček, ki ga je oblikoval svetovno priznani oblikovalec Oskar Kogoj. Zato smo se odločili, da dvignemo ceno s 6 na 8 evrov. Verjamem, da je to primerna cena. Ponudbo bomo še izboljševali, za domačine pa bomo kdaj naredili kakšno promocijsko akcijo, promocijo proizvajalcev piv, ki se točijo na fontani, in še kakšne ugodnosti za redne obiskovalce. Turist pa naj plača realno ceno. Mi nismo ceneni, imamo odlično kakovostno turistično atrakcijo, ki naj ima svojo ceno.«
Tadej Toš, prvi ambasador Fontane Zeleno zlato,
ki je poleg lente in listine o ambasadorstvu od hmeljarskega starešine in princese prejel tudi simbol hmeljarstva - hmeljarskega mačka: »V prvi vrsti ambasadorstvo zame osebno prinaša hvaležnost in odgovornost do te funkcije, v drugi vrsti, tehnično, pa to pomeni, da bom na svojih predstavah po Sloveniji v letu dni širil glas o Žalcu in fontani piva, kjerkoli se bo le dalo in kadarkoli bo to le mogoče. V Žalcu bom glede na to funkcijo verjetno malce pogosteje, kot bi bil sicer, pa tudi do zdaj nisem bil redko, ampak to me niti malo ne moti, zato ker uživam vsakič, ko imam dober razlog, da zapustim avtocesto.« K. R.
Drugi sezoni na pot
Med obiskovalci ob odprtju nove sezone Fontane piva Zeleno Zlato je bilo tudi veliko znanih osebnosti. Povprašali smo jih, kako gledajo na to pridobitev in kakšne so njihove napovedi za letošnjo sezono, ki bo v primerjavi z lansko precej daljša.
Urška Žolnir, vrhunska športnica: »Fontano piva Zeleno zlato vidim kot veliko pridobitev za Občino Žalec, v kateri živimo dobri športniki, dobri organizatorji ... Župan Janko Kos je s svojo ekipo izpeljal en-
Peter Misja, predsednik TZ Slovenije: »Glede na lansko veliko odzivnost ljudi ob odprtju in osemtedenskem poslovanju fontane piva in tudi ob današnjem dnevu, ko se začenja nova sezona delovanja fontane, sem prepričan, da bodo zastavljeni cilji za letošnje leto ne le doseženi, ampak tudi preseženi. Menim, da je v turizmu potrebno biti pogumen, revolucionaren, inovativen in usmerjen v nove izzive in produkte. Žalska fontana piva in njeni akterji, z županom Jankom Kosom na čelu, to nedvomno dokazujejo.
smo lahko slišali od stand up komika Tadeja Toša, da smo župani ljubosumni na to žalsko pridobitev in turistično uspešnico. Zagotovo bi bili veseli, če bi imeli kaj podobnega v svoji občini, vendar mislim, da tovrstna fontana res najbolj paše v to okolje, kjer je zibelka slovenskega hmeljarstva in varjenja piva s hmeljarjem in pivo-varjem Simonom Kukcem, ki je leta 1889 kupil tudi pivovarno v Laškem. Po drugi strani pa občine v tem delu Savinjske doline in tudi širše med sabo zelo dobro sodelujemo, in tako druga
Urška Žolnir
kraten projekt, ki mu ga najbrž zavida marsikateri župan. Držim pesti, da se bo tako nadaljevalo, saj je naše malo mestece kar naenkrat postalo cilj mnogih turistov iz Slovenije in tujine. S fontano se je Žalec uvrstil na turistični zemljevid Evrope in sveta in le želimo si lahko, da bo to trajalo in še pridobivalo na pomembnosti turističnega in gospodarskega razvoja občine in Spodnje Savinjske doline. V kratkem obdobju dveh mesecev je Žalec zaradi fontane lani doživel pravi turistični bum. Bilo je skoraj neverjetno, hkrati pa so imeli od tega koristi tudi ostali ponudniki turističnega, gostinskega, trgovskega . asortimenta oziroma storitev. Prepričana sem, da bo letos to še bolj zaživelo. Fontana je tu, vedno bodo novi in novi obiskovalci, z veseljem pa se bodo, tako kot danes, družili ob njej tudi domačini in ostali Savinj-čani. Treba je iti pogumno naprej in zastavljenega cilja, da bi Žalec in fontano obiskalo letos 100.000 obiskovalcev, ne bo težko doseči.«
Peter Misja
Inovativnost, odločnost, zagnanost . se obrestujejo, saj se je število obiskovalcev močno povečalo, letos pa bo zagotovo to število še precej večje. Več bo tistih, ki bodo okušali razne vrste piva na fontani, najmanj toliko ali še več pa jih bo poseglo tudi po drugih storitvah. Seveda pa ti uspehi ne smejo uspavati, ampak je potrebno iti naprej. Prepričan sem, da se župan in njegovi sodelavci tega dobro zavedajo, na kar kažejo tudi že nove zamisli in ideje.«
Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje: »Danes zvečer
Bojan Šrot
drugi privoščimo uspeh, dobre projekte, uresničitev dobrih idej. Prepričan sem, da nisem edini Celjan, ki je vesel, da je ta ideja tako dobro uspela in da bo dobivala še širše razsežnosti. Z napovedovanjem prihodnosti se sicer ne ukvarjam, mislim pa, da bo sezona dobra in da bo obiskovalcev vsaj toliko kot lani, če ne še precej več. Ne nazadnje si bodo tudi mnogi obiskovalci Celja želeli spoznati žalsko fon-tano piva in druge zanimivosti v občini. Skratka, postavitev fontane je bila prava ideja na pravem mestu.«
D. N.
Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij!
TRGOVINA ZELENO ZLATO
Savinjska cesta 11, Žalec
T: 03 572 06 26 / www.turizem-zalec.si
-	april, maj, september, oktober
9.00-20.30 [pon-sob.], 10.00-20.30 [nedj
-	junij, julij, avgust:
9.00- 22.30 [pon.-sob.l 10.00-22.30 [ned.]
-	november-marec:
8.00-15.00 [pon.-pet.l 8.00-12.00 [sob.]
v
V Šempetru darovali kri
V prostorih Osnovne šole Šempeter je potekala četrta letošnja terenska krvodajalska akcija v Spodnji Savinjski dolini, ki so jo organizirali žalsko območno združenje RKS, Krajevna organizacija Rdečega križa Šempeter in Transfuzijski center Celje.
Kri je darovalo 41 krvodajalcev, kar je deset manj kot lani. Naslednja krvodajalska akcija bo 15. junija v prostorih Gasilskega doma Prebold, kri pa boste lahko darovali od 7. do 10. ure.	T. T.
Prodajalna Manufaktura Žalec
Savinjska cesta 2 a, tel.: 571 56 35
MOŠKE SRAJCE ŽE OD 9,90 EUR ŽENSKE BLUZE ŽE OD 2,99 EUR M. POLO MAJICE ŽE OD 9,90 EUR MAJICA FONTANA 6,60 EUR M. IN Ž. TRENERKE - 20 %
POPUSTI ZA UPOKOJENCE OD 1. DO 10. V MESECU
KUPON ZA POPUSTA NA IZBRANI IZDELEK
Kupon ne velja za že znižane izdelke. Kupon velja do 30. 6. 2017. Obiščite nas in se prepričajte o pestri in ugodni ponudbil
10
april 2017
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SaAjlnis&e/. datine/S
Nova mlečna kraljica in priznanja
Mlekarna Celeia, ki v tem letu praznuje 30 let blagovne znamke Zelene Doline, je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu podelila priznanja največjim proizvajalcem mleka, krono nove mlečne kraljice pa je prevzela 22-letna Ida Simončič iz Pod-srede. V kulturnem programu so nastopili citrarka Jasmina Levičar, pevka Mateja Bobek in stand up komik Boštjan Ogorevc - Pižama, program pa je vodil Boštjan Romih.
Zbrane sta v imenu gostitelja nagovorila direktorica KZ Gotovlje Andreja Jelen Prislan in direktor mlekarne Marjan Jakob, ki je med drugim dejal, da so v največji mlekarni v večinski zadružni lasti ponosni na več kot 90-letne izkušnje. Prelite so v podobo sodobne mlekarne z okolju prijazno tehnologijo in proizvodnim programom, ki sledi svetovnim smernicam v ponudbi zdrave in ljudem všečne prehrane. Surovo mleko v Mlekarni Celeia odkupujejo z lastnega odkupnega območja od 17 kmetijskih zadrug. Vse mleko, ki ga kot osnovno surovino dnevno pripeljejo v mlekarno, je slovensko. V letu 2016 so odkupili malo manj kot 100 milijonov litrov slovenskega mleka, kar je za 3 odstotke več
kot leto prej.
Na poslovanje Mlekarne Celeia v preteklem letu je zelo vplivala mlečna kriza, ki se je začela že v letu 2015 in so jo čutili vse do konca prve polovice leta 2016. V letu 2015 sta bila na področju mlečnopride-lovalne industrije pomembna dva mejnika: odprava mlečnih kvot (1. aprila 2015) in rusko--ukrajinski spor. Posledice so se izrazile v padcu cen mleka. Pridelovalci mleka so izgubo dohodka nadomeščali s povečevanjem pridelave mleka. Najnižje dosežena cena mleka iz nepogodbenega odkupa (gre za tako imenovano SPOT-mleko), je na svetovnem trgu dosegla 0,15 evra za liter. Rast proizvodnje mleka se je tako v svetu kot v Sloveniji v drugi polovici leta 2016 začela umirjati, kar je vodilo k stabilizaciji razmer ter vzpostavljanju ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem.
"Dogajanje na svetovnem mlečnem trgu je vplivalo tudi na poslovanje Mlekarne Celeia. Kljub težkim in konkurenčnim razmeram na maloprodajnih policah nam je uspelo, da smo ceno mleka za pridelovalce, ki so hkrati naši največji lastniki, zniževali manj kot konkurenca. Odkupna cena mleka v Mlekarni Celeia se je začela zviševati
avgusta 2016 in v podjetju smo jo ustrezno prilagajali navzgor vsak mesec.
V	letu 2016 smo ustvarili 55 milijonov evrov prihodkov. 74 odstotkov prodaje je bilo ustvarjene na domačem slovenskem trgu, 26 odstotkov pa na tujih trgih. Poslovno leto smo v Mlekarni Celeia sklenili s pozitivnim poslovnim rezultatom. Ponosni smo, da nam je zavezo o sodelovanju s slovenskimi dobavitelji mleka ter zavezo o proizvodnem procesu, ki poteka doma, v Sloveniji, uspelo nadgraditi z znakom Izbrana kakovost - Slovenija.« Zbrane je nagovorila tudi državna sekretarka z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Danijela Strniša.
V	nadaljevanju so podelili priznanja zvestim proizvajalcem mleka. Največji proizvajalec med kmetijskimi zadrugami je Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga, ki je v preteklem letu za Mlekarno Celeia proizvedla in prodala kar 27.094.182 litrov mleka. Na drugem mestu je Kmetijska zadruga Šaleška dolina s 13.806.073 litri mleka, na tretjem pa Kmetijska zadruga Šmarje s 13.069.485 litri mleka.
Med posameznimi proizvajalci mleka sta vodilna Harald in Nina Konečnik iz Šentjanža
pri Dravogradu z 1.160.462 litri mleka, sledi kmetija Hedl iz Radelj ob Dravi z 900.300 litri mleka, na tretjem mestu po količini proizvedenega mleka pa je Joško Špegelj z Mute s 645.603 litri mleka.
V	Spodnji Savinjski dolini je največ mleka oddala Mlekarska zadruga Ar j a vas (3.239.754), sledijo Hmezad KZ Gotovlje (2.860.260), KZ Polzela (2.702.521), KZ Vransko (1.779.998), Hmezad KZ Braslovče (1.778.317), KZ Šempeter (1.724.407), Hmezad KZ Petrovče (1.568.151) in KZ Savinjska dolina (1.359.934).
Med posameznimi pridelovalci so največ mleka v Spodnji Savinjski dolini oddali Marko Šuper s Ponikve (534.030), Primož Cizej s Polzele (498.873), Marjan Škafar iz Gotovelj (467.381), Peter Rakun iz Trna-ve (465.845), Franc Satler iz Za-lož (448.049), Benjamin Flere iz Letuša (402.220), Andrej Bizjak s Polzele (397.194), Andrej Bri-šnik iz Prekope (395.688) itd.
V	drugem delu srečanja je Mlekarna Celeia razglasila zmagovalko 10. izbora za mlečno kraljico Zelene doline Slovenije 2017/2018. Kronanje mlečne kraljice je opravil predsednik nadzorne sveta mlekarne Marjan Pušnik. S svojim znanjem
Andreja Jelen Preslan, direktorica KZ Gotovlje, prejema priznanje za 2.860.260 litrov oddanega mleka.
o kmetijstvu in mlekarstvu si je krono prislužila 22-letna Ida Si-mončič iz Podsrede. Ida živi na kmetiji, ki je usmerjena v pridelavo mleka. Danes je študentka 1. letnika podiplomskega študi-
ja živilstva v Ljubljani in pravi, da jo je mleko, ta z življenjem bogata bela tekočina, s svojo pridelavo tako pritegnilo, da ga želi spoznavati tudi skozi študijska leta.	T. Tavčar
Za razvoj podeželja evropski denar
Razvojna agencija (RA) Savinja Žalec, ki je vodilni partner Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline (LAS SSD), je objavila prvi javni poziv za sofinanciranje operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja (SLR) Spodnje Savinjske doline v programskem obdobju 20142020. Maja bo sledil še drugi poziv. Kdo so upravičenci in kakšni projekti bodo sofinancirani v okviru teh pozivov, smo se pogovarjali z direktorjem Razvojne agencije Savinja Stojanom Praprotnikom.
LAS SSD ima trenutno 104 člane, to so osebe javnega prava, tudi občine, gospodarski subjekti, posamezniki - fizične osebe in nevladne organizacije oziroma društva. Zainteresirani se lahko še vedno vključijo v to lokalno akcijsko skupino. Vodilni partner je RA Savinja Žalec, ki je po objavi prvega javnega poziva za sofinanciranje projektov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja po vseh šestih spodnjesavinjskih občinah pripravila brezplačne delavnice za vse, ki se nameravajo prijaviti na poziv.
Iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) je v prvem pozivu do leta 2018 za spodnjesavinjske prijavitelje predvidenih dobrih 285.704,95 evrov, sofinanciranih pa bo do 85 % upravičenih stroškov. Prvi poziv je odprt do 5. maja letos.
Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) pa bo v drugem javnem pozivu, ki bo objavljen predvidoma meseca junija, do leta 2018 na voljo 388.650,38 evrov, sofinanciranih pa bo do 80 % upravičenih stroškov. Po teh končanih pozivih bo RA Savinja predvidoma že konec leta 2018 ali v začetku leta 2019 razpisala nova poziva za leti 2019 in 2020, za kar so tudi že predvidena evropska sredstva v finančnem okviru potrjene SLR.
V Strategiji lokalnega razvoja območja LAS Spodnje Savinjske doline so opredeljena štiri tematska področja: podjetništvo in zaposlovanje, razvoj osnovnih storitev na podeželju, varstvo okolja in ohranjanje narave ter vključevanje ranljivih skupin, prvi poziv za sofinanciranje iz EKSRP pa vključuje dve tematski področji.
Sklad EKSRP
Na prvi poziv za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki je že odprt, se lahko prijavijo fizične osebe, kmetje, nosilci dopolnilnih dejavnosti, pravne osebe zasebnega in javnega prava, zavodi in društva, ki imajo idejo oziroma projekt, skladen z razpisanimi cilji oziroma ukrepi na drugem in tretjem tematskem področju.
Na tematskem področju 2 -Razvoj osnovnih storitev je kot
prvi cilj opredeljena zagotovitev infrastrukturnih pogojev za doseganje višje kakovosti življenja, zapisan ukrep pa spodbujanje vlaganj v zagotovitev ustrezne infrastrukture. Prednostno bodo sofinancirani projekti, ki bodo zagotavljali osnovno infrastrukturo za izboljšanje kakovosti življenja občanov oziroma bodo omogočali razvoj gospodarskih in drugih dejavnosti na podeželju.
Drugi cilj tega tematskega področja je nadgradnja obstoječih in razvoj novih programov za doseganje višje kakovosti življenja, ukrep pa razvoj, izvajanje in promoviranje programov za dvig kakovosti življenja.
Pri obeh ukrepih se pričakujejo učinki tudi na drugih tematskih področjih, kot so povečan obisk obiskovalcev in turistov, vpliv na ustvarjanje delovnih mest, oživljanje tradicije območja, izobraženi in usposobljeni akterji, oblikovane nove blagovne znamke, nova partnerstva, izvedene promocijske aktivnosti in vzpostavljene nove storitve in programi. Za prva ukrepa je namenjenih nekaj manj kot 225.350 evrov.
Razpisanih je tudi nekaj manj kot 60.360 evrov za sofinanciranje projektov na tretjem tematskem področju Varstvo okolja in ohranjanje narave za ukrep Izvajanje aktivnosti ozaveščanja o pomenu varovanja okolja in so-bivanja z naravo. Prednost bodo imeli projekti, ki bodo vplivali
na povečanje pripravljenosti akterjev na možne podnebne spremembe na tem območju in prilagajanje nanje, poudarki pa bodo na ozaveščanju o pomenu varovanja okolja in sobivanja z naravo, tudi na tem področju pa so pričakovani tudi drugi že omenjeni učinki oziroma je pričakovano doseganje drugih posrednih kazalnikov.
Za drugo tematsko področje je lahko po sklepu upravnega odbora LAS SSD najvišji znesek sofinanciranja posamezne operacije oziroma projektnega predloga 112 tisoč evrov, za projekte s tretjega tematskega področja pa 30 tisoč evrov. Omejen je tudi najnižji znesek posameznega projektnega predloga, ki ne smem biti nižji od 2 tisoč evrov.
Sklad ESRR
Iz evropskega sklada za regionalni razvoj bodo sofinancirani ukrepi za doseganje ciljev na treh tematskih področjih.
Za tematsko področje 1 -Ustvarjanje delovnih mest bo za leti 2017 in 2018 namenjenih nekaj manj kot 186.300 evrov. Sofinancirani bodo trije ukrepi: spodbujanje podjetniških dejavnosti, ki zagotavljajo ohranitev ali povečanje delovnih mest, oblikovanje inovativnih razvojnih mrež lokalnih deležnikov za
skupne aktivnosti na trgu in v cilju usposabljanja ter izobraževanja za večjo podjetnost podjetnikov, kmetovalcev in drugih, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, krepitev znanj z usposabljanjem in izobraževanjem omenjenih akterjev.
Na tematskem področju 3 - Varstvo okolja in ohranjanje narave bodo sofinancirane operacije oziroma projekti, ki bodo spodbujali razvoj inova-tivnih pristopov za ohranjanje in izboljšanje stanja narave in okolja. Na tematskem področju 4 - Večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin pa je cilj spodbujanje družbene povezanosti in socialne vključenosti.
Tudi projekti iz tega sklada bodo višje ocenjeni, če bodo poleg osnovnega cilja vsakega ukrepa dosegali učinke tudi na drugih tematskih področjih. Najnižji znesek posameznega projektnega predloga je 5 tisoč evrov, najvišji pa za zdaj še ni določen in če se upravni odbor ne bo odločil drugače, tudi v javnem pozivu ne bo določen najvišji znesek.
Ob tem pa Stojan Praprotnik opozarja še na eno pomembno omejitev pri drugem javnem pozivu, projekti se bodo morali namreč nanašati na razvoj v urbanih območjih. V žalski občini so to Žalec, Šempeter, Petrovče
in skupaj Griže ter Migojnice, v ostalih občinah pa občinska središča, skupaj je torej devet takih območij.
Za oba poziva tudi velja, da morajo prijavitelji svoj projekt, za katerega so pridobili sofinanciranje, v celoti izvesti in plačati, nato pa priložiti zahtevku za izplačilo evropskih sredstev dokazila o plačilu računov in o pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj. Pogoj za pridobitev denarja ni članstvo v LAS SSD, prinaša pa to dodatne točke pri ocenjevanju projektov.
Vsak projekt, s katerim bodo kandidirali na javni poziv, bo moral izpolnjevati tako imenovane splošne administrativne pogoje, nato pa bo ocenjen tudi po desetih poglavjih vprašanj. »Največje število točk je sto, 50 jih je potrebno doseči, da se projekt sploh uvrsti v nadaljnje ran-giranje. Glede na razpoložljiva sredstva, namenjena posameznemu ukrepu, se bo denar delil od najbolje ocenjenega projekta navzdol, dokler ne bo zmanjkalo denarja. Vsak potrjen projekt bo prejel do 85 % upravičenih stroškov, ta delež pa se ne more zmanjšati, da bi na ta način lahko sofinancirali več projektov. V prejšnji finančni perspektivi je bila to praksa, zdaj pa to ni več mogoče,« je še povedal direktor RA Savinja Žalec Stojan Prapro-tnik.	K. R.
^PROGRAH RAZVOJA PODEŽELJA
Evropski kmetijsti sklad ¿a raivoj codeítfja: Evraja investira v wtóclje
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
april 2017
n
Med izvozniki tudi 6 podjetij iz doline
Med sto sedemintrideset največjih slovenskih izvoznih podjetij, ki jih je sredi aprila časnik Delo uvrstil na letošnjo Delovo lestvico največjih izvoznikov, se je uvrstilo tudi 6 spodnjesavinjskih podjetij, tri podjetja iz preboldske občine in tri iz žalske. Najvišje sta se uvrstili podjetji avtomobilske panoge, ki svojo proizvodnjo skoraj stoodstotno izvozita v tujino. Na 18. mestu je preboldski Odelo, na 25. mestu pa žalski Novem.
Odelo Slovenija
Izmed spodnjesavinjskih podjetij je najviše na lestvici slovenskih izvoznikov - na 18. mestu Odelo Slovenija iz Prebolda. Odelo po podatkih Dela zaposluje 843 delavcev (na svoji spletni strani ima objavljen podatek več kot 900 zaposlenih), od tega 248 agencijskih, z novo investicijo pa letos načrtujejo še 360 dodatnih zaposlitev. Podatka o povprečni mesečni bruto plači Delo ni objavilo.
Odelo Slovenija izvozi celotno proizvodnjo (proizvaja večinoma sisteme in komponente zadnjih luči za proizvajalce naj-prestižnejših znamk avtomobilov), skupna vrednost izvoza je lani znašala nekaj več kot 122,5 milijona evrov. Večino izvažajo na trge EU. Od 16 držav izvažajo največ v Nemčijo, kjer ima skupina Odelo pet podjetij, sedež pa je v Stuttgartu. Skupina je v stoodstotni lasti turške kor-poracije Bayraktarlar.
Glede na leto 2015 so v Ode-lu lani sicer zabeležili 5-odsto-tni padec izvoza, za letos pa načrtujejo povečanje izvoza, ki naj bi znašal 172 milijonov. Dodatnih informacij iz Odela nismo uspeli pridobiti, smo pa že poročali, da je Odelo julija lani v Črešnjevcih uradno od-
prl 5.300 kvadratnih metrov prenovljenih prostorov, ki jih je odkupil od Mure v stečaju in v njih začel proizvodnjo rezervnih delov zadnjih avtomobilskih luči ter skladiščenje polizdelkov. Hkrati je na svoji matični lokaciji v Preboldu začel z gradnjo dodatnih 10 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih in logističnih površin. Več kot 23 milijonov evrov vredne investicije v nove prostore, stroje, orodja in opremo bodo omogočile nove projekte v prihodnjih letih.
Novem car interior design
25. mesto na lestvici si je prislužilo podjetje Novem z Lo-žnice pri Žalcu, ki izdeluje dekorativne letvice za avtomobile (lesene, karbonske, aluminijaste). Ob koncu lanskega leta je imelo podjetje 714 zaposlenih, od tega 95 zaposlenih preko agencije, do konca tega poslovnega leta pa se bo številka približala 900, nam je povedal direktor Matjaž Omladič. Povprečna plača v letu 2016 je bila po podatkih Dela 1332 evrov. Vso svojo proizvodnjo izvozijo, skupna vrednost izvoza lanskega leta je bila nekaj več kot 80,3 milijona evrov, večino v dežele EU, največ v Nemčijo (skoraj 76 milijonov evrov). Glede na leto 2015 so lani prodajo povečali kar za 28 odstotkov, 8-od-stotno rast pa načrtujejo tudi v tekočem letu 2017 (skoraj 82 milijonov evrov).
Razlogi za porast so povečanje naročil njihovih kupcev (predvsem pri mercedesu) in novi projekti (dekorativne letvice za novi tip BMW), ki so povečali obseg poslovanja, pravi direktor podjetja Novem v stoodstotni nemški lasti Matjaž Omladič. Tudi povečanje
prihodkov za letošnje leto načrtujejo iz naslova povečanih naročil in tudi zaradi zagona novih produktov, kot je range rover. Podjetje je v preteklem obdobju zabeležilo tudi močan investicijski ciklus. V gradnjo nove hale 2 in drugih ter v ostale infrastrukturne pridobitve in v opremo, ki so v zadnjem letu vidno spremenili pogled na Novemov industrijski kompleks, so v vložili 12 milijonov evrov. Matjaž Omladič ob tem poudarja, da, kljub temu da vso svojo proizvodnjo izvozijo, cenijo in negujejo dobre odnose doma, kjer poslujejo in kjer imajo ustrezno podporno okolje, pomembne dobavitelje, ki jim na njihovi poti lahko sledijo s storitvami, stroji, opremo in še s čim.
Skupina Bisol
Skupina Bisol, ki poleg foto-napetostnih modulov proizvaja tudi nosilne konstrukcije za sončne elektrarne, hibridne in obtočne solarne sisteme ter solarne svetilke, ima 179 zaposlenih, povprečna mesečna bruto plača pa znaša 1.485 evrov. Na lestvici največjih slovenskih izvoznikov za lani je podjetje zasedlo 30. mesto.
Leto 2016 je bilo za skupino rekordno, saj so za kar 90 % presegli proizvodnjo iz leta 2015. 99,5 % celotne proizvodnje so prodali na tuje trge oziroma v kar 68 držav, poleg zahtevnih evropskih trgov so prisotni v skandinavskih in baltskih državah ter na Bližnjem vzhodu in tudi v jugovzhodni Aziji. Ponosni so prav na razpršenost prodaje. V drugi polovici lanskega leta so izvedli največjo posamezno dobavo v zgodovini skupine Bisol, in sicer 58 MW fotonapetostnih modulov, namenjenih beloruski državni
naftni družbi, kar je bil velik finančni in logistični zalogaj.
Vrednost izvoza je znašala nekaj manj kot 37,4 milijona evrov. Nekonsolidiran EBITDA skupino za preteklo leto znaša dobrih 5,5 milijona evrov, kar ji je omogočilo skoraj v celoti razdolžitev pri bankah in predčasna poplačila kreditnih obveznosti.
Predsednik uprave Bisol Group dr. Uroš Merc je zato že v prvem letošnjem četrtletju napovedal občutno povečanje proizvodnih zmogljivosti, in to z lastnimi sredstvi brez dodatnega zadolževanja.
Omco Feniks
Podjetje Omco Feniks iz Žalca na 72. mestu lestvice je imelo ob koncu lanskega leta 173 zaposlenih in 40 dodatno zaposlenih preko kadrovske agencije, 10 novih sodelavcev naj bi zaposlili tudi letos. Povprečna bruto plača za leto 2016 je bila 1.388 evrov. Podjetje Omco Feniks je lani izvozilo dobrih 18,6 milijona, kar pomeni 94 odstotkov vse njihove realizacije in 10 odstotkov več kot leta 2015. Izvaža v 17 držav, največ pa v sosednjo Hrvaško. Lani so pridobili dva potencialno velika kupca in si utrdili položaj na trgu alternativnih virov energije. Marketinško dejavnost bodo tudi v bodoče usmerili na nišne panoge za njihove ulitke, ki so namenjeni izključno naročniški proizvodnji. S širitvijo v nove industrijske panoge bodo razširili prodajni izbor izdelkov. Za letošnje leto načrtujejo 19,5 milijona evrov prihodkov. V podjetju Omco Feniks se niso odzvali na naša vprašanja, zato smo navedli zgolj podatke, ki jih je objavilo Delo.
Mlekarna Celeia
Mlekarna Celeia med podjetji, ki jih navajamo, v svoji strukturi prometa najmanj izvaža, kar gre pripisati živilski panogi, ki ima opravka s svežimi izdelki. Podjetje, ki so ga postavili na 91. mesto na lestvici največjih izvoznikov, je imelo ob koncu leta 2016 redno zaposlenih 208 ljudi, nekaj zaposlitev še načrtuje do konca tega leta. Povprečna plača v letu 2016 je 1.268 evrov. Delež izvoza v celotni prodaji je 26 odstotkov, njegova vrednost pa 13,26 milijonov evrov. V letu 2016 so glede na leto 2015 zabeležili 12-odstotno rast, tudi za letošnje leto smelo načrtujejo podobno rast in prihodke iz izvoza blizu 15 milijonov evrov. Kot so sporočili iz Mlekarne Celeia, je največji izvozni trg prodaje končnih mlečnih izdelkov Zelene Doline Bosna in Hercegovina, kjer so prisotni že več kot 20 let, sledi ji Makedonija. Med državami članicami EU sta največja trga Hrvaška in Italija. Svoje izdelke prodajajo tudi na trgih v Črni gori in na Kosovu, v Veliki Britaniji,
Franciji, Nemčiji, Avstriji in na Irskem. Lani so vstopili tudi na švedski trg. »Na tujih trgih smo prepoznavni po poltrdih sirih Zelene Doline, med katerimi je najbolj prodajani sir eda-mec, in po smetani Mileram. Cene, ki jih dosegamo na tujih trgih, so odvisne tako od trga, konkurence in kupne moči kot tudi od same kategorije,« so sporočili iz mlekarne. Lansko 12-odstotno rast prihodkov od izvoza pripisujejo povečani prodaji sirov na tretjih trgih. Na rast prihodkov pa je vplivala tudi višja prodajna cena surovega mleka, ki ga prodajajo v Italijo in na Hrvaško. Hkrati so zabeležili tudi rast prodajne cene koncentrirane sirotke.
Živilskih izdelki so zaradi roka trajanja in zahtevnejše logistike nekoliko bolj občutljivi, v mlekarni pa poudarjajo tudi: »Pri mlečnih izdelkih je več dejavnikov, ki vplivajo na njihovo kakovost. Med njimi so dobro počutje in zdravje živali, higiena, hladilna veriga in seveda sam proizvodni in logistični proces. Distribucija in temperaturni režim sta pomembna še zlasti takrat, ko gre za sveže mlečne izdelke, kar izdelki Zelene Doline so. Zato so izvozne aktivnosti usmerjene v trge EU in države, ki so oddaljeni največ 1500 do 2000 km. Ponosni smo, da smo v letu 2016 uspeli stopiti na švedski trg, v tem trenutku pa potekajo raziskave o poslovnih priložnostih v Bolgariji. Vstop na tuje trge v bodoče pa je odvisen tudi od razvoja izdelkov z daljšim rokom trajanja.«
Tudi v Mlekarni Celeia so lani namenu predali dve novi investiciji v skupni vrednosti 2,8 milijona evrov. Gre za tehnološko pridobitev nove polnilne linije v PET-embalažo ter novo skladišče za repromateri-al. V letošnjem letu so že začeli s širitvijo skladišča lastnih proizvodov. Načrtujejo še gradnjo hladilnega tunela s sistemom
transportnih trakov, zamenjavo posnemalnika sirotke, nabavo dveh cistern za sirotko, razširitev hladilnih kapacitet v skupni vrednosti približno 2.200.000 evrov. »V Mlekarni Celeia tudi v času zaostrenih razmer v mlečnem sektorju uresničujemo ambiciozne načrte. Zavedanje, da so inovativ-nost in vlaganje v razvoj temelj nadaljnje rasti zadružne mlekarne, krepimo prav z novimi investicijami.«
ŽMLJ
Posebno pozornost na lestvici izvoznikov je s 129. mestom vzbudilo podjetje ŽMLJ, d. o. o., iz Dolenje vasi pri Preboldu. To je zasebno podjetje v mešani lasti, katerega lastnika sta Küchler Technik AG in Anton Grenko. Z 20-letnimi izkušnjami na področju izdelkov in priprav za področje rudarstva, tu-nelogradnje in geotehnike med drugim proizvajajo samovrtal-na injektirana sidra in pribor za vrtanje kamnin, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov.
Direktor Anton Grenko je po telefonu zavrnil našo prošnjo za kratek pogovor za Utrip, tako kot tudi za druge medije, saj da še ni čas za predstavitev v javnosti. Potrdil pa je objavljene podatke v Delu in dodal, da so na lestvici vsako leto. Podjetje ima 14 redno zaposlenih, povprečna mesečna bruto plača pa znaša 2.900 evrov. V letu 2016 so izvozili 75 % proizvodnje v vrednosti dobrih 3,6 milijona evrov, načrt za letos je 4,5 milijona evrov. Izvažajo v deset držav, največ v Švico, kjer želijo še povečati svoj delež, zelo aktivni so v Srbiji in na Hrvaškem ter tako posredno tudi v drugih balkanskih državah in nekaj celo na Bližnjem vzhodu. Veliko si obetajo od novega proizvoda, ki ga razvijajo za izvoz.
K. R., L. K.
Razvojna agencija Savinja
Gospodarsko interesno združenje	ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
AKTUALNE INFORMACIJE - APRIL 2017
JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Javni razpis za spodbujanje uvajanja okoljskih znakov za turistične nastanitve (Ur. l. RS, 18/17). Rok: do porabe sredstev oziroma do 31. 12. 2018. Informacije: irena.milinkovic@gov.si.
Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije - SPIRIT Slovenija
Javni razpis za sofinanciranje stroškov pridobitve certifikatov po mednarodnih standardih v letu 2017 (Ur. l. RS, 12/17). Rok: do 17. 5. 2017. Informacije: certifikati@spiritslovenia.si.
Zavod RS za zaposlovanje
Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa »Spodbude za trajno zaposlovanje mladih«. Rok: najdlje do 31. 7. 2019. Informacije: tel. 080 20 55, kontaktni.center@ess. gov.si.
Zaposli.me 2016/2017. Rok: do 31. 7. 2017 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kontaktni. center@ess.gov.si, tel. 080 20 55.
Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projektov v okviru programa »Usposabljanje na delovnem mestu - mladi« 2016/2017 (http://www.ess.gov.si/). Rok: do 31. 5. 2017 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kontaktni.center@ess.gov.si, tel. 080 20 55.
Ostale informacije:
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na http://www.ra-savinja.si/.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec,
tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://
www.ra-savinja.si.
vseh vrst bal, silažnih, suhih in slame. Rezano tudi do 24-krat. direktna setev vseh vrst žit. Urejanje okolice, košnja trave - tudi večjih površin in obrezovanje živih mej. Prevozi od 12 do 22 m3.
IVAN VENGUST Pongrac 21, 3302 GRIŽE
041 783 838 vengustivan@gmail.com
12
april 2017
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SoAtlnis&e/. datine/S
V TD Šempeter začeli novo sezono Velikonočne dobrote trinajstič
V šempetrskem turističnem društvu se je nova turistična sezona že začela, še pred tem so v dvorani gasilskega doma poskrbeli za obračun opravljenega dela v preteklem letu in si zadali nove naloge za delo in upravljanje s turističnima draguljema, Jamo Pekel in Rimsko nekropolo.
Rimsko nekropolo je lani obiskalo 8240 obiskovalcev, od tega 1103 tujci. Kar 1640 obiskovalcev si je ogledalo tudi rimsko cesto in znameniti kip Matere božje v farni cerkvi. Jamo Pekel si je ogledalo 13.579 obiskovalcev, od tega 1.635 tujcev. Mnogi so obiskali tudi gozdno učno pod vodstvom gozdarjev žalske enote zavoda za gozdove. V obeh objektih (v jami za več kot 1200 obiskovalcev) je bil povečan obisk, nekaj zagotovo na račun žalske fontane piva. Poleg tega so lani zabeležili tudi kar nekaj brezplačnih in promocijskih ogledov.
Za vodstvo društva je zelo delovno leto. Poleg rednega vzdrževanja na obeh objektih bodo poskrbeli za obnovo zelenih površin v parku in ureditev novih nasadov in še kaj, pri jami pa za obnovo zgornjega prireditvenega prostora, postavitev zaščitne ograje za varovanje turističnega doma, obnovo obstoječe učne poti, lotili pa se bodo tudi izdelave
Predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik med podelitvijo zlate plakete Marici Uršič
projekta nove elektrifikacije jame.
Ob vsem tem bodo izpeljali še vrsto drugih aktivnosti, prireditev in dogodkov, od predavanj, delavnic, razstav do srečanj. Med njimi gre izpostaviti prireditev ob svetovnemu dnevu Zemlje, organizacijo pedagoških delavnic v parku in pri jami v sodelovanju z vrtcem in šolo, pohod od Petra do Pekla, pozdrav jeseni pri jami ob svetovnem dnevu turizma, ob zaključku leta pa 18. Božično skrivnost.
Veliko dela čaka društvo tudi na področju promocije, izobraževanja, sodelovanja v projektih, na sejmih, s turističnim podmladkom v vrtcu, šoli in društvu, s krajevno skupnostjo, občino, raznimi društvi, zavodi, muzeji ...
Pri tem bodo imeli veliko vlogo zlasti prostovoljci društva, brez katerih si je težko zamisliti uspešno društveno delo. Kar nekaj let je TD Šempeter vključeno med prostovoljne organizacije in v poseben register pri agenciji AJPES. Ze tri leta pošiljajo Turistični zvezi Slovenije predloge za podelitev priznanja Prostovoljec. Lani je to priznanje na Dnevih slovenskega turizma v Radencih prejel Edvard Gmajner, ki je na letošnjem občnem zboru prejel tudi zlato plaketo TD Šempeter. S tem priznanjem so se okitili tudi Zvone Artnik, Zlat-ka Koren, Zvone Lužar, Jože Randl, PGD Šempeter in Marica Uršič, ki je bila kar tri desetletja glavna nosilka vodniške službe in vodnica v Jami Pekel.
D. Naraglav
Priznanja za urejenost
Dobitniki priznanj s predsednico turističnega društva z Ivico Čretnik in predsednico komisije Rosvito Ačkun
Turistično društvo Šempeter je v dvorani tamkajšnjega gasilskega doma v sklopu letošnjega občnega zbora društva podelilo priznanja za lepo urejeno okolje.
Priznanja vsako leto podeljujejo za urejenost hiš, kmetij, poslovnih objektov in za objekt ali detajl kulturne, turistične ali sakralne vsebine. Akcija poteka v okviru vsakoletne akcije Turistične zveze Slovenije, vodi pa jo tričlanska komisija pri TD Šempeter na čelu z Ro-svito Ačkun. Slednja je skupaj s predsednico TD Šempeter Ivico Čretnik podelila letošnja priznanja.
Komisija je za najlepšo hišo v lanskem letu izbrala stanovanjsko hišo Marije in Štefana Božiča (Cesta na Roje 1), hišo
družine Florjan (Starovaška ulica 19 b) in hišo družine Raz-boršek (Podlog 26 a).
Priznanje za najlepšo kmetijo so tokrat podelili kmetiji Sedminek iz Zg. Roj, kjer se ukvarjajo z različnimi kmetij -skimi dejavnostmi, vključno s hmeljarstvom. Pri kmetiji imajo poleg raznovrstnega cvetja tudi obnovljeno kapelo, za katero sami skrbijo in dajejo s tem svoj delež k ohranitvi sakralne dediščine.
V Zgornje Roje je šlo tudi priznanje za detajl kulturne, turistične ali sakralne vsebine, ki sta ga za lepo urejen leseni objekt prejela Marija in Rudi Čretnik. Objekt stoji v bližini kokošje farme in ima navidezna okna, pod katerimi so preko leta korita bujnih
Zbrane je pozdravil Jože Stepišnik, glavni pobudnik razstave
Na veliko soboto, veliko noč in na velikonočni ponedeljek je bila v dvorani Gasilskega doma Drešinja vas na ogled 13. razstava velikonočnih jedi in pirhov z naslovom Ko za-cveti dren in zadišijo potice.
Ob odprtju razstave je Jože Stepišnik, ki ima največ zaslug za to razstavo, povedal: »Va-ščani Drešinje vasi se skupaj s PGD Drešinja vas in Turističnim društvom Petrovče ter tudi z gosti od drugod z roko v roki trudimo, da prikažemo velikonočno kulinariko in druge običaje naših prednikov. Na
41 mizah so ob butari velikanki ljubenske potice, drevesne gobe, križci, postne jedi pa seveda tradicionalni slovenski žegen, velikonočne jedi, raznovrstni pirhi, narejeni v domiselnih tehnikah, in seveda razni izdelki, ki so nastali v ustvarjalnih delavnicah naših malčkov v vrtcih v Levcu in Petrovčah. Letos si lahko na naši razstavi prvič ogledate pravi mali namizni pasijon, ki nam na poseben način prikazuje Jezusovo trpljenje.«
Razstavo in jedi, ki so jih prinesli vaščani Drešinje vasi, je v
soboto, na dan odprtja, blagoslovil petrovški župnik pater Ivan Arzenšek ob pomoči Dejana Topoloviča, ki študira za duhovnika dominikanca, odprtje pa sta z igranjem na citre popestrili Sara in Brina Gabro-vec iz Griž. Vsem, ki so kakor koli sodelovali pri pripravi razstave, se je zahvalila predsednica Turističnega društva Petrov-če Marjeta Grobler, posebno zahvalo pa je izrekla Jožetu Ste-pišniku, ki je pred časom prejel priznanje za naj prostovoljca, ki mu ga je podelila Turistična zveza Slovenije. T. Tavčar
Regijski turizem bolj prepoznaven
raznobarvnih petunij, surfi-nij . Okolico zanimive hiške bogatijo številne druge cvetice, grmovnice, plezalke, vse skupaj pa dopolnjuje množica kaktusov vseh barv, oblik in velikosti.
Priznanje za najlepši poslovni objekt pa je tokrat prejel Mini ranč Šempeter, ki zanimivo in pestro turistično ponudbo dopolnjuje z mini živalskim vrtom domačih živali in je pravi raj zlasti za otroke in tudi njihove starše.
Ob koncu so podelili še priznanje za najlepše naselje, vas, zaselek. To priznanje pa so prejeli prebivalci enosmerne Šolske ulice, ki se razprostira vse od šole do magistralne ceste in je tudi najdaljša ulica v kraju.
D. Naraglav
Aprila lani ustanovljena Regijska turistična zveza SAŠKA je v Eko muzeju hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu pripravila prvo redno skupščino. Zveza ima sedež v Velenju, vanjo pa se je do zdaj vključilo 42 društev.
Na začetku so si zbrani predstavniki članic regijske turistične zveze ogledali še nedokončan predstavitveni film članic, prireditev in turistične ponudbe celotne regije, predsednik Franc Špegel pa je vsem priporočil, naj še predlagajo, kaj bi bilo dobro vključiti v predstavitveni film, ki si ga boste lahko ogledali tudi na spletni strani zveze. Regijska turistična zveza SAŠKA si prizadeva poleg sedanjih članic v Spodnji Savinjski dolini in Šaleški dolini vključiti še turistična društva v Zgornji Savinjski dolini, na Koroškem pa tudi na celjskem območju in na območju Laškega. Celjska turistična zveza, ki je v preteklosti povezovala širšo regijo, zdaj namreč ne deluje več, v turizmu pa je bistveno povezovanje.
Najpomembnejši nalogi zveze sta promocija in povezovanje članic, da se bodo udeleževale prireditev, ki jih organizirajo posamezna turistična društva, pa tudi vseh večjih turističnih dogodkov. Na spletni strani regijske zveze, ki že deluje, bodo objavljali vabila in obvestila ter novice o prireditvah in dogod-
kih, zato je Franc Špegel pozval vse članice, da na zvezo redno pošiljajo napovednike in novice.
Zveza se bo prijavljala tudi na razpise Turistične zveze Slovenije za sofinanciranje projektov oziroma prireditev, med drugim načrtujejo izdajo zgibanke in pozneje obsežnejšega kataloga s turistično ponudbo regije.
Drugo junijsko soboto pripravljajo veliko predstavitev v Velenju, jeseni bo srečanje društev oziroma članic zveze pri Jami Pekel, udeleževali pa se bodo tudi prireditev, ki jih organizirajo posamezne članice, je poleg izdelave predstavitvenega filma in pridobivanja novih članic v predstavitvi načrta dela za letošnje leto izpostavil Franc
m	Brglez, d. o. o.
'IfiZ Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko
Pekarna tn slaščičarna-proizvodnja Vransko: 703 30 38. Slaščičarne: Petrovče: 713 30 84, Šempeter: 703 30 46. Trgovine: Žalec: 713 30 82, Vransko: 703 30 42, Ostrožno Celje: 428 20 60, Laze v Tuhinju: 834 52 50, Jaka Zagoije: 566 02 80, Vrbje: 713 30 86.
Vabimo vas, da obiščete naše slaščičarne na Vranskem, v Šempetru in Petrovčah, kjer se boste posladkali in osvežili s kakovostnimi sladoledi različnih okusov in tudi z drugimi slaščicami iz našega širokega slaščičarskega in pekovskega programa.
Pozor! Pozor! Pozor!
V petek, 26. maja, vas ob 20. uri vabimo na veliki koncert v Športno dvorano Vransko, ki ga bodo soustvarjali Štirje kovači, Ansambel Toneta Rusa, Fantje s Praprotnega,
_SaAurUs&e/.daiitte/A
IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI
april 2017
13
Nov predsednik turistične zveze
Skupščina Zveze turističnih društev Občine Žalec je bila letos volilna. Predstavniki društev, vključenih v zvezo, in gostje so si na začetku ogledali dokumentarni film s kratkimi povzetki dela in prireditev turističnih društev in zveze v letu 2016. Kot je povedala predsednica Cvetka Pernovšek, film zaradi bogate dejavnosti društev ni mogel biti krajši. Na skupščini so za novega predsednika izvolili Roka Žagarja.
O delu zveze v preteklem letu je poročala dotedanja predsednica Cvetka Pernovšek. Kot je povedala, zveza deluje že 15. leto, vanjo pa je vključenih 15 društev, ki so tudi v preteklem letu izvedla številne akcije in projekte, med drugim čistilne akcije, cvetlične in kmečke tržnice, sodelovala pri izvedbi tekmovanja za najlepše urejene objekte po krajih, z organizacijo številnih prireditev zabavnega in etnološkega značaja pa so popestrila utrip svojih krajev. Sodelovala so tudi na prireditvah in v projektih ZKŠT Žalec, med drugim so urejala okolje in organizirala lastne čistilne akcije ter septembra sodelovala na turistični tržnici pri fontani piva. Posamezna društva so na povabilo ZKŠT sodelovala tudi na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani, na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, na Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Ljubljani, na prireditvah ob občinskem prazniku in na sejmu Narava-zdravje. Zveza je poskrbela tudi za članske izkaznice in se včlanila v Regijsko TZ SAŠKA. Za kulturno etnološko dediščino so posneli DVD prireditve TD Galicija Trgatev na star način. Zveza pa se je udeležila tudi dogodkov v sklopu Dnevov slovenskega turizma v Radencih, kjer sta član TD Šempeter Edi Gmajner in članica TD Petrovče Martina Jurjevec za prostovoljstvo prejela nagrado Turistične zveze Slovenije.
V	nadaljevanju skupščine so dosedanjim članom organov skupščine podelili razrešnico in izvolili nove člane. Za predsednika zveze so izvolili Roka Žagarja iz Žalca, ki je bil tudi edini kandidat, v 15-članskem upravnem odboru pa so tudi v novem mandatu predsedniki vseh društev, vključenih v zvezo. Novi člani nadzornega odbora so Veronika Kajič, Cvetka Pernovšek in Ivan Grobelnik, v častnem razsodišču pa Marija Vaš, Cvetka Pušnik in Suzana Čakš, namestnika pa Suzana Raševič in Srečko Meh.
V	program dela, ki ga je predstavila prejšnja predsednica, so med osnovne naloge zapisali spodbujanje povezovanja turističnih društev na ravni občine in širše, spodbujanje sodelovanja s krajevnimi skupnostmi, z drugimi društvi v krajih in ZKŠT Žalec, prav tako sodelovanje in posredovanje informacij državnih turističnih organizacij. Poleg ustaljenih aktivnosti bodo spodbujali in pomagali pri pridobivanju novih članov društev, vključevanju turističnih podmladkov osnovnih šol in vrtcev ter pri širjenju mreže lokalnih vodnikov v sodelovanju z ZKŠT in RA Savinja, z Občino Žalec pa bodo sodelovali pri oblikovanju strateških in kratkoročnih odločitev in razvoja na področju turizma. Vključevali se bodo v državne in regionalne projekte, sodelovali pri organizaciji prireditev, seveda pa bodo sodelovali tudi v projektu Entente Florale, v katerem letos med mesti tekmujeta Žalec in Piran, stroga komisija pa jih bo obiskala junija. Sodelovali bodo tudi pri promociji in skrbeli za izobraževanje članov upravnega odbora in ostalih članov.
Skupščine se je udeležil tudi župan Janko Kos. V svojem nagovoru je poudaril, da tudi v turizmu daje rezultate predvsem ekipno delo, pri čemer je potrebno povezovanje vseh generacij, tako idej mladih kot
27. april dan upora proti ukopatorju
1. maj praznik dela
9. maj dan zmage nad fašizmom
Svetniška skupina SD Žalec
-spoštljiva do preteklosti,
a zazrta v prihodnost-
vam vošči vesele praznične dni.
izkušenj starejših. Pohvalil je delovanje turističnih društev v žalski občini, ki temelji na prostovoljnem delu članov. Glede fontane piv je poudaril, da se je Žalec z njo vpisal v širšo turistično zgodbo, saj jo so jo obiskali ljudje z vseh koncev sveta. Poleg tega bo 17. junija skozi Žalec potekala dirka po Sloveniji z največjimi mojstri kolesarstva, letečim ciljem pri fontani in neposrednim TV--prenosom v petdesetih državah. Sledila bo Žalska noč, tradicionalni kolesarski maraton Celjskih mlekarn pa se bo po besedah župana od zdaj zaključil pri fontani in ne v Zgornji Savinjski dolini. V Žalcu bo veliko odmevnih prireditev, med drugim 2. Savinjski Oktoberfest. Na dan odprtja druge sezone delovanja Fontane Zeleno zlato je agencija Ojla organizirala študijsko turo za turistične agencije in vodnike, ki se je je udeležilo kar 30 turističnih delavcev, je izpostavil Janko Kos in tako poudaril zanimanje za fontano. Zahvalil se je vsem, ki so in še pomagajo pri projektu fontane, med drugim ZKŠT Žalec, ki kot upravljavec fontane nosi največje breme njenega delovanja, veliko vlogo pa imajo tudi vsa turistična društva. Občina Žalec se je začela spet tesneje povezovati z Občino Biograd na Moru, kar je še ena od številnih priložnosti savinjskega turizma, je med drugim povedal župan. Savinjski turizem mora tudi v prihodnje temeljiti na dediščini hmeljarstva, saj je po tem to območje edinstveno.
Novi predsednik Zveze TD Občne Žalec Rok Žagar: »V osnovi se je potrebno v turizmu povezovati. V preteklosti je bilo preveč razdruževanj na območju Spodnje Savinjske doline. Vemo, da se je Občina Žalec pred leti razdelila, posledično so turistična društva začela obdelovati vsak svoj vrtiček. Ampak na področju turizma lahko nekaj naredimo samo s povezovanjem in sodelovanjem. Fontana Zeleno zlato je postala vlečni konj žalskega turizma, to je pika na i žalskemu turizmu, zdaj moramo zgraditi še tisti i. Razvijati moramo tudi kmečki in športni turizem, možnosti je še veliko tudi na drugih področjih.
Turistična infrastruktura je dolgoročni plan, ki zahteva močnega zasebnega investitorja. Vemo, da občina ne more investirati v to, zato je treba delati na drugih oblikah turizma, na dnevnih obiskovalcih, prireditvah, na fontani, povezani s prireditvami, in tako naprej.
Tistim, ki se podjetniško ukvarjajo s turizmom, je že marsikaj jasno, a kot sem dejal, se je treba povezovati, saj smo zaokroženo turistično območje Spodnje Savinjske doline.«
Vodja enote turizem pri ZKŠT Žalec Sabina Palir pa je o pomenu fontane piv za nadaljnji razvoj turizma povedala: »Nadejamo si čim več pri-
Novi predsednik Zveze turističnih društev Občine Žalec Rok Žagar
hodkov od fontane in potem tudi vlaganje sredstev v razvoj turizma kot takega, predvsem v promocijo in tudi v kadre. Poleg tega največ vlagamo v razvoj kulinarike. Povečali bi radi tudi zanimanje med sobodajalci oziroma spodbudili še koga, da uredi kakšno sobo in nastanitveno kapaciteto oziroma da se obstoječe kapacitete prestrukturirajo v zelene, kar pomeni, da pridobijo znake, kot so
V imenu ZKŠT je zbrane nagovorila in se vsem turističnim društvom ter prostovoljcem zahvalila za dobro sodelovanje vodja enote turizem Sabina Palir.
Travel life ali marjetica, in da razvijamo naš turizem skladno z zeleno shemo slovenskega turizma oziroma s Slovenia Green bron znakom, ki smo ga osvojili. Da se torej naprej trajnostno razvijamo kot destinacija.
V Občini Žalec imamo letno okoli 7 tisoč nočitev, kapacitet pa imamo okrog 150 (hotel, Kamp Tratnik, hostel v Petrov-čah, Verde bar in Kmetija Pod-pečan). Glede fontane piv naj še
povem, da smo v prvih dvanajstih dneh druge sezone prodali že več kot 8 tisoč vrčkov, nadejamo pa si, da bo še večji naval, ko bo topleje oziroma v času dopustov. Pričakujemo veliko skupin, saj se na nas obračajo turistične agencije in organizatorji potovanj. Organizirali bomo tudi številne prireditve in dogodke, tako da upamo, da res privabimo čim več ljudi.«
K. R., foto: D. N.
vas farba
PRAZNIKI
Veste kaj, drage in dragi moji, kar je preveč, je pa preveč. Že res,daje bil pred velikonočnimi prazniki štiridesetdnevni post in tisti, ki živite po črki zakona ali, če se pravilneje izrazim, zapovedanega, pa menda ja niste bili tako lačni, da je bilo potem potrebno izropati trgovine! To pa res presega že vse meje. Nakupovalni vozički napolnjeni, da so pokali po šivih, kot se nekateri radi izražajo, vrste pa takšne, kot da je vse zastonj. Jaz sem šla v trgovino samo po nekaj malenkosti, pa sem stala ukleščena med vsemi tistimi »šleperji« in čakala in čakala, da sem svoje artikle položila na tisti pregoreli tekoči trak. Zdaj pač razumem, zakaj morajo biti trgovine odprte tudi ob nedeljah in praznikih, saj se vsega ne da odpeljati v eni rundi. Ampak to ni več normalno kupovanje, to je desant na trgovine. Ne vem, ali ljudje med prazniki res več pojedo ali pa so mogoče, vsaj tisti najbolj zagreti mislili, da se jim bo ob praznični mizi pridružili sam Jezus in vsi apostoli z družinami.
Je pa velika noč praznik miru in presenetljivo mirno je bilo na čudovitem srečanju tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki se je odvijalo v Žalcu. V dvorani nas je sedelo toliko, da nismo imeli samo svojega sedeža, pač pa smo imeli celo vsak svojo vrsto, edino VIP-vrsta s konkretnimi imeni in priimki na sedežih je samevala. Seveda, ko pa je ob izbranih prireditvah ta vrsta nekajkrat prekratka! Sicer pa, volitve bodo šele drugo leto.
Kaj sem hotela povedati? Aja, poznam ljudi, ki jih pravzaprav sploh ne poznam. Pa o tem kdaj drugič.
Pred nami so prazniki. Če si boste vzeli zadnji petek prosto, to pride v poštev samo za tiste, ki ne delate v živilskih trgovinah in drugih ob praznikih odprtih ustanovah, in seveda za tiste, ki sploh delate, boste lahko praznovali celih šest dni. Šest dni! Kakšna sreča, še posebej, če greste na nam tako ljubo obalo plavega Jadrana. Če bo vreme služilo, se boste lahko sončili cele štiri dni. Poglejte, poglejte, povsod je enako, eno samo čakanje. Stojiš v vrsti v trgovini ali na carini, pri zdravniku ali na upravnem hodniku, na zavodu za zaposlovanje ali na različnih centrih, kjer upaš, da se ti bodo izpolnile sanje... Živel 1. maj!
Ola Mar
Svetniška skupina SD Žalec
vas vabi
v počastitev dneva Evrope na 14. tradicionalni družinski pohod.
Dobimo se v nedeljo, 7. maja 2017, ob 9. uri na parkirišču pred Osnovno šolo Griže.
Pohod bo potekal mimo planinskega doma na Homu, zaključili pa ga bomo na Turistični kmetiji Kotar, kjer bo od 11. ure dalje družabno srečanje z igrami za otroke.
Povabite tudi prijatelje, skupaj bomo preživeli lep dan.
14
april 2017
PO DOLINI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Skupščina Gasilske zveza Žalec
Uspešno delo GZ Prebold
V dvorani doma Društva upokojencev Griže so se marca na 62. redni skupščini zbrali delegatke in delegati spodnjesavinjskih gasilskih društev, ki so vključena v GZ Žalec.
Predsednik GZ Žalec Edvard Kugler je poudaril, da so lani začela veljati nova pravila gasilske službe prostovoljnih gasilcev, spremenil se je krovni zakon - zakon o gasilcih, v veljavo pa je stopil tudi prenovljen program usposabljanja. Tudi v preteklem letu so zabeležili ogromno aktivnosti tako na nivoju zveze kot v občinskih poveljstvih in njihovih društvih. Posebne pozornosti so bila deležna društva, ki so praznovala okrogle jubileje, dva med njimi, in sicer PGD Vransko (130 let) in PGD Letuš (110 let), pa sta se veselila novega vozila in gasilske tehnike. Vse leto so razne komisije (za veterane, člane, mladino, žene ...) uspešno izvajale zastavljene naloge na organizacijskem področju. Prav tako tudi komisije na operativnem področju (za strokovno usposabljanje, tekmovanja, prvo pomoč, gasilsko tehniko, nevarne snovi, tehnično reševanje . ). Ta zavzetost pa je, kot je poudaril Kugler, pripomogla, da so program v celoti izvedli in se veselili dosežkov. Vse to kaže na dobro delo mentorjev, poveljnikov društev in drugih, ki skrbijo, da so ekipe dobro pripravljene in usposobljene. Ob takšnih rezultatih se seveda ni bati, da bi bile intervencije ob nesrečah neuspešne. Svoje k temu prispeva tudi dobra opremljenost društev z gasilsko tehniko, skoraj vsako leto pa katero od društev prevzame novo gasilsko vozilo, opremo ali obnovi gasilski dom, je med drugim povedal Kugler.
Štirje dobitniki gasilske plamenice I. stopnje: Štefan Jošt, Miroslav Lovrek, Alojz Salobir in Milan Šoštarič (manjkata Robert Pšenič in Robert Trogar)
V	nadaljevanju so poročila podali predsedniki komisij za mladino, veterane, žene in zgodovino. Poročila, ki govorijo o zelo uspešnem delovanju zveze, pa je zaokrožil poveljnik GZ Žalec David Krk.
V	preteklem letu so gasilci GZ Žalec imeli skupaj 176 intervencij. Od tega so kar 44-krat nudili tehnično pomoč, posredovali so pri 33 požarih na objektih, 24 požarih v naravnem okolju, 15-krat so gasili požar na prometnih sredstvih ter pogasili še 4 druge požare (komunalni zabojniki, kmetijske stroje). Poleg tega so intervenirali pri 15 prometnih in 6 delovnih nesrečah, 5-krat pri nesrečah z nevarnimi snovmi, 8-krat ob poplavi meteorne vode, 12-krat pri drugih naravnih nevšečnostih, 7-krat so sodelovali pri iskanju pogrešanih oseb ter 2-krat ob športnih in drugih aktivnostih, imeli pa so tudi intervencijo zaradi eksplozije.
Na področju strokovnega usposabljanja, ki je poleg izvajanja operativnih nalog najpomembnejše področje delovanja gasilcev, so izvedli kar 24 tečajev in usposabljanj za različne dejavnosti in specialnosti, ki se jih je udeležilo
541 udeležencev. Največ, kar 118 gasilcev, je obiskovalo nadaljevalni tečaj za gasilce. Če strnemo, je bilo delovanje GZ Žalec v preteklem letu zelo uspešno, kar je v svojem govoru poudarili tudi žalski župan Janko Kos. Glede na znanje in izkušnje ter predanost gasilstvu bodo zagotovo uspešno opravili tudi letošnje zastavljene naloge in izzive. Ob tej priložnosti so podelili odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Gasilsko odlikovanje III. stopnje so prejeli Ivan Eberlinc, Ivan Siter, Janez Sti-plošek, Milan Zidar, odlikovanje II. stopnje so prejeli Ivan Hrastnik, Marjan Janežič, Anton Štrajhar, Sašo Urankar, najvišje odlikovanje (I. stopnje) pa Vid Blagotinšek, Miran Grebovšek, Jože Ka-lišek, Martina Pustoslemšek in Ivan Strahovnik. Gasilsko plamenico II. stopnje, ki se podeljuje za operativno delo, so tokrat prejeli Matej Antlo-ga, Igor Karničnik, Milan Novak, Martin Reberšek, Zvone Ukman, Peter Žličar, gasilsko plemenico I. stopnje pa Štefan Jošt, Miroslav Lovrek, Robert Pšenič, Alojz Salobir, Milan Šoštarič in Robert Trogar.
D. Naraglav
Priprave na novo sezono
Društvo modelarjev Modelar Velenje - Prebold je ustanovilo avtomobilsko modelarsko sekcijo, ki je ena najuspešnejših v Sloveniji. V svojih vrstah imajo izjemnega tekmovalca Dejana Ci-glerja, ki blesti na tekmovanjih in je v lanskoletni sezoni osvojil naslov absolutnega državnega prvaka.
Priprave na novo tekmovalno sezono so se že začele in 11. marca so imeli modelarji prvo delovno akcijo na off-road progi, imenovani Struga, v Kaplji vasi, ki je ena najmodernejših in najbolje vzdrževanih prog v Sloveniji. Člani so na delovni akciji progo očistili in utrdili, saj je zima pustila na njej kar nekaj sledi. V preteklih dneh so imeli še eno delovno akcijo, progo so namreč ponovno preparirali in preplastili, da se bodo na njej lahko odvijale vse večje
tekme za državno prvenstvo, pripravili pa bodo tudi klubska in pokalna tekmovanja. V prihajajočih mesecih bodo priredili dve tekmi za državno prvenstvo. Prva od skupno petih bo 7. maja, junija (točen datum še ni potrjen) bo pokalna mednarodna tekma, 10. septembra pa tretja tekma za državno prvenstvo. Ves čas bo proga na voljo tudi rekreativnim tekmovalcem. Letos bodo po predhodni najavi izposojali tudi offroad avtomobilske modele, proga pa bo odprta do oktobra.
Omenimo še, da se je pobuda za ureditev proge Struga porodila domačinoma, očetu Stanetu in sinu Deja-nu Ciglerju, ki sta s pomočjo predsednika Uroša Škofleka idejo realizirala. Kot je povedal predsednik Škoflek, je zdaj pravi čas, da se jim pridružijo nove članice in člani, ki si
V	dvorani PGD Matke je prejšnji mesec potekala redna letna skupščina Gasilske zveze Prebold, ki vključuje sedem prostovoljnih in eno industrijsko gasilsko društvo. Skupščine so se poleg vodstva GZ Prebold in gostov udeležili delegati društev.
V	svojem poročilu je predsednik GZ Prebold Branko Verk poudaril, da je glavna naloga gasilske zveze posredovati pravilne informacije, nuditi dobro podporo in pomoč operativnim gasilcem, članicam in članom, mladini in veteranom. K temu je dodal, da ne bi bili tako uspešni, če jih ne bi podpiralo vodstvo Občine Prebold, in to tako v finančnem smislu kot v moralni pomoči in zagotavljanju opreme za opravljanje gasilske službe. V nadaljevanju je na kratko predstavil posamezna področja delovanja, podrobneje pa so o tem poročali ostali organi gasilske zveze oziroma predsedniki intervencij. Če so bile v preteklosti naloge gasilcev povezane predvsem z gašenjem požarov, pa je danes funkcija poklicnih gasilcev precej bolj kompleksna. Družba nalaga gasilcem vedno nove naloge, za katere se je potrebno usposabljati, da jih lahko kakovostno in strokovno izpeljejo. Lani so imeli skupaj 12 intervencij. Od tega so bile tri požarne, štirikrat so nudili tehnično in drugo pomoč, trikrat so posredovali zaradi poplave oz. poplave meteorne vode, dvakrat pa zaradi drugih vremenskih težav, kot so snegolom, vetrolom in
JNAS PROSU ČJW]\ ZA VAŠO VARNOST f \
_Z2a m \

i
rfm,
Med nagovorom predsednika GZ Prebold Branka Verka
podobno. Na področju izobraževanja in usposabljanja so organizirali devet tečajev in štiri delavnice oziroma posvete, na katerih je skupno sodelovalo 69 udeležencev, od tega največ na delavnici o dimniških požarih, ki se je je udeležilo kar 44 udeležencev.
Na področju operativnih vaj so izvedli nekaj taktičnih vaj. Kranjec je pri tem izpostavil tradicionalno vajo treh vasi, vajo PGD Prebold in PGD Trbovlje - mesto in vajo enot GZ Prebold.
Tekmovalno področje je bilo v preteklem letu v znamenju državnega tekmovanja v Kopru, kjer je GZ Prebold nastopila s sedmimi desetinami, s pionirsko iz PGD Kaplja vas, članicami iz PGD Groblja ter štirimi desetinami starejših gasilcev (PGD Matke, Šešče, Sv. Lovrenc in Latkova vas) in desetino starejših gasilk (PGD Matke). Poleg tega je bilo organiziranih kar nekaj tekmovanj na nivoju GZ Prebold in sa-
vinjsko-šaleške regije ter zlasti na nivoju društev.
Na področju preventive so pregledali hidrante, gasilnike za občane in hmeljske sušilnice, pripravili predstavitev gasilske tehnike in opreme za vrtčevske otroke, sodobne gasilske tehnike in stare gasilske opreme na kmečki tržnici ter dan odprtih vrat gasilskih domov.
PGD Prebold-Dolenja vas--Marija Reka je nabavilo novo motorno brizgalno, društva pa so pridobila osebno zaščitno opremo in ostalo opremo za gašenje oz. za druge potrebe, večje naložbe v gasilska vozila pa načrtujejo to leto.
Skupščine GZ Prebold so se udeležili tudi nekateri gostje, med njimi župan Občine Prebold Vinko Debelak, član upravnega odbora GZ Slovenije Janko Žunter, poveljnika CZ Občine Prebold Zdenko Ter-pin ter predstavniki nekaterih sosednjih gasilskih zvez.
D. Naraglav
Izobraževanje v 33 krožkih
Dejan Cigler, lanskoletni absolutni državni prvak, bo maja in septembra branil to lovoriko tudi na domači progi.
želijo tekmovati na državnih in tudi mednarodnih tekmovanjih, pa tudi vsi tisti, ki si z modelarstvom zapolnjujejo svoj prosti čas.
D. Naraglav
Univerza za tretje življenjsko obdobje je v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec pripravila redni letni občni zbor, na katerem so pregledali dosedanje delo in si zastavili nov in pester program, ki ga bodo izvajali v najmanj toliko krožkih kot v preteklem letu.
Za prijeten uvod so poskrbeli člani njihove veteranske pihalne godbe in učenka Glasbene šole Risto Savin, ki je zaigrala nekaj skladb na klavirju. V nadaljevanju je udeležence pozdravila predsednica društva Marija Masnec in podala poročilo o delu UTŽO v preteklem obdobju.
Univerza je tudi v letu 2016 delovala predvsem v dobro starejših, jim omogočala izobraževanje, razvoj in sodelovanje v družbi. Na ta način se spreminja pogled na starejše v družbi, predvsem pa pogled na starost. Temeljna oblika izobraževanja so študijski krožki, v katerih so mentorji in slušatelji s svojimi izkušnjami, odkrivanjem in kulturo drug drugemu vir učenja. S tem skupaj gradijo znanja zase in za skupnost. Poudarila
Med podelitvijo priznanja Andreji Štajner
je tudi, da zanimanje za izobraževanje v teh krožkih iz leta v leto raste. V letu 2016 se je vanje na novo vpisalo 41 članov, leto pa so zaključili s 378 slušatelji, ki so delovali in se izobraževali v 33 krožkih. Največ slušateljev se je izobraževalo v naravoslovnih, jezikovnih in računalniških krožkih. Povečalo se je tudi zanimanje za ohranjanje vitalnosti, spoznavanje umetnosti, kulture in vsega lepega. Vse krožke vodijo izkušeni mentorji, za dobro delovanje v posameznih krožkih pa gre, kot pravi predsednica Marija Masnec, velika
zahvala tudi animatorjem, ki skrbijo za organizacijo, povezovanje med člani krožkov, mentorji in vodstvom društva. Ob koncu uradnega dela občnega zbora so podelili tri društvena priznanja, ki so jih prejeli Marija Gajšek za dolgoletno predano in zavzeto delo blagajničarke in animatorke, Andreja Šteiner za dolgoletno in uspešno ani-matorstvo ter prizadevanje za medgeneracijsko sodelovanje in Marko Repnik za sodelovanje pri ustanavljanju in umetniškem vodenju Godbe veteranov UTŽO Žalec. D. Naraglav
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
PO DOLINI
april 2017
15
Dobrodelno društva rejnic
S 104 leti najstarejša Savinjčanka
Dobrodelnost in prijetno druženje z roko v roki
Društvo rejnic celjske regije, ki ga vodi Savinjčanka Simona Vodončnik iz Zabu-kovice, je že dvanajsto leto zapored organiziralo dobrodelni koncert za rejniške otroke.
Prireditev z naslovom Srce, sonce, morje je potekala v povsem polni športni dvorani OŠ Braslovče, z zbranim denarjem pa bodo omogočili re-jencem, da bodo del počitnic preživeli na morju.
Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za bogat koncertni program, ki ga je vodila Saša Pukl. Nastopili so Orkester Solfeggio Glasbene šole RS Žalec, Vrtec Braslovče, Adi Smo-lar, Kulturno društvo Mavrica Braslovče, ansambli Mladi upi, Krajcarji, Me tri do polnoči, Navihani muzikantje in Veseli svatje ter mlada harfistka Ivanka Žaberl, Godalni orkester Glasbene šole RS Žalec in Kla-pa Skala.
Zbrane je nagovorila predsednica društva Simona Vodončnik, ki so jo leta 2015 izbrali za slovensko rejnico leta. Občinstvo sta nagovorila tudi nova ravnateljica OŠ Braslovče mag. Marija Arh in župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek.
Na koncertu so zbrali 3580 evrov, večino denarja bodo namenili rejniškim otrokom za letovanje na morju, del denarja pa v šolski sklad OŠ Braslovče.
D. Naraglav
Prišla bo pomlad
Fanika Raček iz Latkove vasi je s svojimi 104 leti najstarejša interniranka in hkrati tudi najstarejša Savinjčanka. Sodi med 227 najstarejših državljanov Slovenije, ki so stari sto in več let. Od nje je po zadnjih podatkih le 16 starejših Slovencev.
Fanika je še vedno zelo čila, bistrega duha, izrednega spomina in dokaj samostojna. Ob tem je nadvse hvaležna zakoncema Majdi in Blažu Jelenu, s katerima živi že 42 let, od moževe smrti dalje. Fanika, ki živi v naselju Hrastje v Lat-kovi vasi, kjer so jo ob priliki praznovanja rojstnega dne obiskali predstavniki DU Prebold, KO ZB za vrednote NOB Prebold, KO RK Prebold, sosedje, znanci in tudi delegacija ZZB za vrednote NOB Slovenije iz Ljubljane, v kateri sta bila Janez Deželak, ukradeni otrok, in nekdanja interniranka v Au-schwitzu, Fanikina prijateljica Sonja Vrščaj, s katero sta bili skupaj v taborišču.
Fanika se je rodila v sedemčlanski proletarski družini Vipotnik v Zabukovici očetu Francu in mami Heleni. V letih pred vojno je bila družina na čelu z bratom Albinom in
104-letna Fanika z Majdo in Blažem
sestro Marijo vpeta v revolucionarno delavsko gibanje in si tako prislužila črno piko pri takratnih oblastnikih, saj so bili nekateri na strani okupatorja. Družina je bila obsojena na internacijo. Tudi Fanika, ki se je poročila s Pongracem Račkom, delavskim zaupnikom zabukovških rudarjev. Bili so revolucionarji, skojevci, komunisti, ki so že pred okupacijo opozarjali, kakšna nevarnost grozi slovenskemu narodu, in bili skupaj s svojimi somišljeniki trdno odločeni braniti svojo domovino.
Med vojno se je najprej znašla v Starem piskru, po izpustitvi pa je bila v ilegali. Avgusta
1942 je bila aretirana in skupaj s starši odpeljana v koncentracijsko taborišče. Pristala je v Auschwitzu in postala tabo-riščnica s številko 16.367, starše pa so odpeljali v taborišče na Bavarsko. Od 333 žensk, kolikor jih je bilo skupaj z njo v transportu za taborišče Auschwitz, jih je preživelo le 65.
Vrnila se je domov, preživel je tudi njen mož in leta 1964 sta si zgradila novo hišo v Hra-stju v Latkovi vasi. Fanika je bila kot prostovoljka pri Rdečem križu aktivna vse do svojega 95. leta. Vpeta je bila tudi v delo KO ZB za vrednote NOB Prebold.
D. Naraglav
Pevke Folklorne skupine Grifon so v dvorani KZ Šempeter v okviru letnega koncerta pripravile 2. čajanko z naslovom Prišla bo pomlad.
Občinstvo je z veseljem prisluhnilo tudi otrokom iz vrtca, ki so nastopili pod mentorstvom Irene Lesjak, Alenke Vrenko in Špele Štingl. V nadaljevanju sta zapeli učenki OŠ Šempeter Tajda Randl in Zala Grobelnik ob spremljavi kitaristov Roka Bašiča in Alena Šmigoca. Občinstvo je ta večer spoznalo domačinko Marjanco Grobelšek, ki v prostem času piše pesmi, s svojim prvim nastopom pred občinstvom pa se je predstavila nova dekliška glasbena skupina
Pevke Folklorne skupine Grifon z nastopajočimi
Žuže. Skupino sestavlja pet deklet, ki so hkrati tudi članice Petrovih tamburašev. Kulturnemu programu, ki sta ga vodili sestri Tara in Gaja Jegrišnik, vnukinji
Trening varne vožnje za motoriste
Dobrodelni koncert in tržnica
ene od pevk FS Grifon, je sledilo druženje ob čaju in pecivu, Krajevna skupnost Šempeter pa je vsaki obiskovalki podarila nageljček.	D. N.
TD Žalec je v petek, 21. aprila, odprlo Roblekovo dvorano, javnosti pa predstavilo prvi ponatis brošure o Franu Robleku in organiziralo dobrodelni koncert sloven-skobistriške skupine Jebe'la cesta.
Zbrane je uvodoma pozdravila predsednica TD Žalec Maja Prislan, ki je poudarila, da so koncert pripravili z namenom zbiranja prostovoljnih sredstev za pomoč fantku Svitu, ki bo s pomočjo zdravljenja z matičnimi celicami izboljšal svoje stanje avtizma.
Društvo je na žalski tržnici pripravilo tudi cvetlično tržni-
S cvetlične tržnice
co, na kateri so lahko meščani dobili v dar sadike rož. Dogodek je sofinancirala MS Žalec, k sodelovanju pa je pristopil
tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki jim je podaril sadike zelišč.
T. Tavčar
Zime je konec in preden se resen motorist poda na hladne in s peskom posute pomladne ceste, bi bilo modro obnoviti osnove spretnostne vožnje na varnejši neprometni površini. V Šoli vožnje Verdev so s pomočjo Šole vožnje Šmarca in ZŠAM Spodnja Savinjska dolina že drugo leto zapored izvedli ogrevalni trening varne vožnje za motoriste.
Trening tudi letos poteka v dveh terminih. Prvega so opravili 8. marca, drugi pa bo 6. maja od 9. ure dalje na avtopo-ligonu ZŠAM Spodnja Savinjska dolina.
V okviru treninga so letos pripravili tudi izobraževanje na temo, kako pomagati motoristu, ko naletimo na prometno nesrečo. Predstavili so inovacijo podjetja STS - sis-
Pozdrav pomladi v Grižah
Motoristi med vajo
tema samostojnega izklopa smernikov na motorju in motoristične zračne blazine. Praktični del treninga je sestavljen iz petih sklopov, poudarek pa je na nenadni izognitvi oviri in nenadnem zaviranju. Namen
prvega ogrevalnega treninga je bil dosežen, saj je vseh 50 motoristov vse vaje odpeljalo brez poškodb, vsi pa so obnovili spretnosti obvladovanja motorja, nekateri pa so pridobili tudi nova znanja. T. Tavčar
V dvorani KUD Svoboda Griže je v soboto, 8. aprila, v organizaciji MePZ Griže potekala prijetna kulturna prireditev Pozdrav pomladi.
To je bila prva samostojna prireditev od njihovega začetka delovanja l. 2014. Zbor šteje 26 članov in ga sestavlja pisana druščin ljubiteljev petja različnih starosti, ki delujejo pod vodstvom Zdenke Markovič.
Prireditev je povezovala članica zbora in predsednica DU Griže Zabukovica Danica V. Veligošek. Na harmoniki pa je zbor spremljal Ivan Črešnovar.
S svojimi nastopi so večer obogatili tudi gostje. Z dalmatinskimi pesmimi se je pred-
Mešani pevski zbor DU Griže Zabukovica
stavil MPZ Gotovlje, ki vodi Zdenka Markovič, z venčkom filmskih melodij kvartet klarinetov GŠ Risto Savin Žalec, za
smeh je poskrbela Olga Mar-kovič, svoje pa sta prispevala tudi citrar Božo Trnovšek in kitarist Januš Grobelnik. D. N.
16
april 2017
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Rekordno število zlatih potic
Slovenci si težko predstavljamo praznike brez potice. To pecivo iz kvašenega raz-valjanega in zvitega testa z različnimi nadevi je skorajda nepogrešljiva dobrota, ki obogati kulinarično ponudbo različnih dogodkov. V Društvu podeželskih žena Občine Prebold se je pred leti porodila ideja o organizaciji festivala potic v velikonočnem času. Prireditev, ki je zdaj že nekaj let v rokah Kulturnega društva Antona Schwaba Prebold, so v sodelovanju s pobudnico festivala potic Danico Uplaznik in Občino Prebold 7. in 8. aprila pripravili že štirinajstič.
Potice in kolače je v petek dopoldan ocenila strokovna komisija, zvečer pa je bila v dvorani Aninega doma slovesna prireditev s kulturnim programom in blagoslovom razstave potic ter razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj. Prireditev je vodila Katarina Petač, ki je postregla tudi z zanimivimi razmišljanji o potici, ki so bila plod ankete med dijaki, na prireditvi pa se je pogovarjala s tremi poznavalkami potic Danico Upla-znik, Faniko Burjan in Marijo Vozlič.
Za prijetno kulturno doživetje so poskrbele članice Gledališke skupine Tampatu z OŠ
Dobitniki zlatih priznanj, ki so se udeležili tudi zaključne prireditve.
Griže, ki deluje pod vodstvom Andreje Konovšek. Učenke Eva Krušnik, Ema Rom Zu-panc, Lava Vovk Petrovski in Kaj a Fijavž Pirnat so zaigrale skeč Tri smrklje in nepomita posoda. V nadaljevanju je dvorano preplavila pesem Moškega pevskega zbora Prebold pod vodstvom Ane Rudnik Pavlica, udeležence prireditve pa je s svojim nastopom očaral mladi slepi pianist Urh Štrakl. Zbrane je pozdravil župan Vinko Debelak, potice in razstavni prostor z velikonočnimi aranžmaji Tončke Podgorski pa je blagoslovil domači župnik Damjan Ratajc.
Komisija je letos ocenila 69 potic in kolačev, med številnimi, ki so potico prinesli v ocenjevanje, pa so bili tudi dijaki Šolskega centra Šentjur, člani-
ce Društva upokojencev Škofja vas in kuharji ter stanovalci Doma starejših Prebold.
Ocenjevalno komisijo so sestavljali priznani kulinarični strokovnjaki Jožica Pra-vst, Romana Gričnik in Jože Fideršek ter zelo dobre poznavalke in izdelovalke potic Fanika Burjan, Marija Vozlič, Simona Strahovnik in Danica Uplaznik. Komisija je ocenjevala zunanji videz izdelka, barvo in okus skorje in sredice. Na osnovi zbranih točk je podelila 49 poticam zlato priznanje, kar je rekordno število, ki kaže na precej povečan dvig kakovosti v primerjavi s prejšnjimi leti. Osem jih je dobilo srebrno, sedem bronasto priznanje, pet izdelkov pa priznanje za sodelovanje. Najvišje priznanje festivala, znak
Rekordna butara velikanka
Fantje in možje iz Kaplje vasi z butaro velikanko 300 m pred ciljem
V Občini Prebold oziroma Župniji sv. Pavel Prebold so za še slovesnejše praznovanje cvetne nedelje tudi letos poskrbeli vaščani Kaplje vasi in Matk, ki so k blagoslovu prinesli vsak svojo butaro velikanko.
Butara je bila za organizatorje iz Kaplje vasi že petnajsta po vrsti, merila pa je rekordnih 25 metrov in nekaj centimetrov. K blagoslovu jo je odneslo kar trideset fantov in mož, pri izdelavi pa je sodelovalo več vaščanov. Prav tako so butaro,
Dobrodelni pirhi
Dijaška sekcija Študentskega kluba Žalec je v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Občine Žalec na žalski tržnici pripravila dobrodelno akcijo.
Na velikonočno sobotno dopoldne so podarjali pirhe v zameno za prostovoljne prispevke. Kot je povedal Jaka Uranjek, so zbrali dovolj denarja, da bodo omogočili poletno letovanje kar nekaj otrokom.
T. Tavčar
kakovosti, za trikratno zaporedno osvojitev zlatega priznanja so letos prejeli Marica Vodovnik, Zdenka Lokan, Jakob Krk, Miha Fonda, Marija Hribar (vsi za orehovo potico) in Marija Vozlič (za lešnikov kolač), ki je znak kakovosti za orehovo potico že prejela v preteklosti.
Vse razstavljene potice so tudi letos podarili domovom starejših občanov v Preboldu, na Polzeli, na Pernovem in na Vranskem in tako razveselili tamkajšnje oskrbovance.
D. Naraglav
Dobitniki znaka kakovosti Miha Fonda, Marija Vozlič (oba v sredini) in Zdenka Lokan (prva z desne) z Danico Uplaznik (prva z leve)
Kar tri potice različnih okusov, ki so prejele zlato priznanje, so bile iz kuhinje Doma starejših Prebold.
Butare na delavnici
a polovico krajšo, k blagoslovu prinesli fantje in možje iz Matk, ki so z izdelovanjem butare velikanke začeli pred leti in zdaj z veseljem nadaljujejo s to tradicijo.
D. N.
Fantje in otroci so butari na cvetno nedeljo odnesli k blagoslovu v petrovško baziliko.
Nekaj udeležencev delavnice izdelovanja butar
Z dobrodelne akcije na žalski tržnici
Člani PGD Drešinja vas in TD Petrovče so se tudi letos lotili izdelave dveh večjih butar in ju na cvetno nedeljo odnesli k blagoslovu v petrovško
baziliko. Večja je merila 15 metrov, druga, ki so jo k blagoslovu odnesli najmlajši, pa je bila za 6 metrov krajša. Na soboto pred cvetno nedeljo so
pri gasilskem domu v Dreši-nji vasi pripravili tudi delavnico izdelovanja butar, ki se je je udeležilo veliko otrok s starši.	T. Tavčar
_SaAtirUsAe/.daiittes.J
NAPOVEDNIK
april 2017
17

OBČINA ŽALEC
Sobota, 29. april, ob 20. uri
Pesem v maju, koncert z mednarodno udeležbo; cerkev sv. Nikolaja na Ponikvi; KD Ponikva.
Ponedeljek, 1. maj, od 6. ure dalje
prvomajske budnice Godbe Zabukovica po KS Griže.
Ponedeljek, 1. maj,
prvomajsko srečanje na Brnici; PD Liboje.
Vsak dan v maju med 14. in 16. uro
učna pomoč;
Hiša Sadeži družbe Žalec.
Vsako sredo v maju ob 8.30
telovadba za hrbtenico s Tanjo Čater;
Hiša Sadeži družbe Žalec.
Vsako sredo v maju
(10. in 24. maj ob 9. uri, 17. in 31. maj ob 17. uri) digitalno opismenjevanje, tečaj računalništva s Tamaro Srebot; Hiša Sadeži družbe Žalec.
Četrtek, 4. maj, ob 16. uri
Zaprašeni hmelj: srečanje knjižnično bralnega kluba v sodelovanju z UPI Žalec in Medobčinsko splošno knjižnico Žalec.
Petek, 5. maj, in sobota, 6. maj,
dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin IHPS Žalec; program na www.ihps.si.
Petek, 5. maj, ob 18. uri
koncert nekdanjega učenca kitarista Tima Zazijala s prijatelji; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec.
Petek, 5. maj, ob 19.30
Madama Butterfly, opera, za potujoči abonma in izven; SNG Opera in balet Ljubljana; odhod iz Žalca ob 17.30, parkirišče pri Domu II. slovenskega tabora.
Petek, 5. maj, ob 20. uri
kavarniški večer, KUD Aletheia; avla Dvorca Novo Celje.
Vsak petek v maju ob 9. uri
taj či z Dragico Kulic; Hiša Sadeži družbe Žalec.
Sobota, 6. maj, ob 8. uri
naravoslovni izlet;
odhod izpred gasilnega doma;
PD Liboje.
Vsako soboto v maju od 8. do 12. ure
Podeželska tržnica Žalec.
Sobota, 6. maj, od 8. do 12. ure
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami;
TOD Lipa Gotovlje.
Sobota, 6. maj, ob 16. in 19. uri
»Pesem pomladi«, Območna revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin 2017; dvorana GŠ Risto Savin Žalec.
Sobota, 6. maj, ob 19. uri
premiera igre »Da te kap«; gledališka skupina Da te kap; KD Svoboda Liboje; Kulturni dom Liboje.
Sobota, 6. maj, ob 6. uri
Bevkov vrh;
odhod s Petrovega trga;
PD Šempeter.
Nedelja, 7. maj, ob 6. uri
pohod Kostelska plan; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Nedelja, 7. maj, ob 9. uri
škratkovi pohodi za naše najmlajše; pohod na HOM; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Nedelja, 7. maj, ob 19. uri
ponovitev igre »Da te kap«; gledališka skupina Da te kap; KD Svoboda Liboje; Območno srečanje odraslih gledaliških
skupin za Linhartovo srečanje 2017; Kulturni dom Liboje.
Ponedeljek, 8. maj, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče.
Ponedeljek, 8. maj, ob 18. uri
pravljična ura Po pravljici diši; Krajevna knjižnica Liboje.
Ponedeljek, 8. maj, ob 19. uri
zaključna prireditev Savinjčani beremo 2016/17; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Vsak torek v maju ob 8.30
taj či z Dragico Kulic; Hiša Sadeži družbe Žalec.
Sreda, 10. maj, ob 7. uri
pohod Bohor - slapovi; odhod izpred pisarne PD Žalec.
Sreda, 10. maj, ob 16.30 in ob 17.30
zaključna prireditev Tudi mali Savinjčani berejo 2016/17; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Sreda, 10. maj, ob 19. uri
koncert nekdanje učenke flavtistke
Katarine Nikolčič;
dvorana GŠ Risto Savin Žalec.
Četrtek, 11. maj, ob 11. uri
ČRKA IN RECIKLAŽA, odprtje razstave likovnih del učenk in učencev OŠ Spodnje Savinjske doline;
Savinov likovni salon, Žalec.
Petek, 12. maj, ob 18. uri
predavanje Andreja Pešca Premagaj stres, strah in jezo; graščina Hofrein; Dom Nine Pokorn Grmovje.
Sobota, 13. maj, ob 18. uri
dobrodelna prireditev »S plesom do zvezd«
dvorana Hmeljarskega doma Šempeter
Plesni klub Moove.
Sobota, 13. maj, ob 9. uri
pohod na Golavo v okviru akcije Razpnimo jadra;
start pri gasilskem domu v Matkah PD Šempeter.
Sobota, 13. maj, ob 20. uri
letni koncert MePZ A Cappella; KD Petrovče;
dvorana Hmeljarskega doma Petrovče.
Nedelja, 14. maj, ob 6. uri
pohod na Veternik; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Ponedeljek, 15. maj, ob 19. uri
Utrip domoznanstva: Šaleški gradovi viteza Gadolle; pogovor z Ladom Plankom; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Torek, 16. maj, ob 19. uri
Vrvohodci, predstavitev pesniške zbirke avtorjev M. Svetine Terčon, S. Solina in A. Halasza; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Torek, 16. maj, ob 19. uri
muzikal Addamsovi; dvorana Doma II. slov. tabora, Žalec.
Sreda, 17. maj, med 10. in 15. uri
TVU-parada učenja; Hiša Sadeži družbe Žalec in Društvo prijateljev mladine OŽ se predstavi.
Četrtek, 18. maj, ob 6. uri
pohod SOTESKA RADKALM; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Četrtek, 18. maj, ob 19. uri
predavanje o Irvin D. Yalom in
predstavitev
knjige Darilo terapije;
Medobčinska splošna knjižnica
Žalec.
Petek, 19. maj,
Moj kino;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Petek, 19. maj, ob 19. uri
»Mlade oči vidijo svet, ki zveni«, literarno-glasbeni večer; dvorana Hmeljarskega doma Šempeter.
Sobota, 20. maj, ob 6. uri
pohod na Blegoš; odhod izpred Kili; PD Liboje.
Sobota, 20. maj, ob 6. uri
pohod na Raduho; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Sobota, 20. maj, ob 7. uri
pohod na Golico; odhod s Petrovega trga; PD Šempeter.
Sobota, 20. maj, od 9. ure dalje
košnja na star način na Bobovnikovem travniku v Vrbju; TD Vrba Vrbje.
Sobota, 20. maj, ob 10. uri
Razpnimo jadra: 3, 2, 1... start ŠC Žalec.
Nedelja, 21. maj, ob 6. uri
Vošča-Trupejevo poldne; 60 vrhov PD Zabukovica; odhod iz Migojnic.
Nedelja, 21. maja, od 12. do 20. ure
Kuhna pri fontani in glasbeni program (Country Colorado dance 15 - 17. ure in ansambel Ne moreš verjet 17-19. ure.
Toerk, 23. in sreda 24. maj, ob 17. uri
Cici olimpijada, ŠC Žalec
Sreda, 24. maj, ob 7. uri
Čreta-Farbanca;
odhod izpred pisarne PD Žalec.
Četrtek, 25. maj, ob 17. uri
pravljična ura Po pravljici diši; Krajevna knjižnica Ponikva.
Četrtek, 25. maj, ob 18. uri
praznik vina, ocenjevanje in
pokušnja najboljši vin
ter podelitev diplom najboljšim
vinogradnikom
Spodnje Savinjske doline;
dvorana KUD Svoboda Griže.
Četrtek, 25. maj, ob 19. uri
koncert dveh pevskih zborov: Mešani pevski zbor invalidov in upokojencev Mozirje; dvorana GŠ Risto Savin Žalec.
Četrtek, 25. maj, ob 19. uri
Slovenska popevka, zaključni koncert pevskih zborov I. OŠ Žalec; Dom II. slovenskega tabora, Žalec.
Petek, 26. maj, ob 18. uri
Daj zapet za lepši svet, zaključni koncert OPZ Vandrovček Gotovlje in OPZ Deteljica Ponikva; Dom II. slovenskega tabora, Žalec.
Petek, 26. maj, ob 19. uri
EPILOG, zaključna pregledna razstava 4-letnega cikla Prostor, telo in medij v prehajanju; Dvorec Novo Celje.
Sobota, 27. maj, ob 5. uri
Rombon (iz Kluž);
odhod izpred pisarne PD Žalec.
Sobota, 27. maj, ob 5. uri
Vrhovi prijateljstva; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Sobota, 27. maj, ob 9. uri
Petrovčevanje: košnja po starih običajih in tržnica pod kozolcem na Zaloški Gorici; TD Petrovče.
Nedelja, 28. maj, ob 8. uri
10. pohod Stari pisker-spomenik talcem pod Gozdnikom; odhod iz Celja; PD Zabukovica.
Nedelja, 28. maj, ob 17. uri
Vokalni kvintet Ajda s citrarko Tino
Kseneman; 4. koncert za citrarski
abonma in izven;
avla Doma II. slovenskega tabora,
Žalec
Nedelja, 28. maj, ob 18. uri
odprtje Petrovčevanja in koncert VS Candela; Dvorec Novo Celje; KD Petrovče.
Torek, 30. maj, ob 17. uri
pravljična ura Po pravljici diši; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Sreda, 31. maj, ob 18. uri
pravljična ura Po pravljici diši; Krajevna knjižnica Griže.
Četrtek, 1. junij, ob 19.30
Jaz bom poslanec, gledališka igra; dvorana Hmeljarskega doma Petrovče; vstop prost; KD Petrovče.
Torek, 30. maj, ob 18. uri
pravljična ustvarjalnica v Občinski knjižnici Braslovče; Občinska knjižnica Braslovče.
Petek, 2. junij, ob 20. uri
veliki The Beatles show z eno najboljših tribute skupin Help! A Beatles Tribute, koncert; ZIKŠT 3 jezera.
OBČINA BRASLOVČE
Sreda, 3. maj,
pohod Mlinše-Zasavska sveta gora (852 m);
PD Dobrovlje Braslovče.
Ponedeljek, 8. maj, ob 17. uri
Gledališko-glasbena predstava Mojca Pokrajculja; Dom kulture Braslovče; ZIKŠT 3 jezera.
Torek, 9. maj, ob 11. uri
10. srečanje borcev in udeležencev NOB na igrišču v Letušu; slavnostni govornik Andrej Marinc; ZBZV NOB, OO Braslovče.
Torek, 9. maj, ob 18. uri
wellnes seminar, Erik Stanko; Občinska knjižnica Braslovče.
Torek, 16. maj, ob 18. uri
Vatikan z drugega zornega kota, Peter Ribič in Zvone Šegula; Občinska knjižnica Braslovče.
Četrtek, 18. maj, ob 18. uri
odprtje razstave ter predstavitev knjige Friderik in Veronika, Franc Kralj;
Občinska knjižnica Braslovče.
Petek, 19. maj, ob 20. uri
plesni večer »Ne čakaj na maj«; Dom kulture Braslovče; ZIKŠT 3 jezera.
Sobota, 20. maj,
pohod Dom Čemšenik-Javorov vrh (1434 m);
PD Dobrovlje Braslovče.
Ponedeljek, 22. maj, ob 17. uri
gledališka igra (komedija) Izgubljeni sin;
gledališka skupina Lilija iz Laškega; Dom kulture Braslovče; ZIKŠT 3 jezera.
Nedelja, 28. maj,
pohod na Mrzli vrh (1.002 m); PD Dobrovlje Braslovče.
OBČINA PREBOLD
Ponedeljek, 1. maj, ob 9. uri
prvomajski izlet; ŠD Marija Reka.
Ponedeljek, 1. maj,
prvomajski pohod;
start Športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas.
Ponedeljek, 1. maj, ob 11. uri
prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanici;
OO Svobodnih sindikatov Celje.
Od ponedeljka, 1., do srede, 31. maja,
tečaj tenisa za odrasle; ŠD Partizan Prebold.
Četrtek, 4. maj,
razstava voščilnici Klementine Slapnik;
Občinska knjižnica Prebold; razstava bo na ogled do 4. 6. 2017.
Četrtek, 4. maj, ob 17. uri
zaključek projekta Tudi mali Savinjčani berejo 2016/17; dvorana Vrtca Prebold; Občinska knjižnica Prebold.
Petek, 5. maj,
pohod na Kal; DU Prebold.
Sobota, 6. maj, od 8. ure dalje
kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD in Občina Prebold.
Sobota, 6. maj,
pohod v Logarsko dolino; pohod na Okrešelj (mladi planinec); PD Prebold.
Sobota, 6. maj, od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure
odprtje ateljeja Iro Iro - Keiko Miyazaki;
Režajeva domačija - muzejska zbirka Prebold skozi čas.
Nedelja, 7. maj,
pohod na Blegoš; PD Prebold.
Nedelja, 7. maj,
odprto DP offroad; Struga;
Društvo modelarjev Prebold.
Torek, 9. maj,
Letuš - 72. obletnica zmage; KO ZB NOB Prebold.
Torek, 9. maj, ob 19. uri
Karel Gržan: Kako raznolikost uskladimo v harmonijo - nekaj izhodišč za izboljšanje odnosov; Občinska knjižnica Prebold.
Petek, 12., in sobota, 13. maj,
spomladanski sejem rabljene športne opreme; Režajeva domačija; Smučarski klub Prebold.
Sobota, 13. maj, ob 8. uri
pohod po grajskih poteh; zbor pred Graščino Prebold; ZND Prebold.
Sobota, 13. maj,
teniški turnir (izžrebanih) dvojic; igrišča pri bazenu; ŠD Partizan Prebold.
Nedelja, 14. maj,
pohod na Travnik; PD Prebold.
Torek, 16. maj, ob 19. uri
predstavitev knjige Ivana Dolinarja Zgodovina Dolenje vasi v Sp. Savinjski Dolini;
Občinska knjižnica Prebold.
Torek, 16. maj, med 19. in 20. uro
meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori RK Prebold.
Četrtek, 18. maj, ob 16. uri
mednarodni dan muzejev in dan odprtih vrat muzeja -Muzejska zbirka Prebold skozi čas; ZND Prebold.
Četrtek, 18. maj, ob 17. uri
dan preboldske košarke; športna dvorana OŠ; KK Prebold 2014.
Petek, 19. maj,
letni koncert zborov OŠ Prebold. Petek, 19. maj,
letni koncert Pihalnega orkestra Prebold;
Režajeva domačija.
Sobota, 20. maj, od 8. ure dalje
kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD in Občina Prebold.
Sobota, 20. maj,
prečenje Kranjska rebra-Lepenatka-Rogatec; PD Prebold.
Od ponedeljka, 22., do petka, 26. maja, ob 17. uri
tečaj rolanja; igrišča pri OŠ Prebold; ŠZ Prebold.
Ponedeljek, 22. maj, ob 17. uri
motivacijska delavnica; sejna soba občine; Društvo Moji odnosi.
Torek, 23. maj, ob 19. uri
S knjižnico po svetu: Indija, dežela ekstremov (Nataša Vrhovec); Občinska knjižnica Prebold.
Četrtek, 25. maj, ob 19. uri
Prevarana Slovenija (Matej Šurc); Dvorana Prebold; KO ZB NOB Prebold.
Četrtek, 25. maj, ob 19. uri
Večer preboldske poezije; Pozdrav mladosti; Režajeva domačija; KUD Svoboda Prebold.
Sobota, 27. maj,
izlet v Kumrovec; KO ZB NOB Prebold.
Sobota, 27. maj,
športno druženje mladine; igrišča pri OŠ Prebold; ŠD Partizan Prebold.
Sobota, 27. maj,
letni koncert MPZ Prebold; Gaj Prebold - prostori DU; KD Anton Schwab.
Sobota, 27. maj,
DP plesno-navijaških skupin; športna dvorana OŠ; KD Mavrica.
Sobota, 27. maj, ob 16. uri
člansko gasilsko tekmovanje po CTIF;
GD Prebold;
PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka.
Nedelja, 28. maj,
10. pohod Stari pisker Celje-Gozdnik;
KO ZB NOB Prebold.
Nedelja, 28. maj,
pohod »100 Matnčanov na Mrzlici«; PGD Matke.
Torek, 30. maj, ob 18. uri
pravljična ura s poustvarjanjem Prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Prebold.
18
april 2017
KULTURA
_SaAjlnis&e/. datine/S
Srečanje tamburašev in mandolinistov Pravljični maraton
Petrovi tamburaši so tudi tokrat navdušili.
Drugo aprilsko soboto je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu v organizaciji žalske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekalo 37. srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije. Strokovni spremljevalci prireditve so bili mag. Damir Zajec, Tomaž Habe in Helena Vidic. Prvič so organizirali tudi 1. srečanje otroških tamburaških skupin in orkestrov.
Kot je povedala vodja žalske območne izpostave JSKD Neža Zagoričnik, v Sloveniji že vrsto let delujejo otroški tamburaški orkestri, ki pa do zdaj niso imeli možnosti svojega programa predstaviti na državnem nivoju. Zdaj se je to zgodilo in s tem bodo tudi nadaljevali. Danes v Sloveniji deluje več kot 50 tam-buraških in mandolinskih skupin, v Žalcu pa se je predstavilo 8 najboljših izmed njih. Prireditev je povezovala Nina Marko-
vič Korent, ki je postregla tudi z zanimivimi predstavitvami posameznih nastopajočih skupin. V prvem delu prireditve, na 1. srečanju otroških tamburaških skupin, so se predstavili otroški in mladinski tamburaški orkester Carmen Cord Metlika, Otroška tamburaška skupina Bisernice Vipava in Otroški orkester glasbenega društva Tamburjaši. V drugem delu prireditve, na 37. srečanju tamburašev in mandolinistov, so svoje znanje in vrhunsko igranje pokazali Vipavski tamburaši, Tamburaški orkester KUD Ivan Lončarič Trniče, Tamburaški orkester Šmartno, Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče in Petrovi tamburaši iz Šempetra, zmagovalci lanskega 36. srečanja. Kot gostje so nastopili člani Tamburaške skupine KUD Pregrada s sosednje Hrvaške, ki veljajo za najboljšo tamburaško skupino na Hrvaškem.
Tamburaši so pripravili pester program. Kot je povedala Zagoričnikova, ki je tudi sama navdušena tamburašica in članica Petrovih tamburašev, je žanrska pestrost izvajanih skladb ponovno potrdila dejstvo, da je tamburaška glasba izredno bogata in ni vezana zgolj na obalna območja, kjer jo izvajajo klape, ali Belo krajino, pač pa je tamburica instrument, na katero se lahko izvaja tako popularnega Gardelina kot dobro znano pesem Oda gujdeki skupine MI2, ljudsko Lepo Anko, že skoraj ponarodelo Kekčevo pesem ali originalno Tamburaško koračnico.
S tem so se strinjali tudi obiskovalci, ki pa jih je bilo na sončno aprilsko soboto žal bolj malo. Večinoma prazni so ostali tudi rezervirani sedeži, ki so bili namenjeni posebej vabljenim gostom.
D. Naraglav
Prvi aprilski ponedeljek so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec obeležili mednarodni dan knjig za otroke, ki letos obeležuje že polstoletni jubilej. Pred 50 leti je namreč Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY 2. april razglasila za mednarodni dan knjig za otroke. Za ta dan je izbrala rojstni dan pesnika in pisatelja Hansa Christiana Andersena, ki je zaslovel s svojimi pravljicami, ki so osvojile svet.
Pravljice so tudi tiste, ki jih imajo otroci najraje in burijo njihovo otroštvo in domišljijo. V pravljičnem vzdušju pa je potekal tudi tokratni Utrip do-moznanstva. Dopoldne so knjižnico obiskali učenci tretjih in četrtih razredov I. OŠ Žalec in Waldorfske osnovne šole Savinja. Učenci so prisluhnili pravljicam, ki so jih pripovedovale Valerija Jerman, Nina Trbovšek in Irena Verbič. S pravljicami so potovale po Spodnji Savinjski dolini in predstavljale zgodovino in zanimivosti občin Bra-slovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Pripovedke, ki jih je zbral Janko Orožen v knjigi Gradovi in graščine v narodnem izročilu (1936), so otrokom predramile domišljijo
Pravljičarka Irena Cerar med pripovedovanjem zgodbe
in hkrati omogočile skok v zgodovino ter čas v knjižnici zavrtele za nekaj stoletij nazaj.
Pravljičen je bil tudi večerni Utrip domoznanstva, saj so v goste povabili pravljičarko in pripovedovalko Ireno Cerar. Z njo sta se pogovarjali Karmen Kreže in Tanja Pilih. Irena je diplomirana literarna komparati-vistka in dolgoletna odgovorna urednica otroške revije National Geographic Junior. Je tudi avtorica priljubljenih družinskih izletniških vodnikov Pravljične poti Slovenije, Pravljične poti v zgodovino in Kamniške pravljične poti. Je pa tudi odlična pripovedovalka ljudskih pravljic, kar smo se lahko prepričali na prireditvi, saj je s pri-
povedko Ajdje na žovneškem gradu in pravljico Najdražji zaklad tudi odrasle popeljala v svet domišljije. Po Sloveniji pripravlja številne samostojne pripovedovalske dogodke in gostuje na vseh vidnejših tovrstnih festivalih pri nas. Je tudi soustanoviteljica, soorganizato-rica in pripovedovalka Križni-kovega pravljičnega festivala v Motniku z naslovom Jenkret je biv, ki je potekal tudi na Vranskem. Prva pri nas je razvila nov in izviren način pripovedovanja pravljic na prostem, v naravi, ki združuje pripovedo-valsko prakso z interpretacijo naravne in kulturne dediščine ter doživljajsko pedagogiko.
D. Naraglav
Mali Savinjčani berejo množično
V vseh občinah Spodnje Savinjske doline so se v drugi polovici aprila zvrstile zaključne prireditve projekta Mali Savinjčani berejo, ki ga vodi in koordinira Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Plesale otroške folklorne skupine
Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek podeljuje bralna priznanja najmlajšim iz braslovškega vrtca.
Številčno zastopstvo mladih folkloristov
Zadnjo marčevsko sredo je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu potekalo Območno srečanje otroških folklornih skupin Spodnje Savinjske doline. Revijo vsako leto organizira žalska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Tudi letos se je na odru dvorane zvrstilo šest folklornih skupin. Srečanje je vodila vodja
žalske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Neža Zagoričnik, nastope folklornih skupin pa je spremljala Nežka Lubej, dolgoletna poznavalka otroške folklore in voditeljica mnogih seminarjev o otroškem izročilu, nekdanjih šegah in navadah. Za sceno je tokrat poskrbela Urška Juhart. Najprej se je predstavila folklorna
skupina I. OŠ Žalec, ki deluje pod vodstvom Sabine Tauses in Mirjam Remše. V nadaljevanju se je predstavila otroška folklorna skupina POŠ Trje, za njimi pa je nastopila še mladinska folklorna skupina OŠ Petrovče. Skupini delujeta pod vodstvom Helene Turnšek.
Drugi del srečanja je začela folklorna skupina Navihančki
OŠ Griže, ki jo vodi Monika Pinter. Za njimi so oder napolnili mladi folkloristi Kulturnega društva Gomilsko, in sicer člani Folklorne skupine Srajčke, ki jo vodita Maja Rojnik in Barbara Trogar. Srečanje je sklenila Folklorna skupina Griški veseljaki OŠ Griže, ki deluje pod vodstvom Vlaste Polenik.
D. Naraglav
Malčkom, starim od 4 do 6 let, so župani izročili priznanja, dobili pa so tudi skromna darilca, kot nagrado, ker so pridni bralci oziroma poslušalci, in spodbudo, da to tudi ostanejo.
Z branjem so začeli oktobra 2016 in končali aprila 2017. V tem času so otroci skupaj s starši prebrali vsaj pet knjig, nato so v vrtcu na različne načine predstavili prebrane vsebine, vzgojiteljice pa so jih skrbno motivirale za podoži-vljanje vsebin.
Na bralni seznam so v knjižnici uvrstili večinoma knjige, nagrajene z »zlato hruško«,
znakom kakovosti otroških in mladinskih knjig.
S projektom pri otrocih spodbujajo branje, opismenjevanje, pripovedovanje, nastopanje in druženje. Učijo jih knjižnega jezika, obenem pa pravil lepega vedenja na kulturnih prireditvah. Branje je tudi odlična priložnost za krepitev bližin znotraj družin.
Zanimanje za sodelovanje je iz leta v leto večje. Letos je v projektu sodelovalo kar 765 otrok, in sicer v Občini Braslovče 150, Občini Polzela 125, Občini Prebold 74, Občini Tabor 56, Občini Vransko 60 in Občini Žalec 300. T. T.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
KULTURA
april 2017
19
Pozdrav pomladi
Sneguljčica na žalskem odru
Združeni otroški pevski zbor podružničnih osnovnih šol Letuš, Gomilsko in Trnava z zborovodkinjo Anjo Jezernik in Magdaleno Navodnik, ki jih je spremljala na klavirju.
Pod tem naslovom je v organizaciji žalske območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti 13. aprila v dvorani Doma kulture Bra-slovče potekala območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Nastope je ocenjevala doktorica Dragica Žvar, ki je povedala, da je zadovoljna s kakovostjo predstavljenih zborov in številčnostjo pevcev.
Zaradi velikega števila zborov in nastopajočih so revijo pripravili v dveh delih, na katerih se je skupno predstavilo 15 otroških in mladinskih zborov s 705 pevkami in pevci, prireditev pa je povezovala Nina Markovič Korent. Na prvem koncertu so nastopili Mlajši
otroški pevski zbor Polžki OŠ Polzela (zborovodkinja Mojca Rodič, klavirska spremljava Mija Novak), Otroški pevski zbor OŠ Griže (zborovodkinja Brigita Lesjak, klavirska spremljava Ana Rudnik Pavlica), Otroški pevski zbor Sonček OŠ Polzela (zborovodkinja Mija Novak, klavirska spremljava Vita Sonjak), Združeni otroški pevski zbori POŠ Trje in OŠ Petrovče (zborovodkinja Anita Zolnir, klavirska spremljava Jan Grobelnik, citre Klara Majcen), Mladinski pevski zbor OŠ Griže (zborovodkinja Andreja Konovšek, klavirska spremljava Ana Rudnik Pavlica, violini Nija Hedl in Eva Krušnik), Mladinski pevski zbor OŠ Polzela (zborovod-kinja Mija Novak, klavirska spremljava Vita Sonjak), Mladinski pevski zbor OŠ Petrovče
Korak v pomlad zakoncev Ocvirk
V Občinski knjižnici Prebold so v preteklem mesecu odprli likovno razstavo z naslovom Korak v pomlad. Svoja likovna dela sta na ogled postavila člana likovne sekcije KUD Polzela Lilijana in Darko Ocvirk iz Pariželj, ki sta pred leti že razstavljala v prostorih preboldske knjižnice.
Ob odprtju razstave je zbrane nagovorila knjižničarka mag. Lea Felicijan in ob predstavitvi razstavljavcev povedala, da je to njuna tretja samostojna razstava, da sta samouka, ki drug drugega spodbujata in si z nasveti pomagata pri ustvarjanju. Darko uživa ob slikanju portretov, ženo Lilijano pa privlačijo različni motivi, povezani z naravo. Pri ustvarjanju se zadnje čase najbolj posvečata akrilni tehniki na platnu.
Več o njunem slikarstvu je zbranim spregovoril mladi akademski slikar in domačin Ziga Hriberšek in med drugim dejal: »Ko se sprehodimo skozi postavitev, ki jih tvorijo Lilij anine impresije narave (krajine, živali ...) in portreti izpod Darkovih rok, hitro opazimo,
Darko Ocvirk je Marku Repniku podaril slikarski portret.
da vsa dela morda na prvi pogled res trdno stojijo na tradiciji francoskega realizma 19. stoletja in poznejšega socialre-alizma, a hkrati ponujajo tudi zadostno slogovno svežino, kar jih lepo poveže v lepo eklek-tično celoto. Opazni so vplivi flamskega in italijanskega baročnega slikarstva (predvsem v svetlobnih zasnovah), vplivi impresionizma in postimpre-sionizma (v zasnovi barv in lahkotnosti potez), prav tako so vidni celo modernejši prijemi tako v kompoziciji kot postavitvi figur. Slike so izrazne,
V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu ste si lahko 19. in 20. aprila ogledali balet Sneguljčica v izvedbi Glasbene šole Risto Savin Žalec.
Zbrane je uvodoma pozdravil ravnatelj šole mag. Gorazd Kozmus ter poudaril, da je mentorica baletnega oddelka Ines Mandelj s svojimi učenkami izjemno skrbno izdelala koreografijo, scenografijo in celoten potek predstave. Nastopili so učenci baletnega oddelka glasbene šole, ki so vsem dobro znano zgodbo bratov Grimm predstavili na izjemno všečen način, za kar so jih obiskovalci obeh večerov nagradili z bučnimi aplavzi.
Z baletne predstave Sneguljčica
Baletni oddelek šole je tako dokazal, da od svoje ustanovitve dalje doživlja pravi razcvet, za kar gre zahvala strokovnemu pristopu mentorice Ines
Mandelj in ravnatelju šole mag. Gorazdu Kozmusu, ki skrbno in vestno omogoča učencem kar najboljše pogoje za delovanje.	T. Tavčar
(zborovodkinja Anita Zolnir, klavirska spremljava Jan Gro-belnik).
Na drugem koncertu so nastopili Združeni otroški pevski zbor POŠ Letuš, Trnava, Gomilsko (zborovodkinji Anja Je-zernik in Ana Rehar, klavirska spremljava Magdalena Navodnik), Otroški pevski zbor OŠ Prebold (zborovodkinja Bojana Hrovat, klavirska spremljava Karmen Zazijal, Orffova skupina, solo Urh Štrakl in Jakob Zagožen), Otroški pevski zbor Kobula I. OŠ Zalec (zborovodkinja Zdenka Markovič, klavirska spremljava Tina Stra-hovnik, klarinet Maks Medved, kitara Martin Mutec, solo Lučka Krajnc), Otroški pevski zbor OŠ Braslovče (zborovod-kinja Anja Jezernik, klavirska spremljava Magdalena Navodnik).	T. Tavčar
Učenci zaigrali tudi kot solisti
Glasbena šola Risto Savin Žalec je v četrtek, 4. marca, v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu priredila letni koncert godalnega in simfoničnega orkestra glasbene šole.
Kot smo na prireditvah žalske glasbene šole že navajeni, je dvorana pokala po šivih, množica obiskovalcev pa je vsako točko nagradila z bučnimi aplavzi. Zbrane je na začetku pozdravil ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus, ki je tudi
med koncertom izkazal nastopajočim, tako kot so učenci od njega že navajeni, veliko pozornosti. V prvem delu koncerta se je predstavil godalni orkester, v katerem sodeluje 25 mlajših učencev šole, orkester pa predstavlja predstopnjo za sprejem v simfonični orkester.
V drugem delu koncerta se je predstavil simfonični orkester, ki združuje skoraj 50 mladih glasbenikov, učencev glasbene šole. Na tovrstnih koncertih se učenci predstavijo z orkestrom
tudi kot solisti. Poslušalci so bili navdušeni nad programom, ki sta ga predstavila orkestra, saj je bil zelo skrbno, pestro in zanimivo izbran.
Dirigent obeh orkestrov je bil Andraž Slakan, koncertni mojstrici orkestrov pa Tina Cizej (godalni) in Anja Juhart (simfonični). Tovrstni koncerti predstavljajo za glasbeno šolo izjemno promocijo, godalni oddelek šole pa je tretji največji na šoli in deluje že od leta 1958.	T. Tavčar
Med nagovorom ravnatelja mag. Gorazda Kozmus, v ozadju del godalnega orkestra
Poseben Trianglov večer
predvsem pa jasne v svoji sporočilnosti, kar pa nas pripelje nazaj k naslovu razstave Korak v pomlad.«
Prireditve se je udeležila tudi vodja likovne sekcije KUD Polzela Mojca Korošec, ki likovnike spodbuja k povezovanju in sodelovanju, ob tem pa je izrazila veselje in ponos ob razstavi Lilijane in Darka Ocvirka. Ob koncu je Darko poskrbel za pomladno presenečenje in mag. Marku Repniku, direktorju JSKD Republike Slovenije, podaril njegov portret.
D. Naraglav
V	avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bil v četrtek, 13. aprila, poseben glasbeno--kulinaričen Trianglov večer. Na glasbeno popotovanje z glasbeniki, katerih korenine izvirajo iz različnih kultur, od Egipta do Romunije preko Slovenije, so nastopili Petra Koprivec (klavir), Damir Mazrek (tolkala) in Alexandra Moldovan (glas).
V	skupnem ustvarjanju skozi različne žanre so dosegli, da kompleksna kombinacija etno glasbe, klasike, jazza, afriških ritmov, romunskih besedil in flamenka zveni popolnoma naravno in tekoče. Na koncertu so poslušalci lahko za-
& ' C

™ »i :
I 11
i
■\i
rü
Trianglov večer različnih kultur
gotovo občutili obe skrajnosti: pri tradicionalnih skladbah so jih zasrbeli podplati, medtem ko so jih v senzibilnih vrhuncih improvizacije glasbenikov
posuli mravljinci. Doživetje je bilo celovito: dotaknila se jih je glasba, objelo jih je cvetje, razvajali so svoje brbončice ...
T. T.
20
april 2017
SPORT
_SaAjlnis&e/. datine/S
V zvezo vključenih 44 društev
Mladi uspešni tudi na Serbia open
Delegati Zveze športnih društev Občine Žalec in gostje so se v četrtek, 30. marca, sestali v prostorih Ekomuze-ja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu na redni letni skupščini zveze, ki jo je vodil Sebastjan Cilenšek. Zveza šteje trenutno 44 društev z okoli 3700 člani različnih starosti. Pred uradnim delom skupščine so si ogledali kratek film o športnem utripu v preteklem letu v občini, ki ga je pripravil Samo Sadnik s Savinjske televizije.
O delu v preteklem letu je poročilo podal predsednik zveze Sebastjan Cilenšek. Poudaril je bistvene točke skupnega dela in predvsem vpetost članov upravnega odbora ZŠD Žalec v občinske organe, povezane s športom (svet zavoda, strokovni svet za šport in občinsko komisijo za šport). Zveza je bila soorganizator treh večjih športni prireditev v občini, in sicer Razpnimo jadra, cici olimpijade in teka po žalskih ulicah. Tudi lani je zavarovala vse strokovne kadre vseh društev, ki so člani zveze, vse naloge pa so izvedli s finančno podporo občine in organizacijsko pomočjo ZKŠT Žalec, društev, šol, športnih
S skupščine Zveze športnih društev Občine Žalec
pedagogov in delavcev, ki se s športom ukvarjajo ljubiteljsko ali profesionalno.
S skupnim delom so šport v občini obdržali na visokem nivoju in tudi v prihodnje upajo na vključevanje občanov v športno društveno življenje. Zveza v prihodnje načrtuje poleg obstoječega programa nudenje strokovne pomoči pri načrtovanju in ureditvi občinske infrastrukture, hkrati pa se bodo trudili sodelovati v smislu pomoči društvom pri reševanju njihovih vadbenih problemov.
Po krajši razpravi, v kateri je sodeloval tudi vodja programa za šport pri ZKŠT Žalec
V letošnji tekmovalni sezoni so se mladi braslovški taekwondoisti podali na lov za medaljami in nove tekmovalne izkušnje tudi na mednarodno odprto prvenstvo Serbia open 2017 v Bački Topoli.
Braslovčani so se uspešno kosali z več kot 300 vrstniki
iz 32 klubov iz 14 držav. Na najvišjo stopničko je v formah med mlajšimi deklicami stopila Ana Mešič, pri mladincih pa je to uspelo Simonu Zajcu. V borbah je pri mlajših deklicah zmagala Ana Jan, med starejšimi kadeti Jan Sajtl in Ema Mešič, pri mlajših mladincih pa Simon Zajec, ki je bil z dve-
ma zlatima medaljama izbran tudi za najboljšega mladinca tekmovanja.
Poleg prvih mest so Bra-slovčani osvojili še štiri druga (Eva Jan, Ana Jan, Ema Mešič, Ana Sajtl) in štiri tretja mesta (Pia Matko in Žan Kovačič oba v formah in borbah).
D. N.
Matej Sitar, je povedal, da je bilo lansko leto v Občini Žalec športno zelo pestro in bogato. Zahvalil se je vsem športnikom, pedagogom in tudi staršem, ki nudijo pomoč svojim otrokom in jih spodbujajo pri športnem udejstvovanju. Povedal je, da bo 7. junija Žalec gostil veliko športno prireditev Festival športa mladih, ki se ga bo po trenutnih podatkih udeležilo 2500 športnikov in športnih navdušencev. Delegati so v nadaljevanju skupščine potrdili program dela in finančni načrt za letošnje leto ter v zvezo sprejeli novo društvo, Plesno društvo Spin iz Žalca.	T. Tavčar
Braslovški taekwondoisti z medaljami
Izmenjala strokovne izkušnje
Prva dirka za državno prvenstvo
Jaka Može (AMD Trebnje) je v nedeljo, 2. aprila, zmagal na prvi dirki državnega prvenstva v cross countryju na Vranskem. Drugo mesto je osvojil David Tepuš (ŠD Ple-tenka), tretje pa Jaka Završan (AMD Trebnje).
Na spektakularno 3,5-ki-lometrsko progo so se poleg tekmovalcev za državno prvenstvo podali tudi rekreativ-ci. Dirka na Vranskem je bila uvertura v novo sezono, ki se bo 27. maja 2017 nadaljevala v Radizelu, 30. septembra bo dirka v Semiču. Ob koncu sezone (21. oktobra) pa se bodo vozniki cross countryja znova zbrali na Vranskem, kjer bo AMZS razglasil najboljše v
Podelitev pokalov prvim trem najboljšim na Vranskem
rekreativnih kategorijah. Zmagovalce posameznih kategorij med rekreativci poleg drugih
17.
MAJ
■^ENtBERZOV7
3, 2, 1 START
SOBOTA, 20. MAJ, OB 9:00
POHOD NA GOLAVO
SOBOTA, 13. MAJ, OB 9:00
CICIOLIMPIJADA - VRTCI
TOREK, 23. MAJ, OB 17:00
CICIOLIMPIJADA - MI SMO PRVI
SREDA, 24. MAJ, OB 17:00
WWW.ZKST-ZALEC.SI
RazpnimoJadra [J
Teniški klub Žalec je obiskal profesionalni češki trener Jaroslav Vratislav, trener Katarine Srebotnik, Diane Nakič, Mateja Črešnika in mnogih drugih.
V slovenskem tenisu je pustil močan pečat. Vsako leto prihaja s svojo ekipo varovancev na priprave v Slovenijo, tokrat jih je začel v Žalcu. S Tomažem Volkom sta izmenjala strokovne izkušnje pri delu z mladimi, predvsem na področju metodike poučevanja in testiranja pri vsakdanjem delu. Srečanja s češkim trenerjem so se razveselili številni člani teniške akademije.	T. Tavčar
Jaroslav Vratislav in Tomaž Volk
nagrad čaka še nepozabno doživetje - dan s svetovnim prvakom Timom Gajserjem. T. T.
Zmaga nogometašev policije
Na nogometnem turnirju so se pomerile ekipe slovenske policije, slovenske vojske in slovenskih županov.
V soboto, 1. aprila, so se v	slovenske policije in sloven-	lepem sončnem vremenu in
športnem parku na Bregu pri	skih županov.	prijetnem vzdušju pa so zma-
Polzeli pod pokroviteljstvom	Odigrali so nogometni tur-	go slavili nogometaši slovenske
Občine Polzela zbrale nogo-	nir v počastitev slovensko-	policije pred župani in vojsko.
metne ekipe slovenske vojske,	-ameriškega prijateljstva, v T. T.
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
SPORT
april 2017
21
Hopsi za polfinale
Četrte v pokalu, pete v ligi
S tekme med Hopsi in Krko
Po dveh zmagah proti Zla-torogu (76 : 73) in Olimpiji (89 : 85) ter porazu proti Krki (67 : 81) so košarkarji Hopsov s Polzele odkrito napovedali kandidaturo za polfinale lige Nova KBM.
Varovanci trenerja Boštjana Kuharja so tako prehiteli Union Olimpijo na četrtem mestu. Na tekmi proti Olimpiji so Pol-zelani v 35. minuti vodili kar 83 : 65, ob koncu pa zmagali le z razliko štirih točk. Tekmo si je ogledalo kar 800 gledalcev.
Trener polzelskih Hopsov Boštjan Kuhar je po tekmi proti Olimpiji dejal:
»Ob bučni podpori domačih navijačev smo prišli do pomembne zmage v boju za polfinale državnega prvenstva. Igralcem čestitam za borbeno predstavo in da so zdržali pritiske, ki smo jih bili deležni ob visokem vodstvu. Na koncu se je za nas vse srečno izteklo.«
T. Tavčar
v
Šempetrani ostajajo v prvi ligi
Odbojkarji SIP Šempetra so na povratni tekmi kvalifikacije za popolnitev 1. DOL za moške v gosteh izgubili z Go Volleyjem z 2 : 3 (-27, 13, 20, -26, -9), vendar bodo tudi v prihodnji sezoni igrali med najboljšimi slovenskimi klubi, saj so pred tednom dni na prvi tekmi pred svojimi navijači
zmagali s 3 : 0 (21, 11, 13).
Ker so na prvi tekmi v Savinjski dolini Šempetrani odboj-karjem Go Volleyja prepustili le 45 točk, so za obstanek v pr-voligaški druščini potrebovali 46 točk, do katerih so skorajda prišli že v uvodnem nizu, ki so ga sicer izgubili na razliko. Po zmagi v drugem nizu je bilo
Šahovski memorial Rudija Florjanca
Šahisti so igrali v spomin na Rudija Florjanca.
LETOVANJE OTROK - POREČ 2017
Občinska zveza DPM Žalec bo tudi v letu 2017 organizirala letovanje otrok v Poreču. Letovanje je namenjeno osnovnošolcem, prednost imajo otroci, ki imajo priporočila osebnih zdravnikov, in otroci iz socialno šibkejših družin z območja žalske občine. Glede na razpoložljiva mesta se bodo lahko prijavili tudi drugi otroci. Letovanje bo potekalo v dveh izmenah:
1.	izmena: od 21. 7. do 28. 7. 2017
2.	izmena: od 28. 7. do 4. 8. 2017
Prijavnice in ostale informacije najdete na www.dpmozalec.si.
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
www.kaalinsa.si
Umivalniki, mozaiki, infra rdeči grelci, unikatne svečke, kozmetika, kamnite kadi. Preverite ponudbo!
vprašanje, katera ekipa bo prihodnje leto igrala v 1. DOL za moške, dokončno odločeno. V nadaljevanju je gostujoči trener Sebastijan Cilenšek priložnost za igro ponudil mlajšim igralcem. Pirove zmage pa so se na koncu veselili Prvačani, ki bodo tako še tretje leto zaporedoma igrali v 2. DOL. T. Tavčar
Šahovski klub ŠD Savinjčan Šempeter, ki je bil ustanovljen pred skoraj 70 leti, je tudi letos pripravil memorialni turnir v spomin na soustanovitelja kluba in izvrstnega šahista Rudija Florjanca.
Turnirja se je v soboto, 7. aprila, udeležilo 14 igralcev iz domačega društva ter okoliških društev in klubov. Zmagal je Tomo Studnička iz ŠK Žalec, ki je zbral 6,5 točke, na drugo mesto se je 5,5 točke uvrstil Radovan Krajnc iz ŠK Griže, tretji pa je bil s petimi točkami Štefan Sincek iz domačega društva Savinjčan. Najboljši trije so prejeli pokale. D. N.
Po podelitvi medalj na Pokalu Slovenije
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom Aleša Filipčiča je prejšnji vikend zaključila tekmovalni del letošnje sezone. Na finalnem turnirju za pokal Slovenije je zasedla 4. mesto, še prej pa zaključila ligaška tekmovanja z zmago nad ekipo Ž.U.R.D. in se v sezoni 2016/2017 uvrstila na 5. mesto 1. ADRL.
Prejšnji vikend se je najprej v polfinalni tekmi pokala Slovenije v celjski dvorani Golovec spopadla z domačo celjsko ekipo ŽRK Z' dežele in se odlično borila, a po smoli s poškodbo srednje zunanje igralke Neže Avbelj že v 10. minuti tekme na koncu izgubila z rezultatom 26 : 23 (13 : 10). V malem finalu za tretje mesto se je v nedeljo pomerila z ekipo ŽRK Mlinotest Ajdovščina, a žalske rokometašice ravno tako niso imele sreče. Igrale so brez Neže Avbelj, poškodovali pa sta se tudi krilni igralki Kaj a Krebs
Kadetinje pod vodstvom Aleša Filipčiča in starejše deklice A RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom Jerneja Rantaha se bodo še do konca maja merile v končnici tekmovanja za uvrstitev od 1. do 6. mesta. Kadetinje so do sedaj v končnici zabeležile zmago in tesen poraz (prvi v tej sezoni), st. deklice pa v konkurenci leto starejših dva poraza. Mlajše deklice A in B (v odsotnosti Tane Sutaj jih do konca sezone vodi Jernej Rantah) so si v rednem li-
gaškem delu priborile vsaka po 2 zmagi, in sicer obe proti Celju in Zagorju. Ligaško tekmovanje pa bodo sklenile maja.
Mlajše deklice A in B so se na velikonočni vikend odlično odrezale tudi na velikonočnem turnirju v Kopru. Mlajše deklice B so si v odsotnosti trenerke Tane Sutaj in pod začasnim vodstvom Eve Tratnik priborile 3. mesto (l. 2005), odlično pa so se borile njihove leto dni starejše kolegice.
in Maruša Kompan. Rokome-tašice RK Zelene Doline Žalec so tudi ob precej Ajdovkam naklonjenem sojenju primorskega para sodnikov izgubile 25 : 18 (12 : 9). V pokalu Slovenije so na poti do finala sicer dosegle dve zmagi in uvrstitev v finale je bil za letošnjo sezono lep dosežek.
Z zmago 8. aprila v domači dvorani I. OŠ Žalec proti ekipi
Ž.U.R.D. Koper in z rezultatom 29 : 25 (14 : 12) pa je ekipa RK Zelene Doline Žalec zaključila letošnjo ligaško sezono v 1. ADRL. V sezoni je žalska ekipa v 20 tekmah dosegla 11 zmag in 9 porazov, pestile pa so jo številne poškodbe in druge težave, v zadnji tretjini sezone so zamenjale trenerja. Do konca sezone jih bo vodil Aleš Filip-čič.	T. T., foto: L. K.
Žalčanke državne prvakinje
Državne prvakinje s I. OŠ Žalec so tudi članice RK Zelene Doline Žalec.
Rokometašice I. OŠ Žalec so sredi aprila postale osnovnošolske državne prvakinje v rokometu za šolsko leto 2016/2017. V torek, 11. aprila, so v finalu državnega prvenstva osnovnih šol v rokometu za dekleta l. 2002 in mlajše na OŠ Stopiče v Novem mestu z veliko prednostjo premagale ljubljansko ekipo OŠ Nove
Jarše (12 : 23, polčas 7 : 11) in tesno izgubile z domačo ekipo OŠ Stopiče, kar je bilo dovolj za skupno prvo mesto.
Za najboljšo igralko turnirja je bila izbrana žalska rokometa-šica Nika Trogar. V ekipi I. OŠ Žalec so poleg nje igrale: Lara Zorko Lesjak, Nina Pusovnik, Nika Trogar, Eva Turk, Belma Softič, Dajana Vignjevic, Alja
Pusovnik, Nika Hojnik, Nika Topolovec, Nika Poklečki, Brina Tisa Majcenovic, Lara Potočnik, Nina Flis In Tjaša Jezernik. Vse so tudi članice RK Zelene Doline Žalec. Njihova šolska mentorica je Polona Kuder, trenerja, ki sta jih vodila skozi predtekmovanja in v finalu, pa Tana Sutaj in Jernej Rantah.
L. K., foto: arhiv I. OŠ Žalec
22
april 2017
INFORMACIJE / PISMA BRALCEV / MLADI
_SaAjlnis&e/. datine/S
UTRIPOV HOROSKOP
♦ OVEN V maju boste deležni dobrih vibracij planetov, kar morate izkoristiti sebi v prid. Merkur, planet komunikacije in učenja, ki je zadolžen za delo, se bo že v prvih dneh meseca postavil direktno in vse do sredine maja potoval prav po vašem znaku, kar bo zagotovo vplivalo na uspešno delovanje. Prav ves mesec boste ljubljenec Venere, prelestne kraljice ljubezni in denarja. Vidno vas bo polepšala in vam omogočila čudovite urice v dvoje. Maj bo prelep tudi za vse na novo zaljubljene.
Naj pesem pove s Tilnom Artačem
♦ BIK Vladavina vašega znaka v prvih treh tednih bo vplivala na umirjeno in uspešno obdobje. Nekaj stresa preti tik pred polno luno, ki bo tokrat 10. v mesecu. Nasprotovala vam bo luna v močnem škorpijonu, zato bo sklepati kompromise skoraj »misija nemogoče«. V ljubezni boste brez zadržkov povedali, kaj vam ugaja in kaj bi želeli spremeniti. Naj vas spremlja tudi kanček diplomacije, da ne boste izpadli celo egoistično.
♦ DVOJČKA Ves mesec maj boste gostili v svojem znaku Mars. Planet, ki slovi kot velik bojevnik, vam prinaša velike vire energije. Z njo morate ravnati previdno, da se ne bo obrnila proti vam. Več fizično zahtevnejšega dela in rekreacije bo pravi balzam za vaše počutje. Zaradi notranjega nemira bo bistvenega pomena dinamika dogajanja. Sami, v družbi ali s partnerjem boste rade volje raziskovali in odkrivali novosti v svojem življenju.
♦ RAK Vaša pričakovanja imajo trdno podlago, zato takoj prenehajte z dvomi in s črnogledostjo. Le tako boste bolj neposredno uresničevali svoje interese in zastavljene cilje. Delo bo v ospredju, vse sile boste usmerili z namenom izboljšati svoj položaj. Nekdo čaka na vaše privoljenje, zato se ne obirajte z odgovorom. Vseeno je, kakšen bo odgovor, pomembno je le to, da razčistite z dilemo. Vse bo sedlo na svoje pravo mesto.
♦ LEV Kar nekoliko utrujeni boste vstopili v nov pomladanski mesec. Vaše ideje bodo izvrstne, vendar si za njihovo uresničitev vzemite dovolj časa. Nagnjeni boste h kampanjski porabi časa, kar pomeni, da boste hoteli delati več stvari hkrati. Napaka, pojdite korak za korakom! Ljubezen vas vedno najde in tudi tokrat vas ne bo zaobšla. Ognjena Venera bo v to obdobje vnesla strast in maj bo poleg romantike, po kateri slovi, tudi sicer izjemen.
♦ DEVICA Vsaki stvari boste hoteli najti svoje mesto, vse pospraviti po predalčkih, kar vam bo vzelo ogromno časa. Z boljšo organizacijo in bolj filozofskim pogledom na svet si lahko življenje močno olajšate. Razmislite, ne bo vam žal. Življenje bo dobilo nekoliko pospešen ritem, kar vam bo ugajalo. Zaradi pestrejšega družabnega življenja lahko vstopijo vanj tudi nove osebe, kar bo dobrodošla sprememba.
♦ TEHTNICA Merkur bo že ob začetku meseca nastopil direkten hod, kar bo vplivalo na hitrejše odvijanje vaših načrtov. Obeta se konec določenim zamudam in zastojem, kolesje dogodkov pa se bo odvijalo z močnejšim tempom. Na čustvenem področju boste imeli večkrat občutek, da je partner prezahteven do vas. Vaši odzivi bodo lahko pretirani, zato imejte vedno v mislih idejo harmonije, ki vas bo pomirjala.
♦ ŠKORPIJON Prvi trije tedni v maju bodo nekoliko zahtevnejši. Od vas bodo pričakovali veliko sodelovanja ter prilagajanja ljudem in okolici. To v vsakem trenutku ne bo najenostavneje, ampak z malo truda bo vse tako, kot mora biti. Vaša samozavest bo občasno zanihala in nekaj negotovosti se lahko odrazi tudi na čustvenem področju. Vendar vzroka za ljubosumje, še manj za posesivnost, res nimate. Hitro opravite s takšnimi mislimi.
♦ STRELEC »Tudi počasi se daleč pride,« je letošnja lekcija v vašem življenju. Vam, ki ste vedno v akciji, dinamični, polni energije, bo najtežje umiriti to strast in delovati počasneje. Vendar bo to najbolj modra odločitev. Vaša prizadevanja bodo vidna tudi po finančni plati, kar vas bo še posebej veselilo. Ljubezen ne bo nepomembna, prav nasprotno, dovolj časa boste našli tudi zanjo.
♦ KOZOROG Trdnost in stabilnost sta temelja, na katerih ste vedno pripravljeni graditi svojo prihodnost. Neko situacijo iz preteklosti boste popravili in ob tem začutili, da ste ta izpit opravili z odliko. To vam bo dalo novih moči in nov zagon za nadaljnje delo. Po zatišju prihaja za vaš okus skoraj preveč dinamično obdobje. Družabno življenje bo cvetelo, cveteli boste tudi vi. V ljubezni bo strastno in zanimivo.
♦ VODNAR Ogromno energije boste imeli, zato se vam ne bo težko osredotočiti na različna področja vašega delovanja. Izvirnim pristopom in ino-vativnim idejam je potrebno dati prosto pot, saj boste zelo lepo nagrajeni. Malo spomladanske utrujenosti boste zelo uspešno pregnali. Najbolj vas bo navduševala zanimiva in nenavadna družba. Partner se bo čudil vaši strasti, s katero boste doživljali neko novo poglavje.
♦ RIBI Vaša energija bo nihala, prav tako vaša pripravljenost za delo. Pošteno se boste morali potruditi za dobro zbranost in primerne delovne rezultate. Ampak nagrada bo tem sladka in vaša motivacija bo odlična. Maj, mesec zaljubljenih, tudi vas ne bo pustil ravnodušnih. Pričakovanja, ki jih gojite, naj bodo zmerna, le tako boste srečni. Nagnjeni boste namreč k pretiravanju in iskanju nemogočega.
Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35.
Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter facebook dolores astro).
V športni dvorani OŠ Prebold je v sredo, 19. aprila, potekala zaključna prireditev 22. pesniškega natečaja Naj pesem pove, ki jo vsako leto pripravi aktiv slovenistk Osnovne šole Prebold. Na prireditvi sodelujejo mladi pesniki osnovnih šol iz Savinjske doline in s širšega območja. Učenci so letos pesnikovali na temo živali.
Na natečaju, s katerim je pred 22 leti začela takratna učiteljica Marija Smerke, zdaj pa sta glavni organizatorki Maja Laznik in Vesna Kumer, tudi avtorici scenarija in izdaje brošure, je letos sodelovalo 16 osnovnih šol, in sicer OŠ Antona Aškerca Velenje, OŠ Blaža Kocena Ponikva, OŠ Braslovče, OŠ Polzela, OŠ Petrovče, OŠ Griže, OŠ Šempeter, OŠ Vransko - Tabor, POŠ Tabor (OŠ Vransko - Tabor) , OŠ Frana Roša Celje, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, OŠ Štore, OŠ Nazarje, OŠ Šalek Velenje, POŠ Topolšica (OŠ Karla De-stovnika - Kajuha Šoštanj) in OŠ Prebold.
Na letošnji zaključni prireditvi natečaja je bil gost vsestranski ustvarjalec glasbenik, humorist in imitator Tilen Artač,
Pesniško in glasbeno s Tilnom Artačem
ki se je občinstvu in mladim ustvarjalcem najprej predstavil v podobi pesnice in pisateljice Svetlane Makarovič, ki jo zna izvrstno oponašati, nato pa kot vrhunski glasbenik s svojim violončelom. V pogovoru z voditeljico prireditve Evo Kreže je gost poskrbel za humorne vložke v obliki posnemanja nekaterih znanih oseb in živali.
Udeležence prireditve je pozdravil ravnatelj Oton Račečič in izrekel vse priznanje svojim so delavcem, mentoricam in mladim pesnicam in pesnikom. Za prijetno sceno in zgodbo o
živalih so poskrbeli učenci Vita Klemenčič, Neža Žlof, Naj Zazijal, Aljaž Herodež, Jakob Zagožen, Eva Pišek in Nika Novak ter na ta način obeležili tudi 60-letnico prve izdaje knjige Muca Copatarica, najbolj znane in priljubljene pravljice, ki jo je napisala Ela Peroci.
Po uradnem delu prireditve so mladi ustvarjalci in njihovi mentorji nadaljevali z druženjem ob dobrotah, ki so jih za to priložnost pripravili v šolski kuhinji, razšli pa so se z željo po ponovnem pesniškem druženju ob letu osorej.	D. N.
Prvi koraki v ekologiji
V mesecu aprilu, v času obe-leženja svetovnega dneva voda in Zemlje, po vsej državi že tradicionalno potekajo akcije čiščenja in urejanja okolja. Tudi v našem vrtcu smo vzgojiteljice želele prispevati k ozaveščanju in prostovoljstvu ter tako prispevati h kakovosti življenja vseh nas. Zavedamo se, da lahko čisto majhen prispevek vsakega posameznika pripomore k ohranjanju pitne vode, čistih tal in obenem lahko z lastnim ravnanjem poskrbimo za privlačnost okolja, kjer bivamo. Verjamemo, da lahko občutek odgovornosti do okolja otroku privzgojimo (že v predšolskem obdobju), z osnovnimi pojmi ekologije ga lahko dnevno seznanjajo starši, otroci pa znanje nadgrajujejo tudi v šoli.
Ves mesec so se v vrtcu prepletale dejavnosti na temo ekologija. Preko različnih dejavnosti so otroci razvijali in pridobivali znanja in krepili zavest o pomembnosti varovanja okolja in spoznavali pomen ekološkega ravnanja, predvsem ločevanja odpadkov. Seznanjale smo jih predvsem z informacijami, kako, na kakšen način ljudje vplivamo na naravo in kako lahko dejavno prispevamo k varovanju in ohranjanju ter urejanju naravnega okolja, v katerem živimo.
Otroci so skozi dnevno rutino spoznavali ekološke korake k zniževanju: ugašaj, znižuj, zmanjšaj, recikliraj (poraba električne energije, poraba papirnatih brisač in mila, poraba vode, varčna uporaba papirja pri risanju ...). Vzgojitelji-
ce smo pripravile spodbudno učno okolje (nasmetile smo igrišče z raznimi odpadki). Otroci so se podali na lov za odpadki, jih pobirali in hkrati ločevali v mini zabojnike, ki smo jih sami izdelali (papir, embalaža, biološki odpadki, zamaški). Ker konkretna izkušnja otroku omogoča izgrajevanje predstav o živem in o naravi kot celoti, smo spoznavali in si ogledovali ekološke otoke v naši okolici vrtca. Iz odpadne embalaže, ki so jo otroci prinašali v vrtec, smo izdelali razne namizne eko igrače in odpadke spreminjali v preprosta glasbila. Iz odpadnih plastenk smo vzgojiteljice za otroke pripravile igro na igrišču, ki ponuja veliko možnosti za raziskovanje, učenje in gibanje.
Na delavnicah so otroci s svojimi starimi starši in z vzgojiteljicama iz majic izdelali eko vrečke (1.oddelek, enota Žalec 2)._
Že samo sprehod v naravi je lahko trenutek, ko otroci začne-
jo doživljati, spoznavati, ozave-ščati in odkrivati naravo hkrati z razvojem lastnih miselnih sposobnosti in osebnostnim razvojem. Dobro bi bilo, da bi se še nadalje lahko sprehajali v čistem okolju. Skrb za okolje in za prihodnost naših naslednikov je ena najpomembnejših nalog vsakega posameznika, zato poskrbimo, da bo odpadkov čim manj, in se ravnajmo po načelu: Zmanjšaj, ponovno uporabi in recikliraj!
vzg. Lorena Jenšterle JZ Vrtci Občine Žalec, enota 2
POPRAVEK
V prejšnji številki časopisa se je v pismo bralcev z naslovom Pravica do zdravega življenjskega okolja prikradel tiskarski škrat in napačno podpisal avtorja pisma. Pravilni podpis je Alojz Morinc, Žalec, Civilna iniciativa »Za zdravo bivalno okolje«. Za pomoto se opravičujemo.
Uredništvo
PESTICID UBIJA
Ko še majhen fantič sem bil, takrat nisem zavedal se in v šolskih klopeh se še nisem učil, da pesticid hud strup za naravo je.
Počasi sem rasel v objemu narave, na sosedovem travniku sem se igral, opazoval ptice, cvetlice, imel obilo zabave, naravo res dobro sem že poznal.
Poslušal sem ptice, žuželk glasno brenčanje, vonjal cvetlice, doživljal lepote vsakdanje.
Življenje je teklo brezskrbno naprej, tisoče rož je vsako leto cvetelo
in roji čebel po cvetovih, poglej!
Še sonček je manjkal in vse je dehtelo.
Nekega dne je vse
spremenilo se,
ko sosed pesticid je pripravil
in z njim poškropil
travnike vse,
ni se zavedal,
kaj s tem je napravil.
Nikoli več se tam nisem igral, saj s strupom je zemljo poškropil, vse je žuželke in ptice odgnal in travnik se v grob je čez noč spremenil.
Pekoč vonj po strupu se dvigal z zemlje je, narava pa je obupu predala se.
Kje so črički in kje čebele? Kam so odletele ptice vse? Kam so cvetlice dišeče se vzele? Zakaj v ostre trne so odele se?
In čemu je sploh
vse poškropil?
Samo da plevela ne bi imel,
je polovico travnika pobil,
namesto da bi motiko
v roke vzel.
Nihče več ne zaveda se, nikomur več ni mar za naravo, za živali ne, večini gre le za denar.
Na tem travniku zdaj manjka življenja, strup je pregnal, kar živelo je, ni več cvetlic ni ptičkov žgolenja,
prazno in tiho postalo je vse.
Že dolgo travnik ni več, kar je bil,
morda tudi nikoli več ne bo. In če se kdo iz tega je kaj naučil, ne škropimo, sicer res bo hudo!
Marcel Semprimožnik, 9. a, OŠ Vransko - Tabor
_SaAurUs&e/.daiitte/A
MLADI
april 2017
23
Kdo bo z nami šel v gozdiček
V
Za zdravje na I. OŠ Žalec
Kdo bo z nami šel v gozdiček je bil naslov zanimive dobrodelne prireditve v mesecu družine, ki jo je pripravil Vrtec Prebold. Prireditev je namenjena staršem in vsem, ki želijo prispevati v sklad vrtca, ki je namenjen za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin.
V letošnjem šolskem letu so si za ta projekt izbrali gozd. Odkrivali so ga po dolgem in počez in tako bo tudi v prihodnje, saj je odkrivanje njegovih lepot in skrivnosti nekaj lepega in posebnega ter nikoli končanega. Kaj nam gozd daje, omogoča, sporoča, pa so posamezni oddelki otrok pokazali s svojimi nastopi.
Prireditev je s pozdravnim nagovorom začela vodja Vrtca Prebold Ljudmila Podgoršek, v nadaljevanju pa je zapel otroški pevski zbor pod vodstvom Marjane Glušič s korepetitorko Bojano Hrovat.
Otroci med svojim nastopom
Staršem, babicam in dedkom ter drugim udeležencem prireditve, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, je spregovoril tudi ravnatelj preboldske osnovne šole in vrtca Oton Račečič, ki je poudaril pomen te prireditve in čestital organi-zatoricam za njihovo zagnano in požrtvovalno delo. S prije-
tnim govorom je svoje dodala predsednica vrtčevskega sklada Mojca Štuc, za uvod v predstavo pa je poskrbela Marija Petrovec. Ob koncu so vsi skupaj zapeli pesem, že kar himno tokratnega projekta Kdo bo z nami šel v gozdiček, ki jo je napisala vzgojiteljica Marija Petrovec.
D. Naraglav
Večer za dušo na I. OŠ Žalec
V četrtek, 30. marca, je na I. OŠ Žalec potekal večer za dušo, ki ga je za sodelavke pripravila skupina učiteljic. Pod naslovom »Dober dan, življenje« so se zvrstile različne delavnice, vrhunec pa je bil koncert koroške pevke Ditke.
Udeleženke večera so najprej sodelovale v dveh različnih delavnicah. V literarni delavnici so na svojstven način ustvarjale poezijo in prebirale verze slovenskih pesnikov Toneta Pavčka in Ferija Lainščka. V likovni delavnici pa so se preizkusile v oblikovanju iz gline in ustvarile čudovite izdelke. Poskrbljeno je bilo tudi za razvajanje brbončic, saj so pod spretnimi prsti nastali okusni slani in sladki prigrizki, s katerimi so se okrepčale. Za posebno doživetje pa je poskrbela priljubljena koroška pevka Ditka, ki je skupaj s svojim očetom odpela verze že omenjenih pesnikov in s svojo
Takole so učiteljice ustvarjale z glino.
glasbo pričarala čarobno vzdušje. Celotno dogajanje se je pozno zvečer zaključilo v telovadnici ob skupnem sproščanju.
Poleg tega, da je bil večer namenjen medsebojnemu druženju na malo drugačen način, pa je imel dogodek tudi dobrodelno noto. Nastale izdelke so namreč prodali na šolski veliko-
Petrovčani na državno
V okviru 11. državnega preverjanja usposobljenosti osnovnošolskih ekip iz prve pomoči, ki ga organizira Rdeči križ Slovenije, je 12. aprila v predavalnici žalskega območnega združenja RKS potekalo lokalno tekmovanje osnovnošolskih ekip prve pomoči.
Udeležile so se ga štiri ekipe, in sicer I. OŠ Žalec, OŠ Šempeter, OŠ Petrovče in OŠ Polzela. Ekipe s petimi člani so morale pokazati znanje o delovanju Rdečega križa in prve pomoči. V teoretičnem delu so morali tekmovalci odgovarjati na vprašanja o prvi pomoči in gibanju Rdečega križa, v praktičnem delu pa pokazati, kako bi uporabili svoje znanje o prvi pomoči
Ekipa OŠ Petrovče je zmagala tudi na regijskem tekmovanju in se uvrstila na državno.
v različnih zaigranih situacijah. Ocenjevala sta jih licencirana predavatelja prve pomoči pri žalskem območnem združenju RKS Martina Lesjak Povše in Rok Repas. Največ točk je zbra-
Blaž Janc med delitvijo avtogramov
Na I. OŠ Žalec so že deveto leto zapored ob 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, pripravili zanimivo dopoldansko dogajanje pod geslom Depresija lahko prizadene vsakega izmed nas. Vsi zaposleni so se skupaj s koordina-torico Alenko Žnidar v obliki integriranega pouka posvetili skrbi za duševno zdravje in odkrito spregovorili o depresiji in različnih stiskah, ki jih doživljajo tako otroci kot odrasli.
Dan so začeli z minutami za zdravje - z jutranjo telovadbo
s članom slovenske rokometne reprezentance Blažem Jancem. Učenci so mu najprej z zanimanjem prisluhnili, nato pa so skupaj še telovadili. Sledile so različne delavnice po razredih, v katerih so ob izbrani literaturi spoznavali različne duševne stiske ali pa so z zunanjimi sodelavci (Univerzo za tretje življenjsko obdobje, Simono Fabjan in Alenko Brodnik) spoznavali možnosti premagovanja teh stisk. Kasneje so se podali na sončna igrišča in na svežem zraku z gibanjem poskrbeli še za zdravo telo.
Vsako leto dogajanje zaokrožijo s poudarkom na bio pridelani hrani in tudi letos so ob degustacijskih mizah lahko okušali zdrave bio izdelke z znakom višje kakovosti. S svojimi zdravimi izdelki so se predstavili mlekarni Celeia in Krepko, pekarne Pečjak, Postojna, Vita pek in Vita aktivus, Podravka, Mlinotest, Pivka, Perutnina Ptuj, KZ Šaleška dolina in domačija Grčin.
Tako so celostno pristopili k vzgajanju mladih v zdrave in odgovorne ljudi, ki jim je mar za svoje zdravje. T. Tavčar
Predavanja in obisk muzeja
nočni tržnici, izkupiček pa bo namenjen kritju stroškov šole v naravi za učence iz socialno šibkejših okolij. To je bil prvi tovrsten dogodek na I. OŠ Žalec in glede na izjemno pozitiven odziv pobudnica tokratnega dogodka Tanja Vasle obljublja, da ne bo zadnji.
T. T.
V	programu dela Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) Spodnje Savinjske doline so številne aktivnosti namenjene ohranjanju spomina na osamosvojitvene čase. Med njimi zavzemajo posebno mesto srečanja z učenci 9. razredov osnovnih šol, v okviru katerih jim predstavniki združenja predstavijo nekatera obdobja, ki so v učbenikih zelo skromno predstavljena.
V	preteklem mesecu so se srečali z učenci osnovnih šol Vransko, Tabor, Braslovče, Polzela, Žalec, Prebold in Griže. Učencem so predstavili osamo-
svojitveni čas nekdanji sodelavci v takratnem 81. območnem štabu TO Žalec in člani predsedstva ZVVS predsednik Adi Vidmajer, Zdenko Terpin, Emil Pižorn in Ludvik Onuk. Srečanj se rad udeleži tudi predsednik žalskega odbora policijskega veteranskega društva Sever Rado Gašparič, ki učencem predstavi vlogo policije oziroma takratne ljudske milice v času osamosvajanja.
Veterani so lani začeli tudi z organizacijo ekskurzij v muzej osamosvojitvene vojne in slovenske vojske, ki se nahaja v 160 let stari kadetnici v Mariboru in nosi ime po generalu Maistru. Muzej so si prvi
ogledali učenci 9. razredov OŠ Petrovče, letos pa so v Maribor popeljali učence OŠ Šempeter. Ob spremstvu veteranov in pod strokovnim vodstvom kustosov muzeja so si ogledali muzej osamosvojitvene vojne in razstavo najstarejših pušk in pištol ter drugo orožje in opremo, ki so jo uporabljali v obeh svetovnih vojnah in v vojni za osamosvojitev Slovenije v letu 1991.
Na ekskurzijo v Maribor bodo popeljali učence vseh šol, organizirali bodo najmanj eno na leto, če pa bodo za to na voljo občinska sredstva, bo lahko takšnih ekskurzij na leto več.
D. N.
la ekipa OŠ Petrovče, ki se je 20. aprila na OŠ Frana Krajnca Celje udeležila regijskega preverjanja iz prve pomoči, in si tam z zmago zagotovila uvrstitev na državno tekmovanje. D. N.
Učenci OŠ Šempeter v družbi veteranov pred kadetnico v Mariboru
24
april 2017
SAVINJSKE ZGODBE
_SoAtlnis&e/. datine/S
Smučanje njegova ljubezen in delo
Tako bi na kratko lahko rekli za 60-letnega Gojmirja Klinarja, člana Smučarskega kluba Gozdnik, ki obeležuje letos 40-letnico delovanja in smučarskega poslanstva. Na njegovi uspešni poti je svoj velik delež pridal ravno nekdanji smučar in nato trener Gojmir Klinar, ki trenutno živi v Što-rah, kjer se je pravzaprav tudi rodil. Za svoje dolgoletno delo in uspehe na področju smučarskega športa je na letošnji podelitvi priznanj Športnika leta v Občini Žalec prejel priznanje za življenjsko delo.
Njegovo življenje in delo sta povezana s smučanjem in z uspehi tako z žensko jugoslovansko reprezentanco, SK Velenje, finsko reprezentanco kot tudi z uspehi SK Gozdnik Žalec, kjer je naučil smučati najmanj 2500 otrok. Klub je bil uradno ustanovljen 8. aprila 1977.
»Jaz sem otrok Železarne Štore, kamor so se moji starši preselili z Gorenjske, kjer je smučanje že v genih. Ta šport so imeli radi tudi moji starši in logična posledica je bila, da sem tudi sam zelo hitro stopil na smučke. Takrat so bile še prave zime z dovolj naravnega snega. Smučanje mi je bilo v veliko veselje in zadovoljstvo. Začel sem tudi tekmovati in dosegati lepe rezultate. Po končani srednji šoli sem s tekmovanji prenehal, saj sem se posvetil šoli, smučanje pa se imel za zapolnitev prostega časa. Po končani gimnaziji v Celju sem nadaljeval šolanje na ljubljanski fakulteti za šport in se počasi usmerjal v smučanje, kar je bila logična posledica mojega predhodnega udejstvo-vanja v tem športu. Priključil sem se SK Novinar v Ljubljani, ki je bil takrat najmočnejši smučarski klub. In tu se je začela moja trenerska pot. Postal sem pomočnik trenerja Jožeta Šparovca, ki je vodil takratno žensko jugoslovansko reprezentanco. To je bil čas od leta 1980 do 1984 in to je bil tudi čas
Zakonca Metka in Emil Medvešek iz Andraža nad Polzelo sta drugo aprilsko soboto v krogu svojih domačih, prijateljev in znancev praznovala 50 let skupnega življenja - zlato poroko. Civilni obred je opravil polzelski župan Jože Kužnik, za praznično vzdušje pa je več kot šestdesetim svatom poskrbel Mešani pevski zbor Skala iz Šempetra.
Emil Medvešček se je rodil leta 1945 na Bregu pri Polzeli. Po končani osnovni šoli se je izučil za avtomehanika. Zaposlen je bil v APS Velenje, leta 2004 pa se je upokojil kot samostojni obrtnik. Žena Metka je dve leti mlajša in je po končani osnovni šoli v Šempetru končala administrativno šolo v Celju. Zaposlena je bila v Intereuropi Vele-
priprav na zimsko olimpijado v Sarajevu. V tem olimpijskem obdobju so se na področju ženskega smučanja naredili prvi resni koraki. Imeli smo dobro in homogeno ekipo deklet, ki so že prihajala do točk svetovnega pokala in tudi do zmagovala v evropskem pokalu. Žal mi ni bilo dano, da bi lahko šel z njimi na olimpijado, saj sem moral na služenje vojaškega roka,« je dejal moj sogovornik.
Iz Velenja na Finsko
Gojmir Klinar je po odslu-ženju vojaškega roka svoje trenersko delo nadaljeval v SK Velenje, nato pa ga je zamikala tujina in se je kar nekaj let posvetil treniranju mladih Fincev. »Po prihodu iz vojske sem dobil še ponudbo, da nadaljujem delo z reprezentanco, a sem se raje odločil za Smučarski klub Velenje, kjer je bila ekipa mladih smučarskih zanesenjakov, ki so bili na dobri poti, da postanejo uspešni tekmovalci. Nekaterim je to uspelo in prišli so v reprezentanco, v ekipo A. In zaradi dobrega dela uspehi niso izostali. Ko je človek mlad, misli, da je tudi najpametnejši in dovzeten za nove izzive. Sam nisem bil nič drugačen in ko je prišla ponudba s Finske, kjer naj bi treniral mlade Fince, ki študirajo v Nemčiji in Avstriji, sem ponudbo sprejel in se preselil v Nemčijo. Tako se je začelo 12-letno (od 1988 do 2002) sodelovanje s finsko smučarsko reprezentanco in z njihovimi smučarji dijaki in študenti. Z njimi sem treniral in tekmoval po Evropi, občasno pa smo se pridružili reprezentanci. To je bilo lepo in zanimivo obdobje mojega življenja, a človek se počasi naveliča tujine, vse bolj me je dajalo domotožje in tako sem se znašel doma in se vključil v delo SK Gozdnik Žalec. Moje delo s finsko reprezentanco pa je nadaljeval Jože
Gazvoda. Fante v SK Gozdnik sem poznal že od prej in ko mi je Matjaž Baudek povedal, da imajo tekmovalce, s katerimi bi radi šli na prvi trening v Kaprun v Avstrijo, sem ponudbo z veseljem sprejel. Na smučišču sem ugotovil, da so otroci slabi smučarji. Poleg tega so imeli problem z obutvijo, pihal pa je tudi močan veter, tako da so bili pogoji za trening zelo težki. Spomnim se nekaj otrok, ki so skoraj ob vsakem zavoju padli. Po štirih ali petih dneh treninga so se naučili že lepo smučati. Ker pa pred Kaprunom niso veliko vozili med količki, je bil moj moto, da je potrebno otroke najprej gibalno izobraziti, jih povabiti na sneg in z njimi trdo delati. Kmalu zatem je bila prva tekma nove sezone, in sicer 1. memorial Roka Petroviča. Ko smo prišli na prizorišče, so se tekmovalci drugih klubov pripravljali na tekmo, imeli so po dva para smuči in zbujali občutek, da so za nas nepremagljivi. S tem se nismo obremenjevali, bili smo sproščeni, se malo zabavali s kepanjem in čakali na tekmo. Naši tekmovalci so vedeli, kaj morajo storiti in kako odpeljati. Za vse je bilo veliko presenečenje, ko je zmagal naš tekmovalec Nejc Lovec,« se spominja Gojmir, ki je bil od leta 2003 do 2007 glavni trener SK Gozdnik, od leta 2007 dalje pa državni delegat alpskega smučanja, izvajalec tekmovanj, vodja tekmovanja na FIS-tekmah v Sloveniji in nadzornik smučišč.
Prvenstveno učiti otroke
»Moje delo je bilo zelo pestro in zanimivo, saj sem poleg trenerskega dela pripravljal tudi tekme evropskega pokala na Rogli, tekme, ki jih je organiziral ali pripravljal naš klub SK Gozdnik, med drugim tudi tiste, ki so pred leti potekale v organizaciji Smučarskega izziva pod vodstvom Uroša Vidma-
jerja na slovenskih smučiščih na Golteh, Rogli, v Cerknem, Kranjski Gori, na Krvavcu ... V klubu se že nekaj let ne ukvarjamo več s tekmovalnim delom, ampak učimo otroke smučati. Če v klubu nimaš profesionalnega trenerja, tekmovalno smučanje odpade. Tekmovanja zahtevajo polno angažiranost. Dokler imaš opravka z otroki, ki smučajo zato, ker uživajo, še nekako gre, če pa želiš višje, se pravo delo šele začne. Ni dovolj, da otroke izobraziš, da znajo dobro smučati, potrebno je imeti profesionalnega trenerja in zagotovljena finančna sredstva, saj so stroški za starše preveliko breme, država pa da malo ali nič,« je poudaril Klinar in dodal, da so se zato v klubu tekmovalnemu športu raje odpovedali.
»Svoje poslanstvo vidimo in ga tudi izvajamo tako, da izobrazimo čim več otrok za ta zimski šport. Organiziramo tečaje med počitnicami ali med vikendi in omogočamo otrokom, da uživajo na snegu, se naučijo dobro smučati in da to postane del njihovega vsakdanjega življenja. Tisti, ki si želijo, imajo voljo in podporo staršev, pa lahko to znanje nadgrajujejo v tistih klubih, ki imajo svoje tekmovalne selekcije. Želimo si, da bi se klubu, v katerem smo zdaj večinoma starejši, pridružili mlajši, ki bodo počasi prevzeli naše delo. Je pa res, da so časi drugačni, obveznosti v službah zahtevnejše, zato je težko dobiti ljudi, ki bi se bolj angažirali. Ne glede na to upamo, da bodo prišli
V organizaciji Zgodovinskega in narodopisnega društva Prebold je v prostoru preboldske muzejske zbirke Prebold skozi čas potekal zanimiv pogovorni večer z ustvarjalko narodnih noš Marjetko Škorjanc.
Danes 49-letna Marjetka Škorjanc se je izšolala za računalniško tehnico, čeprav je želela postati šivilja, vendar so ji temu nasprotovali. Šolo je dokončala kot štipendistka Tekstilne tovarne Prebold, kjer je bila nekaj zaposlena, hkrati pa je sledila svojim sanjam o kreiranju in šivanju.
Začelo se je s popravilom gorenjskih narodnih noš za plesalce FS Grifon Šempeter, ki so se odpravljali na gostovanje v Francijo, nadaljevalo pa z izdelavo primorskih narodnih noš, z raznimi seminarji, delavnicami, kjer je pridobivala potrebna nova znanja. Izbrana je bila med 100 najboljših rokodelcev Slovenije in z njimi razstavljala v Slovenj Gradcu. Sledila so povabila na razstavo na obrtnem sejmu v Celju. Celjskega sejma se je kar nekajkrat udeležila, razstavljala je tudi v okvi-
boljši časi. Mogoče na vse skupaj gledamo preveč črnogledo, smo skeptični, kar me moti. Dajmo pobrati dobre stvari, jih ohraniti in nadgraditi. Ne »šimfajmo«, ne kritizirajmo in ne govorimo, da ni mogoče narediti. Vse je mogoče, ampak v sodelovanju, z voljo . Če vsakdo doda le en kamenček v mozaik, je mogoče vse narediti, kar velja na splošno v življenju,« še dodaja Klinar in mi ob koncu pogovora zaupa, kakšen je bil kot trener in kako danes gleda na slovensko smučanje.
Šport za delovne navade
»Ko sem se pogovarjal z nekaterimi nekdanjimi tekmovalci, so mi povedali, da sem bil precej zahteven trener, kar jim ni bilo najbolj po godu, a so se zavedali, da brez resnega dela tudi ne morejo pričakovati rezultatov. Skozi šport razvijaš delovne navade, daje odgovornost in vedno je cilj biti najboljši. Ne samo v športu, tudi drugje. S tega vidika mi je mogoče žal za kakšen dan, ki so ga moji nekdanji tekmovalci zamudili, ko sem jih treniral. Ni problem en dan, problem je, ko delaš nekaj let in če vsak dan delaš deset minut manj kot drugi, se to v življenju pozna. Šport in kultura sta del življenja in kdor se s tem ukvarja in je uspešen tudi v izobraževanju, bo uspešen tudi v življenju,« poudari Klinar in v nadaljevanju postreže z odgovorom na drugi del vprašanja o slovenskem smučanju danes.
ru mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca, blestela je s svojimi izdelki na razstavi v Mozirskem gaju itd. Izjemen dosežek ji je, skupaj z veziljo Ivanko Falant iz Galicije, uspel na mednarodnem festivalu vezenja v Velenju, kjer sta razstavljali bluzo po »modi« z začetka 20. stoletja in za današnji čas ter osvojili prvo nagrado. Na podlagi izkušenj, ki jih je pridobila z izdelavo primorskih in gorenjskih noš, je spoznala svoj pravi izziv -izdelovanje oblačil na osnovi starih fotografij.
Gojmir Klinar
»Z zadovoljstvom lahko rečem, da so rezultati slovenskega smučanja trenutno zelo dobri. Če pogledamo v preteklost, so bila uspešna tudi 80., 90. leta, da ne govorim o fenomenu Tine Maze in zdaj Ilke Štuhec. Bili so vzponi in padci. Padci prihajajo zato, ker je naša športna politika napačna. Glavna težava je v pogosti zamenjavi trenerjev in funkcionarjev v preteklih letih. Če gremo samo na žensko smučanje in izpustimo Tino in zdaj Ilko, naš novi briljant, ki ga je oblikoval vaš sovaščan, je opaziti, da se rezultati poznajo, če dela trener z ekipo več let. Tako bi moralo biti tudi pri delu z moško reprezentanco. Nekaj pa se moramo zavedati, da nas je Slovencev komaj za predmestje kakšnega velemesta, pa smo kljub temu lahko svetovni prvaki v mnogih športih. Tega bi se morali zavedati in če ohranimo to in še kaj nadgradimo, je to za naš maloštevilčen narod več kot dovolj.«
D. Naraglav
V njenih nošah zdaj pleše že veliko folklornih plesalk in plesalcev. Izdelala je tudi vrsto oblačil na osnovi starih fotografij iz obdobij od leta 1910 do 1950. Marjetka je sešila še vrsto drugih oblačil, tudi obleko za slovensko vinsko kraljico 2014, replike oblačil za muzej Rista Savina v Žalcu in kar nekaj oblačil za narodno-zabavne ansamble. Pogovor v Preboldu je vodila Jožica Ocvirk, prijeten dogodek pa so popestrili plesni par Folklorne skupine Grifon Šempeter in člani ansambla Ubrane strune iz Griž. D. N.
Povezana z zlato poroko
Zlatoporočenca Medvešek
nje, leta 2000 pa se je upokojila.	je družina povečala za dva vnu-Istega leta sta zakonca vikend v	ka - Maksima in Filipa. Andražu nad Polzelo preuredi-	Na jesen življenja sta še vela v stanovanjsko hišo. V zako-	dno dobrega zdravja in zelo nu sta se jima rodila sin Mario	dejavna v svojem vinogradu. in hčerka Barbara, do zdaj pa se	T. Tavčar
Večer z ustvarjalko narodnih noš
Marjetka s plesalcema FS Grifon, ki sta oblečena v primorsko nošo.
_SaAurUs&e/.daiitte/A
SAVINJSKE ZGODBE
april 2017
25
Življenje z rokometom in zanj
Med tiste, ki so zapisani športu, sodi tudi Bojan Voglar iz Gotovelj, ki je na letošnji razglasitvi športnika leta Občine Žalec prejel priznanje za življenjsko delo. Vse življenje je povezan z rokometom, ki ga je igral od mladih nog, zdaj pa je že 16 let uspešen ženski rokometni trener, ki se lahko pohvali, da je s svojo ekipo petkrat zaporedoma osvojil naslov državnih podprvakinj, v lanski sezoni pa je ekipo RK Zagorje popeljal do naslova državnih prvakinj, kar je poleg Krima uspelo samo še Olimpiji.
Kot trener ženske reprezentance se je leta 2013 uvrstil tudi na evropsko prvenstvo, na katerem je slovenska reprezentanca osvojila 12. mesto. Leto kasneje se je pod njegovim vodstvom slovenska ženska reprezentanca uvrstila tudi na svetovno prvenstvo in osvojila 14. mesto. V mednarodni konkurenci je ekipo Zagorja popeljal med 16 najboljših v Evropi. Že veliko let pred tem (2001) je z žalsko mladinsko ekipo osvojil mladinsko državno prvenstvo, to mu je dvakrat (2012 in 2013) uspelo tudi z mladinsko ekipo Zagorja. S kadetsko reprezentanco Slovenije pa je dvakrat (2010 in 2011) osvojil tudi naslov podprvaka mediteranskih iger. V sezoni 2013/14 je z ekipo Zagorja sodeloval v regionalni ligi in osvojil 2. mesto, takoj za Budučnostjo iz Črne gore. To so njegovi najpomembnejši dosežki na področju rokometa, ki mu posveča tako rekoč ves čas.
Tudi za pogovor sva se težko dogovorila, saj je vsakodnevno razpet med Žalcem in Zagorjem, vmes je še kakšna Ljubljana in so druge obveznosti.
Začetek v RK Minerva
»Rodil sem se v Zabukovi-ci, nato smo se kmalu preselili v Griže, kjer sem obiskoval osnovno šolo in se seznanil z rokometom, ki je bil tako rekoč najbolj priljubljeni šport z žogo v našem kraju. Skoraj vsi fantje so igrali ali vsaj poskušali igrati rokomet, jaz pa sem nadaljeval z delom v klubu, ki se je takrat imenoval RK Minerva, tudi potem, ko sem hodil v srednjo šolo v Maribor,« je v uvodu najinega pogovora dejal Bojan Voglar. »Igrali smo tudi v prvi republiški ligi in v sezoni 1978/79 postali republiški prvaki. Eno sezono smo potem tekmovali v 1. jugoslovanski ligi. To so bila moja najstniška leta v rokometu. Malo sem poskusil v Celju igrati tudi nogomet, vendar je prevladal rokomet, ne nazadnje tudi zaradi prijateljev iz kluba, ki so menili, da je rokomet pravi šport zame. Vmes sem v Somborju in na letališču v Batajnici pri Beogradu odslužil vojaški rok, nato pa sem se zaposlil v podjetju Minerva, ker sem bil njihov štipendist. Ko se je v Grižah zaradi slabih pogojev dela počasi zaključevala zgodba z rokometom, primanjkovalo je denarja za delovanje kluba, sem odšel v Šoštanj, leto kasneje pa je RK Minerva prenehal z delovanjem. Po sezoni 1985/86, ko sem igral v RK Šoštanj, sem odšel k Slovanu v Ljubljano, ki je takrat igral v 1. jugoslovanski ligi. To je bil zame velik korak na moji rokometni poti. V Ljubljani je bila razlika očitna. Bilo je veliko več dela, veliko kakovostnejših treningov, tekmovanj in nasploh je bilo vse skupaj na bistveno višjem nivoju. V tem času sem bil še zaposlen v Minervi, kjer
so mi šli na roko, da sem se lahko udeleževal vseh treningov in reprezentančnih priprav mladinske reprezentance Slovenije. Dve leti sem pri Slovanu igral tudi kot profesionalni igralec in sem se ukvarjal samo z rokometom. Trenirali smo po dvakrat na dan, imeli smo veliko tekem in veliko smo potovali, saj smo igrali v evropskem pokalu EFH - pokalu pokalnih zmagovalcev in prišli do pol-finala. Po dveh letih igranja v Ljubljani sem se vrnil v Šoštanj oziroma v RK Velenje, saj se je med tem časom klub preimenoval. V klubu so mi pomagali, da sem se zaposlil v Gorenju Velenje, kjer sem delal devet let in ob tem šest sezon igral za RK Velenje. Potem sem prestopil k RK Trbovlje, v službi v Gorenju pa so mi omogočili, da sem se lahko udeleževal dopoldanskih treningov, priprav in tekmovanj,« je poudaril Voglar, ki je bil v Trbovljah najprej igralec, nato pa dve sezoni igralec in trener hkrati.
Po trenerski poti
»V Trbovljah sem igral, hkrati pa sem se začel ukvarjati s trenerskim delom. Treniral sem kadete in mladince. Situacija v RK Trbovlje je bila takrat precej težavna. Sponzorjev skorajda ni bilo več, hkrati ni bilo ljudi, ki bi bili pripravljeni voditi klub. Ostala nas je peščica in ker sem bil eden izmed starejših, ki je imel izkušnje, sem prevzel tudi vodenje članske ekipe. Ker pa nismo imeli pravih pogojev in motivacije, so tudi igralci zapuščali klub in v taki situaciji je bil izpad iz 1. A slovenske lige logična posledica. Eno sezono sem še ostal, igral in vodil
klub kot trener v 1. B slovenski ligi, nato smo se razšli, jaz pa sem tri četrt sezone še igral v RK TKI Hrastnik. Potem sem zaključil z igranjem, o trenerski poti pa nisem razmišljal. Nekako mi je odgovarjalo, da si po 27 letih igranja rokometa privoščim malo oddiha in brezskrbnega življenja,« mi je z nasmehom na ustnicah zaupal moj sogovornik. Po petih mesecih premora ga je poklical predsednik RK Zagorje, če bi prevzel njihova dekleta, saj so se odločili za igranje v 1. B državni ligi. Povedal mu je, da gre za nadarjene igralke, ki so kot starejše deklice osvojile naslov državnih prvakinj.
»Rokomet sem že kar malo pogrešal in zato nisem veliko razmišljal in sem se ponovno znašel v Zasavju, tokrat v Zagorju. Z ekipo smo zelo dobro igrali in mislil sem še ostati v Zagorju, saj je bil takšen tudi naš dogovor, toda prišlo je povabilo iz ŽRK Juteks Žalec. Ker je bilo to tako rekoč doma, sem za eno sezono prevzel trenersko vodenje kluba, ki se je takrat postavljal na novo, saj so se iz kluba umaknili skoraj vsi takratni funkcionarji s predsednikom Milanom Dolarjem na čelu. Ambicije kluba so bile predvsem ostati v 1. ligi, kar nam je tudi uspelo, vendar smo se po enem letu razšli, saj so bili moji pogledi in ambicije drugačni kot v vodstvu. Na povabilo Darka Arzenška in Adi-ja Goveka sem odšel v Nazarje, kjer so želeli rokomet med mladimi dvigniti na višjo raven. Delo z mladimi mi je bilo všeč in imeli smo šolo mini rokometa. V Nazarjah sem ostal pet let in skupaj s sodelavci -operativci v klubu (od Jaka Mi-keka do Sandija Djurica) smo
na tekmovalni parket postavili tri selekcije. Po petih sezonah v Nazarjah sem dobil povabilo od takratnega predsednika RK Zagorje Slavka Jelševarja in Iztoka Cilenška. Oni so takrat igrali v 1. A državni ligi in grozil jim je izpad. Ko sem preučil situacijo, sem se odločil in povabilo sprejel. Hitro smo se zmenili, zavihali rokave in uspeli. Ambicije kluba in tudi moje so iz leta v leto rasle in na koncu smo po petih osvojenih naslovih podprvakinj v lanski sezoni osvojili naslov državnih prvakinj,« s ponosom pove Bojan Voglar, ki s svojimi dekleti tudi v tej sezoni kroji sam vrh lige in je trenutno na drugem mestu za Krimom.
Energičen in strog trener
Bojan Vogler velja za energičnega in dokaj strogega trenerja, kar je tudi zagotovilo in kakovost za uspeh. »Moj značaj je res tak. Že kot igralec sem bil zelo energičen, agresiven, nikoli se nisem predal. Vsako tekmo sem hotel zmagati, takšen sem tudi kot trener. Časi se sicer spreminjajo, a v športu lahko uspeš, če imaš neke kvalitete. Ni samo to, da znaš igrati rokomet, pomembno je, da si vesten, delaven, discipliniran ..., kakršen bi moral biti vsak človek. Če imaš te kvalitete, potem so tudi rezultati. Večina igralcev, ki sem jih treniral, je to sprejela in na koncu smo bili vsi skupaj nagrajeni z dobrimi rezultati,« je še dejal moj sogovornik. Na vprašanje, kakšno je po njegovem zdaj stanje v slovenskem rokometu, še posebej v ženskem, pa je odgovoril: »Na splošno je kot v vseh športih, tudi v slovenskem rokometu primanjkuje finanč-
Bojan Voglar
nih sredstev. Država večinoma nima pravega odnosa do športa in se mora vsako društvo, vsak klub znajti po svoje. Ženski rokomet je še toliko bolj v krizi. Že 18 let sem v ženskem rokometu in mislim, da na tako nizkem nivoju, kot je zdaj, še ni bil. Veliko klubov se trudi dvigniti ta nivo, vendar za zdaj jim to ne uspeva najbolje. So posamezne iskrice, ljudje, ki vlečejo vse to, ampak potrebno bo narediti več korenitih sprememb, ki bodo dale ženskemu rokometu tisto pravo veljavo. Vsekakor bi se morali marke-tinško bolj angažirati, rokometna zveza pa bi morala narediti nekaj korakov več za ženski rokomet, ki bi bil lahko prav tako uspešen kot moški.«
Ob koncu pogovora sem ga vprašal še o njegovih željah, načrtih . »Nisem še rekel zadnje besede. Osem let sem trener ženske mladinske reprezentance Slovenije, imam pa tudi že nov štiriletni mandat, tako da bom imel še veliko dela in možnosti v rokometu. Kličejo me tudi novi izzivi in najverjetneje bom po tej sezoni zamenjal tudi klub.«
D. Naraglav
Zgodbe mojega časa
Zgodbe mojega časa je naslov druge knjige 85-letnega veterinarja Miroslava Mikel-na, po rodu Celjana, kasneje Petrovčana, zdaj pa občana Brestanice pri Krškem. Prejšnji teden je svojo novo knjigo na povabilo Krajevne knjižnice Petrovče (Medobčinske splošne knjižnice Žalec) in KD Petrovče predstavil svojim nekdanjim krajanom, sorodnikom in ostalim udeležencem predstavitve. Z njim se je pogovarjala Iva Jeknic.
Miroslav Mikeln velja za zelo dobrovoljnega človek, ki zna nasmejati prijatelje, družbo ... In takšni sta tudi njegovi knjigi Zgodbe mojega časa I. in II. Prvo je izdal že leta 2011 in v njej na hudomušen način nanizal spomine na svoja otroška leta, šolanje in potem v šestdesetih letih prejšnjega stoletja preselitev v Posavje, na katerega se s prigodami in z nezgodami z iskrivim načinom navezuje tudi v tokratni
knjigi Zgodbe mojega časa II. V njej med drugim opiše svojo poroko in poročno potovanje z ženo Evgenijo, prve športne sindikalne igre na Sremiču, katerih pobudnik je bil že leta 1959 med kratkim službovanjem v državni zavarovalni družbi v Krškem. Kar nekaj poglavij posveča krajevnemu in nacionalnemu športu in spremljajočim prigodam in popotovanjem vse do daljne Avstralije, gradnji družinske hiše v Brestanici, letovanju v Materadi v Poreču in Nere-zinah, piše pa seveda tudi o poklicnem življenju, ko je bilo delo osredotočeno predvsem na zdravljenje in cepljenje goveda, konjev in svinj.
V naboru zgodb je precej posrečenih, nekaj tudi skoraj neverjetnih pripetljajev in slučajev. Mednje spada tudi ta zanimivost, da so se njegovi trije otroci, hčeri Tatjana in Alenka ter sin Aleš, poročili z življenjskimi sopotniki, ki imajo ena-
Iva Jeknic v pogovoru s pisateljem Miroslavom Mikelnom
ka imena, Tatjana z Bojanom, Alenka z Bojanom in Aleš z Bojano. Eden od zetov je tudi Bojan Pevec, ki skupaj s hčerko Bojano pleše pri Folklorni skupini Kobula KD Petrovče in je tudi član Moškega pevskega zbora Gotovlje. Ob tej priložnosti pa je poskrbel za prijetno pevsko vzdušje večera.
Miroslav Mikeln, ki je leta 1957 diplomiral na Veterinarski fakulteti v Zagrebu, je že od mladih nog športni navdušenec in tekmovalec, zaradi česar bi se, če se ne bi fakulteta
nahajala v še bolj oddaljenem Beogradu, raje vpisal na fakulteto za šport. Najraje je imel atletiko, košarko, odbojko in namizni tenis. Športno aktiven je bil v času službovanja in tudi po upokojitvi. Bil je dolgoletni direktor Veterinarske postaje Brestanica, potem direktor Posavskega veterinarskega zavoda, načelnik medobčinskega inšpektorata, med leti 1998 in 2005 pa tudi predsednik Sveta KS Brestanica in član krškega občinskega sveta.
D. Naraglav
UNIFORIST
PRODAJALNA
Vrtna kosilnica MCCULLOCH M56-190AWFPX
679 99 €
190 cm3 HondaGCV190,
rezalna širina 56 cm, višina košnje 30-90 mm, zbiralnik 62,3 l, teža 37,2 kg
Olje Husqvarna SAE30 0,6 L
5 10 €

GOTOVINbKI POPUST
Motorna kosa JONSERED GT2128
199 99 €
kosilna glava Tap'n Go 25, motor 28 cm3, moč 0,8 kW, rezervoar za gorivo 0,4 l, teža 4,4 kg
«j gardena pfann^	pewaig*
NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG.
PAN TIM, d. o. o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 / 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: prodajalna@uniforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
26
april 2017
NASA DEDIŠČINA
_SaAjlnis&e/. datine/S
Ko železna pride cesta
Pod tem naslovom so ob 170-letnici prihoda prvega vlaka v Celje že junija lani v Pokrajinskem muzeju Celje pripravili razstavo, ki so jo postavili na Krekovem trgu v Celju, kjer je bila na ogled mesec dni, z njo pa nato gostovali po Sloveniji. Odprtje razstave so pospremili s predavanjem avtorja razstave, kustosa Pokrajinskega muzeja Celje mag. Damirja Žeriča. Zanimivemu predavanju ste lahko v torek, 4. aprila, prisluhnili tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec in si ob tem ogledali razstavo Ko železna pride cesta, ki bo na ogled do 9. maja.
Razstava je razdeljena na dva dela. Prvi del prikazuje fotografije izgradnje južne železnice od Dunaja do Trsta, drugi del pa je posvečen njenemu pomenu za urbanističen ter gospodarski razvoj mesta in regije. Če je pred prihodom železnice v Celje v mestu bivalo okoli tisoč prebivalcev, se je po izgradnji to število strmo povečalo, hkrati pa se je začel močan razvoj mesta, ki se sedaj uvršča v sam vrh najpogosteje poseljenih slovenskih mest.
Železnica največji gradbeni projekt 19. stoletja
Železnica je bila znanilka industrijske revolucije, njena izgradnja od Dunaja do Trsta pa največji gradbeni projekt 19. stoletja v avstro-ogrskem cesarstvu. Pozitivnih sprememb, ki jih je železnica prinesla, pa niso občutili samo kraji ob južni železnici, ampak so spremembe vplivale na širšo okolico, tudi
na Savinjsko dolino.
Zgodovina železnice sega v leto 1825, ko je George Stephenson v Angliji ob odprtju železniške proge StocktonDarlington uspešno preizkusil prvo parno lokomotivo. Med prvimi v Evropi so začeli železnice graditi tudi v avstrijskem cesarstvu. Prvi sistematičen načrt je leta 1848 pripravil Franz Riepl, ki je predvidel izgradnjo proge od Galicije preko Dunaja, zahodne Madžarske in južne Štajerske do Trsta. Pri avstrijski oblasti in zasebnih investitorjih je za železniško povezavo med Dunajem in Trstom obstajal velik interes. Načrtovalci trase so želeli obe mesti povezati po čim krajši in cenejši poti, ob tem pa speljati progo skozi gospodarsko pomembna središča. V boju za podelitev koncesije in gradnjo proge Du-naj-Gloggnitz je zmagal dunajski bančnik Georg Sina. Proga do Gloggnitza na severni strani Semmeringa je bila zgrajena leta 1842. Alpski prelaz je predstavljal za takratne tehnične možnosti še previsoko oviro, zato so ta težavni odsek začeli graditi kasneje. Država je kmalu spoznala, da gradnje železnic ne kaže prepuščati zasebnikom, ki so se le malo ozirali na državne interese, zato je vzela vajeti v svoje roke in leta 1844 v lastni režiji zgradila progo med Murzzuschlagom in Gradcem. Na razdalji od Gradca do Celja so izdelali dve varianti. Po prvi naj bi proga do Celja vodila preko Maribora, po drugi pa preko Ptuja in Poljčan. Odločili so se za mariborsko varianto, ki je bila krajša in je vodil po položnejšem terenu. Ptuj je bil
takrat sicer trgovsko prav tako razvit in močan kot Maribor, vendar slednjemu, bodočemu pomembnemu prometnemu križišču ni bilo mogoče odrekati prednosti. To je tudi pomenilo, da se je Maribor hitro razvijal, Ptuj pa stagniral. Če sta pred začetkom izgradnje železnice imeli obe mesti enako število prebivalcev (5000), jih je Maribor že po nekaj letih zabeležil kar nekajkrat več. Proga je prečkala številne razvodnice, gradbenikom sta velike izzive predstavljala zlasti prehod čez poplavno ozemlje Pesnice ter premostitev Mure in Drave. Proga je nato dosegla tudi reko Voglajno in z zemeljski deli se je tako začelo tudi v okolici Celja. Bilo je veliko delavcev od vsepovsod, iz Furlanije, Pri-morja pa tudi s Češke in dobro leto kasneje je prvi vlak z Dunaja pripeljal v Celje, kjer so pripravili veličastno slovesnost.
Gradnja proge iz Celja do Trsta
Med gradnjo proge do Celja so že preučevali tudi teren od Celja proti Ljubljani. Med predlaganimi rešitvami je bila sprejeta trasa (ena od rešitev je bila tudi gradnja preko Savinjske doline in Trojan ali Motni-ka), ki je vodila ob toku reke Savinje do Zidanega Mostu in od tam do Ljubljane. Odločilo je dejstvo, da so v Zasavju obstajale velike količine premoga, ki ga zaradi pomanjkanja prometnih zvez niso mogli izkoriščati v večjem obsegu. V Zagorju so bili državna topilnica cinka in svinca, steklarska industrija, šamotna opekarna in apnenec,
pri Litiji pa rudniki svinca in talilnica železa v Pasjeku. Proga naj bi prebudila tudi zdraviliški potencial Laškega in Rimskih Toplic.
Načrtovalci trase so se sicer zavedali tehničnih težav, ki so jih čakale v ozki savski soteski, vendar so prevladovali gospodarski razlogi in tudi dejstvo, da je bil Zidani Most takrat zelo pomembno rečno pristanišče in izhodiščna točka za morebitno gradnjo proge proti Zagrebu, kar se je pozneje tudi zgodilo. Odsek proge od Celja do Ljubljane je bil zgrajen in uradno odprt 16. septembra 1848. Prvi vlak pa je pripeljal v Ljubljano že 18. avgusta. Dobro leto prej je bila zgrajena železniška postaja, ki služi svojemu namenu, seveda posodobljena, še danes. Odsek Ljubljana-Trst so zgradili in uradno odprli 27. julija 1857. Na poskusno vožnjo od Ljubljane do Postojne pa so se graditelji odpravili že nekaj mesecev prej, 20. novembra 1856. Odprtje proge so združili z odprtjem tržaškega vodovoda. Temu slovesnemu dogodku je prisostvoval tudi sam cesar Franc Jožef s štirimi nadvojvodami. S tem je bila končana najdražja investicija avstrijskega cesarstva, ki je povezala Dunaj in Trst z železno cesto v dolžini 577,2 kilometra.
Kot je ob koncu dejal mag. Damir Žerič, so za to potrebovali le 15 let, kar je bil ob takratni tehnologiji in ovirah, ki so jih morali premagovati, pravi podvig. Hkrati pa težko razumemo, da se zdaj že toliko let pogovarjamo o izgradnji drugega tira Koper-Divača.
D. Naraglav
Razstava Ko železna pride cesta
Avtor razstave Damir Žerič
Slika celjske železniške postaje iz leta 1846
Ljudska pesem in simpozij
V preboldski kulturni dvorani je v soboto, 1. aprila, v organizaciji ljudskih pevcev Prijatelji 6 še iz Šešč in v sodelovanju s KD Marija Reka ter žalske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekala tradicionalna prireditev Ljudska pesem v Preboldu, zdaj območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž.
Že od leta 2001 ta kulturni dogodek pripravljajo ljudski pevci Prijatelji 6 še iz Šešč, ki so pod vodstvom Zvoneta Bab-ča v Prebold povabili ljudske pevce in godce iz vseh koncev Slovenije. V dogovoru z žalsko območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Kulturnim društvom Marija Reka pa so predlani vsi trije organizatorji združili moči in prireditev se je preoblikovala v območno srečanje ljudskih pevcev in godcev. V preteklosti so prireditev, sicer pod imenom Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto organizirali sredi januarja, ob tem pa pripravili tudi mednarodni simpozij o ljudski
glasbi. Letos so se odločili za krajši simpozij o ljudski pesmi, na katerem so lahko udeleženci simpozija prisluhnili Ljobi Jenče, raziskovalki kulturne dediščine, pravljičarki, pevki ljudskih pesmi, prejemnici priznanja predsednika države za svoje delo, in Simonu Tres-snigu, poznavalcu ljudske pesmi z avstrijske Koroške. Ljoba Jenče je predstavila dogajanja in običaje, povezane s pustnim ponedeljkom, Simon Tressnig pa pesmarico iz 18. stoletja in razvoj ljudske pesmi od takrat do danes.
Na večerni območni reviji ljudskih pevcev in godcev, ki jo je povezovala Monika Lob-nikar, se je občinstvu predstavilo osem skupin: Reški slavčki, Pevke treh vasi, Pesmca, Veseli Pruhovčani, Reški bend, Pevke FS Grifon Šempeter, Ljudske pevke Ponikva pri Žalcu in Prijatelji 6 še. Srečanje je strokovno spremljal Miha Zupanc, večer ljudske pesmi pa so zaključili gostje - otroci iz preboldskega vrtca in Vaški godci iz Andraža.
D. Naraglav
Gostujoči otroški zbor preboldskega vrtca
Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu
Razveselite svoje najdražje s posebnim darilom: z darilnim bonom ZKST Žalec!
Obdarjenec se bo lahko odločil za ogled predstave
in koncerta na našem odru, za obisk muzeja ali pa za nakup izdelkov iz naše pestre ponudbe. Boni so vnovčljivi na vseh naših prodajnih mestih.
Prodaja: TIC Žalec, Trgovina Zeleno zlato in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
www.turizem-zalec.si Spoznajte tradicijo hmeljarstva in nazdravite z vrčkom savinjskega piva! Pričakujemo vas: torek-petek 9.00-18.00, sobota, nedelja 9.00-12.00.
NAGRADNA KRIŽANKA	april 2017
27
ANAHATA: četrta srčna čakra EUMAIOS: Odisejev pastir LIPSCOMB: ameriški kemik BURŠ: oficirski sluga BIRSA: slovenski nogometaš Valter LIGNIT: rjavi premog slabše kakovosti
Nagradna križanka »AVTOSERVIS RONA & ESSO JURGEC«
Rešitev križanke objavljene v februarski številki Utripa: ^ ŠIROKA-PONUDBA-ZA-VSAK-OKUS-PRAZNIKI-S-PIRHI-IN-NAŠJMI-IZDELKI-. Izžrebani nagrajenci: 1. Marija Šere, Lepa ulica 1, Šempeter; 2. Sabina Posedel, Ob rimski nekropoli, Šempeter; 3. Marija Brežnik, Gorica 36 c, Celje.
Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje, ki podarja nagrado. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa sta podjetji Avtoservis Rona, Robert Vasle, s. p., Zg. Roje in Esso, Franci Jurgec, s. p., Petrovče Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 22. 5. 2017.
28
april 2017
ŽIVIMO Z ZEMLJO
_SoAtlnis&e/. datine/S
Povečati obseg poslovanja
Blagoslov traktorjev
V Občini Braslovče so pred časom dobili novega direktorja Kmetijske zadruge Bra-slovče. To je postal univ. dipl. inž. agronomije Boštjan Čulk iz Malih Braslovč. Kot je povedal, že nekaj mesecev vodi zadrugo, ki združuje okrog sto kooperantov, kmetje pa pridelujejo hmelj, mleko, meso, imajo pa tudi svojo trgovino.
In kakšne načrte ima novi direktor? »Leto 2016 je bilo za našo zadrugo izjemno težko, saj je mnogo kmetov v preteklosti izgubilo zaupanje vanjo. Menim, da smo v tem času s trdim in poštenim delom uspeli dokazati naspro-
tno in smo lahko ne glede na vse še vedno vredni njihovega zaupanja. Sprejetih je bilo nekaj težkih odločitev, vendar je bilo to nujno potrebno za nadaljnje racionalno poslovanje zadruge in zniževanje stroškov. Vsekakor je naša želja za prihodnost, da imajo naši kmetje občutek, da so del zadruge in da je naše poslovanje transparentno, predvsem pa, da vse, kar se dogovorimo, tudi izpolnimo. Hkrati želimo, da zadruga poveča obseg poslovanja na tem območju in podobno kot doslej vse odkupljene pridelke tudi pošteno in pravočasno plača. Na področju oskrbe kmetij z repro-
Boštjan Čulk
materialom sledimo cilju, da zagotovimo kakovostno blago po najugodnejši ceni. Ne glede na vse se vedno poskušamo prilagoditi željam in potrebam naših strank.«
T. Tavčar
Savinjčani na državni kviz
V Andražu nad Polzelo so se v nedeljo, 2. aprila, od blizu in daleč zbrali kmetje s svojimi traktorji. Poseben odbor andraške župnije je skupaj z Občino Polzela ob začetku prvih pomladanskih opravil na poljih pripravil blagoslov traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije in traktoristov.
Kmetje in drugi obiskovalci so se v andraški cerkvi sv. Nikolaja najprej zbrali pri sveti maši, ki jo je vodil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek ob somaševanju domačega župnika Jožeta Kovačca. S prireditvijo pa so nadaljevali na parkirišču pri pokopališču, kjer se je zbralo več kot 250 kmetov s traktorji, nekaj pa se jih je blagoslova udeležilo kar s traktorskimi ključi. Zbrane
Škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek med blagoslovom traktorjev
je pozdravil župan Občine Polzela Jože Kužnik, sledil je blagoslov podob sv. Izidorja, zaščitnika traktoristov oziroma poljedelcev in kmetov, in nato še traktorjev. Prireditev so popestrili Pihalni orkester Zarja Šoštanj, andraški har-
monikarji in Kvintet Oljka iz Andraža. Kulinarična sekcija Kulturnega društva Andraž je poskrbela za prijetno druženje, prireditev pa sta vodila David Zabukovnik in Nika Gaberšek.
T. Tavčar
Na regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo se je 8. aprila v Šmihelu nad Mozirjem pomerilo sedem ekip s Celjskega.
Zmagala je ekipa DPM Spodnje Savinjske doline, ki so jo sestavljali Blaž Jelen, Mateja Kramer in Andraž Podpečan. Z zmago si je priborila udeležbo na državnem kvizu, ki bo v Svetem Juriju ob Ščavnici.
T. T.
Psi ne sodijo na igrišča
Ekipa Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline
Za odgovorno ravnanje z okoljem
Eko civilna iniciativa je ob 22. aprilu - svetovnem dnevu Zemlje opozorila na pomen tega dne, saj je Zemlja veliko več kot le planet iz kamenja s tanko plastjo, ozračja, oceani in življenjem na svojem površju. Del nje smo prav vsa živa bitja in zato vsi pomembni za njeno in naše blagostanje. Svetovni dan Zemlje, ki so ga najprej začeli obeleževati v ZDA, je vsak dan, le proslavljamo ga enkrat v letu, pravijo v Ekoci.
Kathleen Rogers, predsednica organizacije Earth Day Network, ki so jo v Washing-tonu ustanovili prvi organizatorji dneva Zemlje, pravi, da so 22. april leta 1970 izbrali preprosto zato, ker je bila to sreda - del tedna, ko so imeli največ možnosti za veliko udeležbo ljudi na protestnem shodu. Izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna, saj se je že ob prvem dnevu Zemlje v aktivnostih po ZDA združilo kar 20 milijonov ljudi. 45 let kasneje je na različne načine v aktivnosti vpletenih že več kot milijardo ljudi iz 192 držav po svetu.
Za razliko od nekaterih "svetovnih dni" ima svetovni dan Zemlje že zelo stare korenine. Začetki segajo vse v 60. leta, ko je ljudi začelo jeziti vedno večje onesnaževanje. "Nič nenavadnega ni bilo, če zaradi onesnaženosti zraka v času
prometne konice nisi videl na drugo stran ulice," je povedala Kathleen Rogers. Kljub naraščajočemu nezadovoljstvu je tako imenovane zelene pobude politika večkrat preslišala, kar je močno ujezilo tedanjega senatorja Gaylorda Nelsona, sicer enega od prvih, ki je v ZDA skušal opozarjati na slepo izkoriščevanje našega planeta.
Leta 1969 je senatorju prekipelo. Sklenil je, da bo organiziral protest po modelu protestov zoper vojne v Vietnamu. "Izgledali smo kot gangsterji," je dejal v enem svojih zadnjih intervjujev. Telegrame, pisma in telefonske klice so sprejemali z vseh koncev ZDA. Američani so tako prvič dobili pravo priložnost, da izrazijo svojo zaskrbljenost glede tega, kar se je dogajalo z njihovimi rekami, jezeri in zrakom. Izkoristili so jo z veliko vnemo.
S protestom so uspeli. ZDA so namreč še isto leto ustanovile okoljsko agencijo in pozivi k izboljšanju zraka in voda so pritegnili pozornost politike. V naslednjih letih je nekaj, kar je bilo prej komaj zaznavno, postalo svetovno gibanje. Skrb za okolje je dobivalo vse večjo težo, več kot 80 odstotkov prebivalstva razvitega sveta pa po podatkih organizacij, ki spremljajo okoljske trende, danes trdi, da se zaveda pomembnosti ohranjanja čistega
okolja. Danes je cilj okoljskih organizacij na ta dan jasen -spodbuditi vse ljudi k aktivnemu in odgovornemu ravnanju z okoljem, saj se je potrebno zavedati ranljivosti in enkra-tnosti planeta.	K. R.
Slovenija je s pravno ureditvijo živalim in hišnim ljubljenčkom prijazna država, odnos mnogih ljudi do živali in tudi do lastnikov psov in mačk pa je precej manj strpen kot na primer v mestih na Hrvaškem ali v drugih zahodnoevropskih državah. Nekaj krivde za to je tudi na strani lastnikov živali.
Čeprav občinski odloki predpisujejo, da morajo biti psi na javnih površinah vedno na povodcu, da se ne smejo sprehajati brez nadzora lastnikov in da morajo lastniki iztrebke psov pobirati, vsaj za slednje velja, da le redki vodniki psov dosledno pobirajo kakce, in to celo v mestih. Najbolj pa svojo brezobzirnost kažejo tisti, ki pse vodijo
Kuhna pri Fontani
Sjžalec
»Okusi Zeleno zlato Slovenije« združuje mešan nabor jedi Zelenega zlata od tradicionalnih (obirovska južina) do sodobnih jedi (hmeljarski burger). Poleg ponudbe Kuhne pri fontani vas vabijo še: harmonikar Primož Zvir, skupina Ne morš verjet in kavbojski plesi s COLORADO Country Line Dance.
www.turizem-zalec.si
TIC Žalec
Šlandrov trg 25, Žalec t: +386 3 710 04 34 e: zkst.tic@siol.net
> Nedelja, 21. 5. 2017 od 12.00 do 20.00
Psi in mačke so običajno vir velikega veselja in blagodejno vplivajo na svoje lastnike.
na otroška in športna igrišča, tudi v ograjena, in jih spustijo s povodca, čeprav so v bližini otroci. Iztrebki in pasji urin ne sodijo v bližino otrok, v vnemi igre pa otroci lahko v živalih vzbudijo plenilski nagon. Napad psa ali pasji ugriz otroka zaznamuje za vse življenje, čeprav ne povzroči hujših telesnih poškodb. Prav tako lahko nagon po lovu v psu vzbudijo tekači ali kolesarji, zato zapoved povodca ni sama sebi namen. Na podeželju pa so še vedno pogosti primeri psov na prekratkih verigah, ki jih lastniki nikoli ne peljejo na sprehod ali pa jih ponoči brez nadzora spustijo z verige. Tisti, ki delajo v zavetiščih za živali, bi lahko poleg tega našteli še vrsto živalskih bolj ali manj žalostnih usod, ki jih skušajo spremeniti v zgodbe s srečnim koncem.
Po dolini se občasno pojavljajo tudi govorice, da je zaradi zastrupitve poginilo več psov in da to ni naključje. Preverili smo v obeh veterinarskih ambulantah v Spodnji Savinjski dolini. V Savinjski veterinarski postaji v Žalcu in v Farmi, veterinarski ambulanti v Podlogu, pravijo, da ta čas število psov, ki jih lastniki privedejo k njim ali poginejo zaradi zastrupitve, ni nič večje kot običajno in da ni mogoče govoriti o kakšnem načrtnem zastrupljanju psov,
da pa je vzrokov za zastrupitev psov in mačk veliko. Nevarne so vabe s strupom proti mišim in podganam, psi in mačke se lahko zastrupijo tudi zaradi tega, ker ližejo ureo oziroma gnojnico iz hišnih greznic, ki jo kmetje razlivajo po njivah. Lahko so razlog zastrupitve kakšna sredstva proti zamrzo-vanju tekočin ali pa na primer strupi za polže. Če lastnik vsaj domneva, kaj bi lahko bil vzrok za zastrupitev, je mogoče tako imenovano podporno terapijo prilagoditi, sicer pa psu ali mački ni pomoči.
Edino učinkovito sredstvo proti takim zastrupitvam je, da so psi pod stalnim nadzorom lastnika oziroma da so ti pozorni tudi med sprehodi na prav vse, kar bi lahko škodovalo psom. Kar je seveda laže reči kot dosledno izvajati, saj pasji smrčki ves čas odkrivajo kaj zanimivega in kdaj se kaj od tega v trenutku znajde tudi v želodčku.	K. R.
ODKUP HRASTOVE HLODOVINE
041 420 111 041 954 206
AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko
_SaAurUs&e/.daiitte/A
INFORMACIJE / PO DOLINI
april 2017
29
Po poti zdravja že šestnajsto leto
Žalske lekarne so v okviru svetovnega dneva zdravja v sodelovanju z Občino Žalec in ob pomoči vodnikov planinskih društev Galicija in Žalec v nedeljo, 9. aprila, organizirale že 16. pohod za zdravje, ki se ga je tokrat udeležilo kakšnih 400 poho-dnikov, kar je sicer manj kot prejšnja leta.
Pohodniki so se na pot podali iz Športnega centra Žalec preko Gotovelj, Podloga do Jame Pekel in preko Požari-šča do Lovskega doma Rinka na Sv. Jedrti nad Gotovljami. Nekaj udeležencev je ubralo krajšo pot iz Žalca in preko Gotovelj do cilja, kjer so se pridružili ostalim pohodnikom.
Na cilju, kjer so pohodnike postregli z okusnim in zdravim okrepčilom, toplim napitkom in jih seznanili z zanimivimi informacijami o zdravju, smo o pohodu in vtisih spregovorili z nekaterimi udeleženci in tudi z direktorico Žalskih lekarn Natašo Čater. »Vesela sem, da nam je pohod znova dobro uspel, da so ljudje nasmejani in veseli, ker so nekaj naredili zase in za svoje zdravje. Letos je vreme res čudovito, a je pohod datumsko tokrat sovpadal s cvetno nedeljo in je tako udeležba povprečna. Tudi tokrat smo poskrbeli za dobro počutje pohodnikov po prihodu
na cilj. Poleg zdravega obroka, mesne ali zelenjavne enolončnice, jabolk, čaja in glasbe lahko pohodniki na stojnicah spoznavajo razne izdelke za zdravje naših partnerjev in okušajo lokalne dobrote kmečkih žena,« je povedala Nataša Čater in nato pozdravila in nagovorila udeležence pohoda, ki so prehodili 13 kilometrov in premagali 300 m višinske razlike.
Štefka Urh, aktivna članica in vodnica PD Zabukovica, nam je povedala, da je tokratni pohod že njen šestnajsti. »Nikoli še nisem manjkala in želim si, da bi bilo tako še dolgo. Ta pohod je res nekaj posebnega. S hojo lahko človek veliko naredi za svoje zdravje, če je pohod organiziran, pa je sploh nekaj čudovitega,« je dejala Štefka Urh. Luka Lukanc iz Šempetra, prav tako član PD Zabukovica, pa nam je zaupal, da se zelo pogosto udeležuje raznih pohodov, na pohodu za zdravje pa je bil zaradi drugih obveznosti le nekajkrat. »Letos sem bil že na veliko pohodih, včeraj na pohodu za umrle planince. Ta pohod pa je za marsikoga pravo spomladansko prebujanje in balzam za dušo in telo. K temu je svoje danes prispevalo tudi čudovito vreme. Ob poti je bilo res prijetno vzdušje, zdaj na cilju pa
Nataša Čater
je sploh prijetno. Škoda le, da poteka trasa pohoda precej po asfaltu,« je pripomnil Lukanc in dodal, da se bo z veseljem udeležil tudi naslednjega pohoda.
Tretje leto zapored se je pohoda udeležil Robert Vasle z družino. »Pohod za zdravje je res pohod v pravem pomenu te besede. Ob tem se ljudje nekako zbudimo v pomlad, začnemo intenzivneje migati in s tem naredimo nekaj več za svoje zdravje. Čez teden mi celodnevno delo ne dopušča kakšnih podobnih aktivnosti, ob nedeljah in v času dopusta pa rad uživam z družino v naravi. Pohod je prijeten in dobro organiziran in z veseljem se bom podal na to pot tudi v prihodnje,« je poudaril moj sogovornik.	D. Naraglav
Štefka Urh
Luka Lukanc
Robert Vasle
Del pohodnikov na čelu pohoda z vodnikoma
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
Čistili tudi letos
www.mojkino.si
Vstopnice v predprodaji na mojkino.si ali na blagajni pred dvorano.
Občina Žalec je v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, MS Žalec, društvi, osnovnimi šolami in vrtci v soboto, 24. aprila, pripravila že 24. občinsko pomladansko akcijo urejanja in čiščenja okolja.
Z akcijo sicer obeležujejo svetovni dan voda (22. marec) in svetovni dan Zemlje
(22. april), pripravljajo pa jo v sklopu natečaja Turistične zveza Slovenije »Moje reka SI - Povezujemo čistilne akcije za čiste reke 2017«. Akcijo so šole in vrtci v svojih okoljih pripravili že dan prej, večino aktivnosti pa so prostovoljci opravili v soboto.
L. K., foto: T. T.
Vokalni kvintet Ajda s citrarko Tino Kseneman
Nedelja, 28.5.2017,17.00, avla Doma II. slov. tabora Žalec Koncert za citrarski abonma in izven Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34, www.zkst-zaiec.si
UREDNIŠTVO UTRIPA SAVINJSKE DOLINE
vabi k sodelovanju VSE, KI VAS ZANIMA NOVINARSKO DELO IN VAM NOVINARSKO POROČANJE NI TUJE,
za honorarno delo v uredništvu Utripa Savinjske doline.
Prijavite se na elektronski naslov zkst.utrip@siol.net, kamor pošljite:
1.	kratek življenjepis in predstavitev svojih izkušenj
pri pisanju novinarskih prispevkov,
2.	kratek opis, zakaj si želite sodelovati z Utripom, 3. primer novinarskega poročila o dogodku v Spodnji
Savinjski dolini po vaši želji (o resničnem ali izmišljenem).
Uredništvo bo povabilo na razgovor tiste, ki bodo najbolj prepričali s svojo predstavitvijo in novinarskim poročilom.
Seveda je nujna elektronska pismenost, mobilnost in opremljenost s sodobnimi komunikacijskimi pripomočki.
Vabljeni, da nas presenetite s svojimi predstavitvami in izdelki čim prej, tudi odzivnost je namreč zaželjena novinarska vrednota.
Uredništvo Utripa Savinjske doline
30
april 2017
KRONIKA
_SoAtlnis&e/. datine/S
Smrt na tirih
Nezavarovan železniški prehod pri Dobriši vasi, označen samo z Andrejevim križem, je ponovno zahteval smrtni davek. V trčenju osebnega avtomobila in vlaka je v torek, 18. aprila, okoli 20. ure umrla 16-letna sopotnica v avtomobilu.
19-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Do-briše vasi proti regionalni cesti Petrovče-Zalec. Ko je pripeljal do nezavarovanega železniškega prehoda, po podatkih poli-
cije ni ustavil svojega vozila in se ni prepričal, da se prehodu ne približuje vlak. Na železniški prehod je zapeljal v trenutku, ko je iz smeri Petrovč proti Zalcu pripeljal potniški vlak, ki je trčil v desni bočni del osebnega vozila. V trčenju je bila 16-letna sopotnica v osebnem avtomobilu tako hudo telesno poškodovana, da je umrla na kraju nesreče. Voznik in drugi sopotnik sta utrpela hude telesne poškodbe.
K. R.
SLIKOPLESKARSTVO
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov
DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
MALI OGLASI
NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja)
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700
KUPIM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, njivo ali travnik v ravnini, lahko tudi zemljišče v zaraščanju. Velikost vsaj 0,5 ha. Širša okolica Šešč, Matk, Šempetra, Prebolda, Sv. Lovrenca, Kaplje vasi in Latkove vasi. Info.: 031 603 955
PRODAM ZAZIDLJIVO PARCELO ob Cesti Žalskega tabora na parceli 1078/2, nasproti bivšega Feralita, površine 450 m2. Na osnovi lokacijske informacije dostop urejen.
Informacije na tel. 051 327 044 (Emil Jošt)
PRAŠIČE, ODLIČNE MESNATE PASME, primerne za dopitavanje na večjo težo, prodam. Informacije: 041 619 371 (Fišar, Tabor)
Pogrebna služba - cvetličarna
1
MORAMA
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-mail: morana.steblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
-^—SoAMnis&e/jloAine/A
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Zelim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov
*Poštna številka *Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
*Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Zalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Zalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Zalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.300 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
_SaAMSwsAe/. doZlne/\
POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA
Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini! Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR.
VELJA DO PREKLICA
9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR
ZKŠT Zalec, Aškerčeva 9 a, Zalec
Kar je bilo, je bilo in odveč so sanje. Dan je dan, a večer večer. Spet bo vsakdanjost zožila to malo smešno življenje v pretesen okvir. (I. Minatti)
ZAHVALA
VIDA BAUDEK
(23. 4. 1933-14. 4. 2017)
Zahvaljujemo se vsem, ki mislite nanjo in na nas ter nam stojite ob strani.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti naše
MARIJE KRUŠIČ
iz Studenc pri Ponikvi
se zahvaljujemo vsem, ki ste nas tolažili in ki ste jo pospremili na zadnji poti. Še posebna zahvala tistim, ki ste donirali svoja sredstva v korist Društva prijateljev mladine Zalec.
Vsi njeni: mož Martin, sinova Rado in Roman ter vnuk Peter
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in deda
DANIELA KRAJNCA
iz Migojnic 25 a, Griže (6. 7. 1923-31. 3. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala LD Gozdnik - Griže za organizacijo pogreba, rogistom in nosilcem prapora.
Hčerka Teda in sin Radovan z družinama
Pomlad bo na tvoj vrt prišla, čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni...
ZAHVALA
V prebujajoči se pomladi nas je v 85. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama
MILICA KORUN
iz Prebolda, Reška cesta 20
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno hvaležni vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hvala za tolažbo, pomoč, darovane pozornosti ter seveda hvala vsem, ki ste sodelovali pri pogrebni svečanosti, in številnim ostalim za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala, da jo boste skupaj z nami ohranili v najlepšem spominu. Pogrešali jo bomo.
Žalujoči: vsi njeni
_SaAurUs&e/.daiitte/A
KRONIKA
april 2017
31
Leta nam vse bolj bežijo, spomini na vaj pa svetlo gorijo. Čeprav mnogo prezgodaj
sta zaspala, v najinih srcih dva angela bosta večno ostala...
V SPOMIN
DARKU in MARIU BANFICU
15 let je že, odkar te več ni, dragi Darko, in 2 leti, ko si naju zapustil
tudi ti, ljubljeni Mario. Zelo vaju pogrešava, vendar živiva od spominov na lepe skupne trenutke in se tolaživa z mislijo, da tam, nad zvezdami, med angeli mirno in spokojno počivata.
Vajina mami in ati
Mamica moja, pogrešam tvojo toplo besedo, kateri sledil je poljub in objem . (Christjan)
V SPOMIN
ALEKSANDRA STORMAN
iz Podloga (1. 10. 1971-11. 5. 2016)
Boleči so dnevi, ko zapustila si nas, a spomin nate še vedno je živ. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko.
Vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta
IVANA BIZJAKA
iz Gotovelj
(16. 12. 1933-20. 3. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem
in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Zahvala velja g. župniku Branku Zemljaku za lepo opravljen obred, gasilcem PGD Gotovlje, moškemu pevskemu zboru ter cerkvenim pevcem iz Gotovelj, hmeljarskim starešinam, g. Henriku Krajncu za besede slovesa in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sin Janko in hči Marjeta z družinama
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica in teta
MARIJA HRAMEC
roj. KOLENC po domače ŠEBIRGLNOVA MARI iz Sp. Grušovelj 8 (26. 2. 1930-7. 3. 2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, denarno pomoč, darovane sveče in za svete maše. Prav tako hvala pogrebni službi Ropotar za opravljen obred in Moškemu pevskemu zboru Zvon za odpete pesmi.
Žalujoči: sin Jože s Sandro, hči Metka z Martinom, vnuki Katja, Jasmina, Luka, Jure in pravnuk Kian ter nečakinja Majda
tik
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Na lep in sončen dan prenehalo biti tvoje je srce. Prav vsaka svečka, ki gori, nas bo spominjala na te.
ZAHVALA
V 74. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče in dedi
JOŽE ŽGANK
iz Ruš pri Petrovčah (24. 1. 1944-18. 3. 2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter vsem, ki ste ga poznali; za podporo, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Najlepša hvala patru Vančiju za opravljen obred,
Lovski družini Žalec in rogistom za lovsko slovo ter pevcem Oljka za odpete pesmi. Posebna zahvala pa je namenjena osebju kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za nesebično pomoč ob vsakem trenutku, ki pa jih ni bilo malo. Še enkrat hvala vam.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi in se ga bomo vedno radi spominjali
Daleč sega senca bolečine in ugleda jo človek, ko še komaj sluti bolečino samo. (I. Cankar)
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mami in babice
ALOJZIJE - LOJZKE PREKORŠEK
iz Žalca
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter z nami delili žalost in bolečino. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: otroci z družinami
Sklenjen je krog življenja, a ljubeč spomin živi naprej, v grobu naj v miru počiva do snidenja spet nekoč, nekje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
ANTONA ROJNIKA
iz Sv. Lovrenca (7. 6. 1937-18. 3. 2017)
se iskreno zahvaljujemo, svojcem, sosedom, prijateljem za izkazano pomoč, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala gasilcem iz Sv. Lovrenca, gospe Šalamon za govor, pevkam skupine M.J.A.V., gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar.
Vsi njegovi
Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo do 22. maja 2017 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je .
V 99. letu starosti se je za vedno poslovila naša draga mama in babica
ANGELA POSEDEL
iz Žalca
Ostajajo nam hvaležnost in lepi spomini.
Žalujoči: hčerka Breda in sin Lojze z družinama
Vse teče, teče in se stiša v tišino. (T. Pavček)
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija in tasta
JOŽETA LORBEKA
iz Dobriše vasi (25.1.1930-26. 3. 2017)
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam s svojo prisotnostjo, stiskom roke in z izrečenimi sožalji stali ob strani v času slovesa. Iskrena hvala za darovane sveče, cvetje in za sveto mašo. Hvala patru Ivanu Arzenšku za pogrebni obred, pevcem skupine Eros, PGD Drešinja vas in PGD Petrovče - Dobriša vas, Krajevnemu odboru zveze borcev NOB Petrovče, Klimi Celje in pogrebni službi Morana Žalec in JKP Žalec. Posebej se zahvaljujemo dr. Petru Strouhalu in patronažni sestri Idi Kolšek iz ZD Žalec.
Žalujoči: žena Jožica, sin Jože z Valerijo, hči Tatjana, hči Polona z Igorjem, vnukinje Laura, Jana in Ana ter pravnuki David, Oto in Maja
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil dragi mož, ati in dedi
IVAN MARGUC
(10. 6. 1935-20. 3. 2017)
Ob boleči izgubi se za pomoč iskreno zahvaljujemo pogrebni službi Morana, reševalcem Splošne bolnišnice Celje in gospodu župniku. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 93. letu nas je zapustila naša draga mama
MARIJA PRAPROTNIK
po domače CENETOVA MICI z Gomilskega 70 (19. 9. 1924-15. 3. 2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste njej in nam na kakršen koli način pomagali. Vsi, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, v večni mir, ste pokazali, da ste jo spoštovali in imeli radi.
Vsi njeni
32
april 2017
ZANIMIVOSTI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Dobrodelna garažna razprodaja
Državno prvenstvo v odbojki sede
Kul mame na sobotnem sejmu
Dobrodelna garažna razprodaja je projekt, ki ga je neformalno združenje mamic, imenovano Kul mame, izpeljalo na waldorfski šoli v Žalcu. Zaključni del projekta je bil v znamenju sejma v šolski telovadnici, na katerem so po simboličnih cenah prodajali ali oddajali zbrane predmete.
Kot je povedala ena od mamic, Eva Cotič, se je v njihovem združenju porodila ideja, da bi starši ob spomladanskem čiščenju stanovanj in garaž uporabne predmete, še vedno delujoče aparate, ohranjena oblačila ..., ki jih ne potrebujejo več, podarili njihovemu združenju in tako pomagali izpeljati zamisel o dobrodelnosti. Odziv je bil odličen, izkupiček od prodanih stvari pa bodo porabili za nakup potrebščin za učence njihove šole. Še bolj pomembno je to,
Del zbranih predmetov
da se je s tem projektom znova pokazalo, da so ljudje pripravljeni sodelovati in pomagati ter biti dobrodelni.
Vse neprodane in neoddane stvari, bilo jih je res veliko, je po končanem dobrodelnem dogodku prevzelo Območ-
Na pirhe streljalo več kot 250 strelcev
Strelci so si ogledali svoje zadetke v pirhe.
Lovska družina Vransko je na velikonočni ponedeljek tudi letos organizirala strelsko lovsko tekmovanje, ki ga je poimenovala Velikonočni pirhi.
Lovci so streljali v papirnato tarčo z narisanimi raznobarvnimi pirhi.
»Streljanje poteka v sedečem položaju s puško risanico. Tekmovalci imajo na voljo tri strele, čas za oddajo strelov pa je 5 minut. Za ekipni rezultat se seštejejo rezultati treh posame-
znikov ekipe iste lovske družine. Če je ekipa mešana, morajo ženske tekmovalke streljati pod pogoji, ki veljajo za moške tekmovalce. Vsaka lovska družina ima lahko več ekip. Rezultati vsakega posameznika veljajo tudi v posamični konkurenci,« nam je razložil Florjan Rojnik, vodja tekmovanja.
Letos se je tekme udeležilo več kot 250 strelcev in 33 strelk iz vseh koncev Slovenije in iz italijanskega Doberdoba. Med
V Športnem centru Partizan v Braslovčah so drugo aprilsko soboto pripravili zaključni turnir državnega prvenstva v odbojki sede za invalide. Na turnirju je nastopilo šest ekip iz raznih slovenskih krajev.
Po težkih tekmah v polfinalu
sta se v velikem finalu za naslov prvaka Slovenije pomerili ekipi IŠD Samorastnik z Raven na Koroškem in domača ekipa IŠD MAXI iz Braslovč. V res razburljivi tekmi so tokrat zmagali Korošci in veliki pokal odnesli na Ravne.
Vrstni red: 1. IŠD Samorastnik Ravne na Koroškem, 2. IŠD MAXI Braslovče, 3. MDI Goriške Nova Gorica.
Prvenstvo v organizaciji IŠD MAXI pod vodstvom Simona Božiča, si je ogledalo veliko ljudi.	T. Tavčar
Z državnega prvenstva v odbojki sede
Ohranjajo stare običaje
no združenje RK Žalec, ki bo zbrane predmete in oblačila predalo tistim, ki jih potrebujejo. »Garažna razprodaja« je bila zelo uspešna in, kot pravijo kul mame, jo bodo z veseljem pripravile tudi jeseni in še kdaj.	D. N.
V Turističnem društvu Galicija so v velikonočnem času poskrbeli za dva dogodka, povezana s starimi običaji in krščanstvom. Prvi se je zgodil na cvetno nedeljo, ko so k blagoslovu v cerkev sv. Ožbalta na Pernovem odnesli 8 m dolgo butaro in jo postavili pred oltar, kjer jo je skupaj z ostalimi butaricami blagoslovil domači župnik Janko Cigala.
Teden dni kasneje oziroma na velikonočno soboto so k blagoslovu v župnijsko cerkev sv. Jakoba v Galiciji prinesli velikonočne dobrote v jerba-sih na glavi in v oblačilih, ki so jih nekdaj v teh krajih nosile ženske.
Velikonočne dobrote v košarah, pokritih z različnimi prtički, so k blagoslovu prinesli tudi ostali krajani, tako kot je to v navadi v krščanskem svetu.	D. N.
Članice TD Galicija so v praznični noši in z jerbasi na glavi prinesle dobrote k blagoslovu.
Katja ustvarja v različnih tehnikah
15 lovskimi družinami je zmagala ekipa LD Luče, drugo mesto je osvojila LD Oplotnica, tretje pa LD Doberdob. Zmagovalec je bil Boštjan Sadek iz LD Oplotnica, drugi je bil Franc Volmut iz LD Prebold, tretji Jože Štefančič iz LD Videm - Krško. Med ženskami je zmago slavila Suzana Mazzon iz LD Doberdob, druga je bila Janja Metež iz LD Dragatuš in tretja Kristina Kramer iz LD Luče.	D. Naraglav
V Občinski knjižnici Bra-slovče bo do 5. maja na ogled tretja samostojna razstava študentke Katje Matko iz Braslovč. Razstavljena dela so nastala v času od leta 2010 do 2016.
Katja Matko je študentka prvega letnika Višje strokovne šole v Ljubljani - smer oblikovanje materialov ter avtorica treh samostojnih razstav. Ljubiteljsko ustvarjanje jo spremlja že od malega, resneje pa se je z likovno dejavnostjo začela ukvarjati leta 2010.
Kot ljubiteljica narave se rada poslužuje motivov pokrajine in cvetja kot tudi tihožitij, portretov in živalskih motivov.
Katja Matko ob svojih delih
Izraža se na različnih podlagah (les, platno, papir) in v različnih tehnikah (akril na platnu,
akvarel, tuš, svinčnik, rezbarje-nje v les, stekleni mozaiki ...).
T. Tavčar