Glasilo Občine Ormož
Številka 48, marec 2020
Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož
Ormoške novice
Feri Lainšček,
ama
ama je zmeraj na tvoji strani, pr
tudi če nimaš prav, te b
Po
Saj
ti iz zadreg i zate, verja
in vse napravi mama zares verjame vate.
Lepo je, da ima tudi mama mamo, da kdaj nasloni glavo na njeno ramo.
i večjega bogastva na tem planetu
n
je i
kot je ljubezen v srcih, vseh
mam na
JJJiMlt^
%

VIZ VRTEC ORMOŽ z enoto VELIKA NEDELJA VABI K VPISU OTROK za šolsko leto 2020/2021
Vpis je namenjen otrokom, ki vrtca še ne obiskujejo, in bo potekal v naslednjih dneh:
Dan	enota vrtca	ura
PONEDELJEK, 6. 4. 2020	ORMOŽ	8.00-16.00
TOREK, 7. 4. 2020	VELIKA NEDELJA	8.00-16.00
SREDA, 8. 4. 2020 ČETRTEK, 9. 4. 2020	ORMOŽ -kabinet svetovalne službe	8.00-12.00
OTROKA LAHKO V TEM TEDNU VPIŠETE TUDI IZVEN PREDLAGANE GA TERMINA NA UPRAVI VRTCA v Ormožu (Dobravska ulica 13 a. Ormož) ali PRI VODJI ENOTE VRTCA.
Pri vpisu starši potrebujete:
• EMŠO otroka ter • EMŠO staršev.
Za informacije kličite: 02/ 741 14 16 ali 02/741 06 02
V vrtec sprejemamo otroke z dopolnjenimi 11 meseci starosti do vstopa v šolo. Vpis opravite tudi starši otrok, ki bi vrtec pričeli obiskovati med šolskim letom 2020/2021, ker bomo otroke med letom lahko vpisovali le v primeru prostih mest.
VABLJENI!
UPRAVA VIZ VRTCA ORMOŽ
RAZPIS ZA VPIS OTROK V VRTEC PODGORCI PRI OŠ VELIKA NEDELJA ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021
Osnovna šola Velika Nedelja vabi k vpisu starše predšolskih otrok, ki želijo vključiti svoje otroke v VIZ enoto Podgorci za šolsko leto 2020/21.
VPIS BO POTEKAL 7. IN 9. APRILA 2020:
. V TOREK, 7. APRILA, OD 8.00 DO 16.00 (V VRTCU PODGORCI) . V ČETRTEK, 9. APRILA, OD 8.00 DO 16.00 (V VRTCU PODGORCI)
Vlogo za vpis lahko oddate vsi starši, ki nameravate vključiti otroka v vrtec tekom šolskega leta 2020/2021 ne glede na to, kdaj bo otrok dejansko vstopil v vrtec. Vrtec bo izvajal program za otroke v starosti od dopolnjenih 11 mesecev (v kolikor ne uveljavljate več pravice do starševskega dopusta) do vstopa v šolo. Če bo v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu le-teh
odločala komisija. O sprejemu otroka v vrtec boste pisno obveščeni.
Stanislav Bezjak, ravnatelj
RAZPIS ZA VPIS OTROK V VRTEC IVANJKOVCI ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021
Osnovna šola IVANJKOVCI vabi k vpisu starše predšolskih otrok, ki želijo vključiti svoje otroke v VIZ enoto Ivanjkovci za šolsko leto 2020/2021.
VPIS BO POTEKAL OD 6. DO 10. APRILA 2020
V ČASU OD 9.00 DO 16.00 URE V PROSTORIH VRTCA IVANJKOVCI.
Vlogo za vpis lahko oddate vsi starši, ki nameravate vključiti otroka v vrtec tekom šolskega leta 2020/2021 ne glede na to, kdaj bo otrok dejansko vstopil v vrtec. Vrtec bo izvajal program za otroke v starosti od dopolnjenih 11 mesecev do vstopa v šolo. Starši najdete vlogo za vpis na spletni strani OŠ IVANJKOVCI, pri vodji enote vrtca Ivanjkovci in v pisarni svetovalne službe. Vljudno vas prosimo, da s seboj k vpisu prinesete EMŠO obeh staršev in otroka ter davčne številke.
O sprejemu otroka v vrtec boste pisno obveščeni.
Ravnateljica: Nada Pignar, prof.
Obvestila uredniškega odbora
Naslednja številka bo izšla predvidoma junija 2020. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki ali na e-mail: alenka.lahgžormoz.si. lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/74 1 53 18.
Glede na predviden izid naslednje številke vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 22.5. 2020. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani.
Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje.
Kolofon
Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov.
Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Odgovorna urednica: Alenka Lah.
Uredniški odbor: Tina Erhatič, Nino Miličič, Irma Murad, Barbara Podgorelec.
Lektoriranje: Brigita Fridl in Tatjana Majdič. Naklada: 4250 izvodov.
Tisk: Tiskarna Ekart d.o.o., Spodnje Jablane 19, 2326 Cirkovce, https://www.tiskarna-ekart.si/
Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož.
Ormoške novice
Pozdravljene bralke in bralci,
Pomlad nam že veselo trka na vrata in nas vse bolj in bolj vabi na sveži zrak v naravo, v naše sadovnjake, vinograde, njive in vrtove. Komaj
je sonce dobilo svojo moč, že smo v zemljo vtaknili prve čebulice in posejali prva semena. Narava se prebuja iz zimskega spanja.....no, če
le lahko rečemo, da je bila to zima, saj nas prav nič ni razveselila s snegom in zimskimi radostmi. A ker proti naravi ne moremo nič, se zato vseeno dan za dnem prepuščamo toku dogodkov in času, ki nas neusmiljeno priganja in včasih že kar prehiteva. A kljub vsemu se moramo kdaj pa kdaj ustaviti in početi stvari, ki jih imamo radi. Pa naj bo ena od teh stvari tudi prebiranje naših in vaših Ormoških novic.
Za vas smo v tej številki pripravili kar nekaj zanimivega branja. Zapisali smo nekaj o prvem županovem ponovoletnem sprejemu, podeljene so bile plakete Ksavra Meška, pa tudi naši vrtci, šole in zavodi so zelo dejavni. Za uspešno delo je OŠ Ivanjkovci prejela priznanje Blaža Kumerdeja, ki ga podeljuje Zavod RS za šolstvo. Območna obrtna zbornica je praznovala 50 let obstoja, prav tako pa je praznoval tudi Varstveno delovni center Ormož, ki deluje v centru Holermuos že 10 let. Zapisali smo tudi nekaj o tem, kako je potekala prva rez našega občinskega vinograda in seveda ne smemo pozabiti na odprtje mejnega prehoda. Za vsakega se bo kaj našlo.
Drage bralke in bralci, želim vam lepo prebiranje Ormoških novic, vsem mamam in babicam pa želim lepo praznovanje prihajajočega materinskega dne. In naj vas v teh lepih, pomladnih dneh spremlja še zanimiva misel: Včasih je dobro narediti počitek pri iskanju sreče in biti preprosto srečen.
Alenka Lah, odgovorna urednica
IZJAVA ZA JAVNOST V ZVEZI S PREVENTIVNIMI UKREPI PROTI ŠIRJENJU KORONAVIRUSA NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ
Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, je dne 12. 3. 2020 na operativni ravni sklical štab Civilne zaščite in mu podelil pooblastila v zvezi s preventivnimi ukrepi glede morebitnega pojavljanja koronavirusa na območju občine Ormož. Ugotovljeno je bilo, da na območju občine Ormož ni nobenega okuženega s koro-navirusom.
Dorečene so bile aktivnosti Zdravstvenega doma Ormož, Občine Ormož, izvajalcev javnih služb, vrtcev in šol. Na sestanku so bili sprejeti naslednji ukrepi in priporočila, ki veljajo od dne 12. 3. 2020 do preklica:
•	Vse občane pozivamo, da dosledno spoštujejo navodila, podana na nacionalnem nivoju, ter da še posebej posvetijo pozornost higieni, predvsem umivanju in razkuževanju rok ter prezračevanju prostorov. Potrebno je odgovorno ravnanje občanov, upoštevanje vseh navodil Ministrstva za zdravje in ostalih priporočil za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki jih ažurno objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
•	Občani naj ostajajo doma in se izogibajo obiskov nakupovalnih središč in krajev, kjer se zadržuje večje število ljudi. Občani naj se izogibajo tudi vsem ne nujnim potovanjem.
•	Društvom in klubom, ki še načrtujejo zbore članov in prireditve, se priporoča, da jih odpovejo oz. prestavijo na kasnejši datum.
•	Upoštevati je potrebno navodila javnih inšti-tucij v občini Ormož: zdravstvenega doma Ormož, osnovnih šol, vrtcev, gimnazije, centra starejših občanov, drugih javnih zavodov.
Župan se je sestal tudi z ravnatelji osnovnih šol in vrtcev in njihovimi predstavniki, kjer so bile dogovorjene aktivnosti v zvezi z ukrepi glede preprečitve širitve koronavirusa ter potekom nujnega varstva otrok.
Dne 16. 3. 2020 je bila sprejeta občinska odredba o preventivnih ukrepih za preprečevanje širjenja koronavirusa (SARS-CoV-2), ki sledi Odloku o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije, z nekaterimi izjemami. Odredba določa:
1. Prepovedano je obratovanje vseh gostinskih lokalov, restavracij in neživilskih trgovin v Občini Ormož. Dovoljena je le dostava hrane ter prodaja in prevzem hrane na
brezstični način, ob upoštevanju priporočil za samozaščito. Priporočamo brezgotovinsko poslovanje.
2.	Odlok začasno prepoveduje izvajanje nastanitvenih, gostinskih, welnes, športnore-kreacijskih, kinematografskih, kulturnih, frizerskih, kozmetičnih in pedikerskih storitev, kot tudi storitev iger na srečo in drugih podobnih dejavnosti. Pozivamo vse zavezance k doslednemu spoštovanju sprejetega Odloka.
3.	Iz začasne prepovedi je izvzeta ponudba ter prodaja blaga in storitev potrošnikom na daljavo ter sledeče dejavnosti:
•	prodajalne z živili vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji;
•	lekarne;
•	prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki;
•	program vrt in kmetijstvo v prodajalnah;
•	kmetijske prodajalne;
•	bencinske servise;
•	banke;
•	pošte;
•	dostavne službe;
•	trafike in kioske za prodajo časopisov in revij ter
•	druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja.
4.	Na območju občine Ormož se prepove:
•	uporaba otroških igral na otroških javnih igriščih;
•	zadrževanje, zbiranje in uporaba vseh javnih športnih in drugih objektov, v lasti Občine Ormož, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID -19).
Ukrepi so bili sprejeti na dan 16. 3. 2020 in veljajo do preklica. Vse pozivamo k obveznemu spoštovanju vseh ukrepov, ki jih je in jih bo odredila država ter v skladu s svojimi pristojnostmi tudi občina. Obnašati se je treba skrajno odgovorno in upoštevati vse ukrepe in navodila sprejete na državnem nivoju za zajezitev širitve koronavirusa, le tako lahko zagotovimo večjo varnost. Neodgovorno obnašanje in namerno kršenje prepovedi ima lahko hude posledice za okolico. Vse novice in ukrepe objavljamo ažurno na spletni strani Občine Ormož: https://www.ormoz.si/ in preko množičnih občil.
NAVODILA OBISKOVALCEM OBČINE ORMOŽ
1.	Občina Ormož na sedežu občine do nadaljnjega ne bo sprejemala strank osebno.
Izjemoma se lahko predhodno po telefonu dogovorite za obisk, v kolikor je zadeva nujna in ne kažete bolezenskih znakov.
2.	Priporočamo, da občine ne obiskujete, če to ni nujno.
Nujne zadeve se bodo reševale v ponedeljek od 8. do 10. ure in v sredo, od 15. do 17. ure.
Izven uradnih ur prosimo pokličite po telefonu. Upravne zadeve lahko uredite po elektronski pošti obcina.ormoz@ormoz.si ali po telefonu (02/ 741 53 00).
Obiskovalci bodo preverjeni na vhodu v stavbo in v kolikor bodo imeli povišano telesno temperaturo in druge bolezenske znake koronavirusa, ne bodo mogli vstopiti v stavbo.
3.	V stavbo Občine Ormož naj v nobenem primeru NE VSTOPAJO OSEBE, ki imajo sledeče znake in simptome: vročina, kašelj, bolečine v mišicah, izcedek iz nosu, težko dihanje ali pljučnica. V primeru, da imate tovrstne simptome, po telefonu pokličite osebnega zdravnika in se posvetujte o nadaljnjih ukrepih.
4.	Priporočamo, da upoštevate navodila za preprečevanje okužb:
•	ostanite doma, če ni potrebno se izogibajte stikom z drugimi ljudmi;
•	v javnih prostorih poskušajte obdržati varnostno razdaljo vsaj 1,5 m od drugih ljudi;
•	pogosto si umivajte roke z vodo in milom, uporabljajte razkužila za roke, kjer so na voljo;
•	kašljajte v robec ali v rokav v pregibu komolca.
5.	Navedena priporočila še posebej veljajo za starejše in bolnike s kroničnimi boleznimi (npr. astma, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, srč-no-žilne bolezni in podobno), pri katerih je pri okužbi s koronavirusom večja možnost težje oblike bolezni.
6.	Občina Ormož trenutno ne bo sprejemala drugih ukrepov za preprečevanje okužb, v primeru dokazane okužbe na območju naše regije ali v okolici pa bomo sprejeli dodatne ukrepe.
V kolikor se pojavi sum na koronavirus pokličite na telefonsko številko: 051 627 906 ali 080 14 04.
Občina Ormož
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
3
Ormoške novice
Na županovem ponovoletnem srečanju okrog 400 povabljenih
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Zupan Danijel Vrbnjak je pripravil ponovoletno srečanje za gospodarstvenike, vodstvene delavce javnih zavodov in drugih institucij, predsednike vseh društev v občini in drugih, med prisotnimi so bili tudi župani sosednjih občin: Olga Karba (Ljutomer), Mirko Cvetko (Sveti Tomaž) in Mirko Korotaj (Ces-tica, Hrvaška) ter poslanca v DZ Mojca Znidarič in Aljaž Kovačič. Dogajanje je potekalo v Športni dvorani na Hardeku, kjer je povabljene s svojim nastopom dočakal PIHALNI ORKESTER GŠ ORMOZ, za prijeten začetek druženja so nastopili še BAND GIMNAZIJE ORMOZ in humorist, imitator in satirik ter glasbenik TILEN ARTAČ. Okrog 400 zbranih je pozdravil župan DANIJEL VRBNJAK, ki je povedal (objavljamo govor v celoti): Drage dame, spoštovani gospodje, pozdravljeni vsi, ki sooblikujete zgodbo občine Ormož.
V veliko veselje mi je, da je prišel dan, ko smo tudi v občini Ormož tako skupaj zbrani. Skupaj smo tisti, ki nam za Ormož ni vseeno. Vsak po svoje se na svojem področju trudimo, kar je pomemben doprinos za naš kraj, za našo občino. Če združimo vso delo, ki smo ga skupaj vsi mi ustvarili v lanskem letu, je to pomemben vložek v našo občino, na katerem bomo skupaj ustvarjali naprej in na katerem bomo zagotovili napredek na čim več področjih. Verjamem, da smo že vsi, vsak po svoje, vpeti v dogajanja, ki nam jih leto 2020 narekuje. Včasih nam zbežijo misli v čas prejšnjega leta, ko razmišljamo, ali smo za dosego svojih ciljev izbrali prave poti in kar je še najpomembnejše, ali smo jih uspešno prehodili. Pravijo, da je za nazaj dobro pogledati le, če se s tem kaj naučiš, popraviš napake, izboljšuješ. Pomemben pa je pogled naprej, kajti s pogledom naprej se razvijajo nove ideje, nove možnosti, ustvarjajo se novi pogoji in ustvarja se novo okolje, ki narekuje tempo sodobnega življenja. Proračun občine Ormož je nastavljen z rekordnimi številkami, v naslednjih 2 letih planiramo skoraj 20 mio € investicij. Za občino z že manj kot 12.000 prebivalci je to ogromno in pomeni veliko angažiranja, kot tudi veliko dela in truda. Zupan seveda s predlogi občinskega in krajevnega sveta predlaga občinskemu svetu proračun in župan občine Ormož ni predlagal takšnega rekordnega proračuna zato, kot mu je večkrat bilo rečeno, da je všečen, ampak zato, ker si želim, da vsi skupaj stopimo na pot ambicioznosti, s polno energije za našo občino in da proračun skupaj realiziramo. Vsaka minimalna investicija v občino, pa naj gre na račun znanja, zdravja, družbenega življenja, socialnega varstva, razvoja turizma, razvoja gospodarstva, bo vložek v našo občino, za našo prihodnost in prihodnost naših otrok. Pomembno je, da si nastavimo prave smernice, prave cilje in da se sistemsko lotimo problematike, s katero se soočamo v občini. Če se vrnem v svojih prvih deset let službovanja v gospodarstvu, lahko izpostavim eno: dandanes zelo težko preživiš sam, dandanes je dosti lažje uspeti s sodelovanjem, povezovanjem. Tudi mi vsi bomo napredek lažje dosegli skupaj. Čas beži
zelo hitro. Vprašanje je samo, na kakšen način ga izkoristiš, izkoristimo. Ali smo pripravljeni zagrabiti priložnosti ali jih pustimo, da nam jih vzame kdo drug!? Vsi imamo svoje življenje, vsi imamo svoje interese, vsi imamo tisti del svoje zasebnosti, kjer drugim ne pustimo blizu, in vse to je prav tako! Jasno nam pa mora biti eno, da takrat, ko gre za našo občino, moramo stopiti skupaj in ne glede na takšno in drugačno pripadnost napravimo tisto, kar je za nas kot občino in kar je za naše ljudi najboljše. V tem mandatu občinskega sveta se ne delimo na koalicijo in opozicijo, v tem mandatu smo izoblikovali otroški občinski svet, v tem mandatu bomo imenovali mladinski svet, v tem mandatu smo imenovali strateški svet in v tem mandatu smo že pričeli s konkretnimi projekti, kjer verjamem, da bomo z njimi dobili nove pogoje za kvalitetno bivanje in za kvaliteten razvoj. Uvedli smo nove ukrepe za razvoj gospodarstva, za reševanje stanovanjske problematike mladih in mladih družin. Razvijamo destinacijo Jeruzalem Slovenija in imamo veliko željo postaviti primerne gospodarske pogoje na noge. Ne pozabljamo na predšolsko, osnovnošolsko, srednješolsko izobraževanje, kot tudi na izobraževanje odraslih. Vlagamo v posodobitve komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija, modernizacije cest, izgradnje kolesarskih poti, komunalno opremljanje zemljišč, predvidenih za reševanje stanovanjske problematike). Preko javnih zavodov ponujamo številne dejavnosti in dogodke in konec koncev se lahko pohvalimo s številnimi uspehi naših društev, klubov, posameznikov, gospodarstvenikov, tudi javnih zavodov. Letos bo občina Ormož praznovala svoj prvi občinski praznik. Ta praznik se navezuje na prvo omembo kraja Holermous iz leta 1273. Se pravi, bomo leta 2023 praznovali 750 let od prve omembe kraja Holermuos. To so velike obletnice. Ormož je v teh letih marsikaj doživel, poskrbimo, da bo še naprej živel in da bo nudil kvalitetno bivanje občank in občanov.
Na koncu bi se vam rad zahvalil za ves vaš trud, ki ga vlagate v občino Ormož. Vsakdo izmed vas je prispeval občini pomemben doprinos. Verjamem, da bomo skupaj našo začrtano pot nadaljevali. Verjamem tudi, da bo naša vez še močnejša in da bo naše povezovanje in sodelovanje še tesnejše.
Smo ljudje, ki živimo v prelepem, najlepšem delu Slovenije, ki se srečujemo, družimo in skupaj živimo!
Po uradnem delu je sledila pogostitev in priložnost, da se boljše spoznamo med seboj, izmenjamo izkušnje, načrte, ideje...
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
Ormoške novice
Podeljenih 12 značk in plaketa Ksavra Meška
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Tudi ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je bilo vse naokrog veliko proslav. Osrednjo občinsko proslavo v Ormožu je pripravila ormoška osnovna šola v sodelovanju z Glasbeno šolo Ormož.
Uvodoma je zbrane v ormoškem domu kulture pozdravil župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, ki je izrazil veselje nad odličnim in zanosnim delovanjem vseh kulturnih društev v občini, najzaslužnejšim za izredne zasluge v delovanju na kulturnem področju pa je podelil pet bronastih, pet srebrnih in tri zlate značke ter plaketo Ksavra Meška.
BRONASTE ZNAČKE so prejeli: Silvo Grlica - dolgoletni član KŠD Dobrava oziroma marljiv član Moškega pevskega zbora Dobrava. Anica Novak - prav tako dolgoletna članica KŠD Dobrava, ki že tretji mandant v društvu deluje kot vestna blagajničar-ka. Ljubica Simonič - dolgoletna članica KTD Miklavž pri Ormožu, kjer deluje kot igralka, režiserka in šepetalka. Danica Korotaj - prav tako članica KTD Miklavž pri Ormožu in igralka v gledališki sekciji, deluje tudi kot organizatorka kulturnih dogodkov za otroke in mladino. Bronasto značko Ksavra Meška je prejela tudi Aleksandra Kociper, učiteljica na OŠ Ormož, ki vodi šolske recitatorje in deluje kot režiserka v šolskih gledaliških predstavah. V domačih gledaliških skupinah se je tudi že izkazala kot igralka, letos tudi kot režiserka, saj je režirala igro Ti nori tenorji, s katero se je pred kratkim predstavilo KŠD Dobrava. Tokrat pa se je predstavila še kot voditeljica proslave.
SREBRNE ZNAČKE so letos prejeli: Marjan Zamuda - član KD Simon Gregorčič Velika Nedelja, v katerem deluje kot amaterski igralec. Spoznali smo ga že v številnih vlogah. Soigralci ga štejejo za zelo vestnega, saj v društvu rad poprime za številna dela. Branko Kuharič - prav tako dolgoletni član KD Simon Gregorčič Velika Nedelja, kateri je vidnejše vloge odigral v najuspešnejših gledaliških projektih tega društva. Srebrno značko so prejeli tudi Vinko Pavlinič iz KŠD Dobrava, kjer deluje kot dolgoletni pevec v Moškem pevskem zboru; Mojca Bauman Kralj - prav tako iz KŠD Dobrava, katera aktivno deluje v gledališki sekciji, kjer so ji zaupane najvidnejše vloge; ter Mirko Kustec iz KTD Miklavž pri Ormožu. V društvi deluje kot amaterski igralec. Predstavil se je v mnogih vlogah, sodeloval pa tudi v skečih in podobno.
ZLATE ZNAČKE pa so si letos prislužili trije: Mešani pevski zbor društva upokojencev Ivanjkovci, in sicer za več kot 20-letno delovanje in sooblikovanje pestrosti domačega kulturnega življenja. Značko je prevzela
predsednica zbora Veronika Vrbnjak.
Zlato značko za vestno in dolgoletno delovanje v Prosvetnem društvu Janez Trstenjak Hum si je prislužila Angelca Rajh, ki preko društva aktivno zbira in ohranja ljudsko izročilo vseh vrst. Z zlato značko so letos nagradili še Jožico Filipič, članico KTD Miklavž pri Ormožu, za številne odlično odigrane vloge, za slikarska dela in pisanje poezije.
Najvišje občinsko priznanje za delovanje na kulturnem področju, to je plaketo Ksavra Meška, je letos prejel Vekoslav Prejac, član KD Podgorci, ki se s kulturo ukvarja že od rosnih let. Začel je kot osnovnošolec s sodelovanjem v FS, kasneje se je izkazal kot igralec, ki je odigral različne vloge; deluje kot režiser in kot scenarist, kateri črpa iz bogate ljudske zakladnice, jo raziskuje in oživlja - tako skozi odrske postavitve domače folklorne skupine in skozi tekste, pripovedi in poezijo. Vekoslav Prejac je bil na proslavi tudi slavnostni govornik. V svojem govoru je med drugim predstavil svoje razmišljanje o kulturi. »Kultura je lahko zaustavljen korak ob lepo izrečeni narečni besedi, novička o novi slovenski knjigi, kulturna prireditev v domačem kraju... So to cvetoče rože ob sosedovem vrtu, ki ni kričeče rumeno obarvana, je prijazen pozdrav ob vstopu v javen prostor, je zadovoljno mrmranje ob vsakdanjem del?« se je med drugim spraševal Ve-koslav Prejac.
Sledil je kulturni program po scenariju učiteljice mag. Mateje Meško, katerega so pripravili učenci OŠ Ormož v sodelovanju z Glasbeno šolo Ormož. Ta je predstavljal domiseln splet prelepe slovenske besede, petja, glasbe, baleta oziroma izraznega plesa. Obiskovalce proslave je čakala še pogostitev, ki so jo pripravile kmečke žene s Koga.
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
5
Ormoške novice
Kulturno-športno društvo Dobrava ponovno poskrbelo za smeh obiskovalcev
Besedilo: Manica Hartman Foto: Manica Hartman
V
Z
2020.
e četrtič zaporedoma smo člani dramske sekcije Kul-turno-športnega društva Dobrava s komedijo Ti nori tenorji dodobra nasmejali lepo število obiskovalcev, tokrat v sklopu Linhartovega srečanja, 31. januarja
Spomnimo, da je bila premiera komedije v petek, 18. oktobra 2019, ponovitev predstave pa takoj naslednji dan, v soboto, 19. oktobra, prav tako v Domu kulture Ormož. V dveh dneh si je predstavo ogledalo okoli 500 obiskovalcev.
Vsi sodelujoči smo se zelo potrudili in smo iskreno veseli pozitivnih odzivov in pohval, ki smo jih prejeli. Najlepši občutek za igralca je nedvomno trenutek, ko zaslišiš smeh in aplavz, katera ti data nove vzpodbude in polet, saj se zavedamo, da smo dali od sebe najboljše, kar smo lahko. Gre za izjemno zahtevno igro, številne dialoge, ki postavljajo igro med najzahtevnejšo odigrano igro do sedaj. Vanjo smo vložili veliko ur svojega prostega časa in odrekanj, vendar smo si enotni, da smo bili do danes že bogato nagrajeni; zadovoljni obrazi, smeh in mnoge zahvale so nagrada za več kot štirideset vaj, ki smo jih izvedli v dobrih desetih mesecih.
Trikrat smo se predstavili domači ormoški publiki, ki nas je čudovito sprejela, z veseljem pa smo se odzvali tudi povabilu na
gostovanje v Središče ob Dravi, kjer so nas prav tako nagradili s smehom in mnogimi pohvalami. V prihodnjih mesecih se pripravljamo še na več gostovanj, v Gornji Radgoni (6. marca) in Veržeju (predvidoma 20. marca); dogovori pa potekajo še za gostovanja po drugih krajih.
V vlogi režiserke se je prvič preizkusila Aleksandra Kociper, sicer pa v predstavi sodeluje še osem igralcev in kar nekaj sodelavcev. Kot igralci nastopajo: Kristijan Dogša (Max, pomočnik gospe Saunders), Mojca Bauman Kralj (Maggie, Maxsovo dekle), Mateja Kovačič (ga. Saunders, Maggiejina mama in direktorica Clevelandske Opere), Rajko Košič (Tito Merelli, svetovno znani tenorist), Viktorija Fric (Maria, Titova žena), Tamara Kosi (Diana, sopranistka), Manica Hartman (Julia, predsednica Sveta Opere) in Franc Štrman (hotelski sluga); slednji je pripravil tudi odlično sceno, za glasbeno spremljavo in luči skrbi Dalibor Šoštarič, šepetalki sta Štefka Šoštarič in Marta Žnidarič, za masko in ličenje je zaslužna Mojca Šalamun. Za izvedbo takšne gledališke predstave je potrebnih seveda še več pridnih rok in tukaj velja zahvala še vsem drugim, tukaj neimenovanim. Dogajanje je postavljeno v štirideseta leta 20. stoletja v mestu Cleveland. Znamenita operna hiša pričakuje obisk slavnega tenorja Tita Merellija. Zvezdnik, kot zvezdnik, seveda na veliko zamuja, zato v operni hiši narašča napetost, med ženskami, ki ga nestrpno pričakujejo in si obetajo koristi, pa se krešejo tudi velika osebna pričakovanja. Tito zaradi pomirjeval in alkohola omedli, zato zagnana direktorica v poskusu, da bi rešila večer, prepriča svojega pomočnika, da se preobleče v kostum Otella in da nastopi na predstavi, ki jo tisočglava množica z navdušenjem
_ pričakuje. Medtem se Merelli
prebudi, se prav tako preobleče v Otella in želi nastopiti. To prinese obilico zmešnjav in nesporazumov, mnogi duhoviti dialogi ter iskriva besedna in telesna govorica igralcev pa poskrbijo za zaplet na kar dveh prizoriščih in smeh obiskovalcev do ušes. Vsekakor priporočamo ogled igre Ti nori tenorji, pod katero se je podpisal Ken Ludwig (prevod: Srečko Fišer), mednarodno priznan dramatik, čigar besedila so uspešnice na Broadwayu, v londonskem West Endu in širom po svetu... dokazali smo, da tudi v Ormožu!
Pridite, polepšajte si večer s smehom!
e
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
Ormoške novice
ga do
EU
100 let Neže Hebar
Besedilo: Jožica Megla Foto: Stanka Petek
V januarju, na god svete Neže, je praznovala visoki jubilej, 100 let, Neža Hebar, po domače Hebarova mati iz Os-luševcev v občini Ormož. Rodila se je kot prvi otrok v družini Hanželič, po domače pri Skalekovih v Cvetkovcih, materi Mariji, roj. Geč, in očetu Dioniziju. Imela je štiri brate in tri sestre. Danes živi le še najmlajša sestra Marta. V začetku vojne se je poročila s Cirilom Hebarjem in se preselila na njegov dom v sosednjo vas Osluševce.
Okusila je veliko trpljenja in strahu med vojno, ko je bil mož mobiliziran v nemško vojsko in je ostala z majhnim otrokom in moževimi starši sama na veliki kmetiji, in po vojni, ko jim je bil odvzet del kmetije. Rodili so se jima trije otroci: Janko, Krista in Stanka. Ob trdem delu jih je lepo vzgojila in sin Janko je kmalu poprijel za delo na kmetiji in si ustvaril družino. Umrl je pred 18. leti. Zdaj njegovo poslanstvo nadaljuje njegov sin Stanko z ženo Darjo in tremi otroki. Za mater vzorno skrbi snaha Marija, na pomoč pa ji priskoči pravnukinja Maruša, ki obiskuje srednjo zdravstveno šolo. Sicer pa ima Hebarjeva mati pet vnukov, deset pravnukov in štiri prapravnuke, ki jo radi obiščejo, prav tako tudi hčerki Stanka in Krista. Najsrečnejša je, da je lahko doma, v krogu svojih najdražjih, v domačem okolju. Hebarjeva družina je tako vzor lepega sobivanja štirih generacij pod isto streho. Hčerka Stanka je zapisala: »Nima vsak privilegija, kot ga imamo midve s sestro Kristo, vsi vnuki, pravnuki in prapravnuki. Ni vsakemu otroku dano, da bi lahko stisnil dlan in objel svojo mamo in babico za 100. rojstni dan. Mi to srečo imamo. Ne znam opisati občutkov, ki sem jih imela ob tej priložnosti. Hvala mama za to
možnost. Naša mama ima rada sonce. Rada ima tudi kruh v obliki sonca, pečen iz moke pšeničnega zrna. Sonca ji zaradi njene bolezni vida ne morem pokazati, sem ji pa izpolnila željo in ji prinesla sonce iz pšeničnega zrna. To si je zaželela za 100. rojstni dan.«
Na njen praznik so jo obiskali in ji voščili župan občine Ormož g. Danijel Vrbnjak, predsednik Krajevne skupnosti Podgorci g. Martin Kukovec, domači župnik g. Jožef Šipoš, predstavniki Rdečega križa in Kulturnega društva Osluševci, predstavniki Društva upokojencev Podgorci in Združenja borcev za vrednote NOB. Zbrala se je celotna družina, pet generacij rodu. Popoldne smo jo obiskali vsi njeni nečaki in ji zapeli njene najljubše pesmi, ona pa je pela z nami. Tudi njena mama, Skalekova mati, je pri 95. letih dočakala peti rod.
Teta Neža je prehodila 100 let življenja v dobrem in slabem, v veselih trenutkih in v velikih preizkušnjah, v skromnosti, delavnosti, požrtvovalnosti in seveda v molitvi. Sedaj, ko ji je opešal vid, je njena tolažba Radio Ognjišče, ki ga posluša od jutra do večera. Razveseli se vsakega obiska, posebno pa vsak prvi petek domačega župnika, ki ji prinese duhovno hrano in z njo poklepeta. Teti Neži iskreno čestitamo in ji želimo veliko zdravja.
Aktivne gasilke v GZ Ormož
Besedilo: Natalija Fajfar Foto: Natalija Fajfar
"V
Članice Gasilske zveze Ormož smo v lanskem letu bile nadvse aktivne.
V mesecu aprilu smo se zbrale na srečanju gasilk Gasilske zveze Ormož v Loperšicah, kjer smo si ogledale vojaško zbirko brata Puklavec. Udeležile smo se srečanja članic Podravske regije v Destrniku. Sodelovale smo kot sodnice na operativnih igrah GZ Ormož v Ivanjkovcih in se udeležile dneva gasilca. V mesecu oktobru smo izvedle tradicionalno vajo članic GZ Ormož, ki so jo pripravile gasilke v Žerovincih. Udeležile smo se tudi 150. obletnice gasilstva na Slovenskem v Metliki.
Imele smo nekaj tekmovalnih desetin članic. Veteranke PGD Cvetkovci so se uvrstile na regijsko tekmovanje. Vse leto so bile izjemno aktivne članice ženskega pevskega zbora GZ Ormož, saj so nastopile kar 21-krat tudi na številnih gostovanjih. Veliko ur so namenile tudi vajam. Nastopile so v Šmar-tnem pri Slovenj Gradcu ob 70.obletnici gasilske himne in na slavnostni akademiji ob 150. obletnici gasilstva na Slovenskem v
Cankarjevem domu v Ljubljani. Vsako leto se udeležijo srečanja gasilskih pevskih zborov in skupin ter godb, zato so vesele, da bo v letu 2020 to srečanje gostila prav GZ Ormož v mesecu juniju. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem članicam, predvsem pevkam, predsednici zbora Bojani Vrbnjak in zborovodkinji Luciji Pocrnja za ves trud.
Zahvaljujemo se tudi predsedniku GZ Ormož mag. Dejanu Jur-koviču, ki ima za gasilke in zbor velik posluh.
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
7
g¡a m
Ora
Ormoške novice
Poštar Pavli na obisku v vrtcu Velika Nedelja
Besedilo: Natalija Kirič Foto: Arhiv vrtca
Poštar Pavli na obisku v vrtcu Velika Nedelja Otroci iz skupine »Bistre glavice« smo sodelovali na likovnem natečaju »Poštar Pavli rad bere«. Komisija je izmed 350. čudovitih likovnih del vrtčevskih otrok izbrala 3 vrtce, ki prejmejo posebno nagrado. Eden izmed teh vrtcev je tudi naša skupina. S svojim trudom smo vrtcu prislužili obisk Poštarja Pa-vlija in njegovega zaboja: igro spomin, s katero otroci spoznavajo pošto in njeno zgodovino; karte, s katerimi spoznavajo delo poštarja; poštarsko kapo, žig, znamke, kuverte, poštarsko torbo in kup idej za zanimivo ustvarjanje.
Poštar Pavli je v vrtec prinesel veliko veselja, navdušenja in motivacijo za naprej.
Srčna pisma za male borce
Besedilo: Natalija Kirič Foto: Arhiv vrtca
Projekt »Srčna pisma za male borce« izvaja Društvo Viljem Julijan ob svetovnem dnevu redkih bolezni (29. februar), v sodelovanju z vrtci in šolami po Sloveniji.
Projekt ima dvojni namen:
•	na eni strani je to podpora otrokom z redkimi boleznimi in njihovim družinam skozi izkazovanje pozornosti, spoštovanja in sočutja;
•	na drugi pa je spodbujanje sprejemanja drugačnosti, empatije in solidarnosti med otroki in mladimi do otrok z redkimi boleznimi.
Letos smo se projektu pridružili tudi otroci in vzgojiteljice iz skupine »Bistre glavice« (vrtec Velika Nedelja) in skupina »Balončki« (vrtec Ormož). Spoznavali smo redke bolezni ter otroke, ki so za njimi zboleli. Mali borci in njihove zgodbe so se močno dotaknili naših src. Otroci so spoznali, da nimajo vsi takšne sreče, da bi jim otroštvo teklo spontano in brez težav.	Zanje smo izdelali
srčna pisma - sporočila podpore, solidarnosti, sočutja in ljubezni. Vse skupaj smo razstavili v garderobi našega vrtca ter tako pokazali, da nam je mar, da smo sočutni in obenem bi k sočutju želeli spodbuditi tudi druge.
Pisma smo že odposlali na sedež Društva Viljem Julijan, kjer so jih posredovali družinam otrok z redkimi boleznimi. Upamo, da bodo malim borcem ter njihovim staršem polepšala težke trenutke življenja.
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020	8
8
Ormoške novice
Projekt "Evropa za državljane" v Ormož pripeljal več kot 150 Evropejcev
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
P
rojekt "Evropa za državljane" 150 Evropejcev
v Ormož pripeljal več kot
V organizaciji LU ORMOŽ je v drugi polovici januarja potekal eden izmed dogodkov v okviru projekta »Spodbujanje evropskega načina življenja, krepitev solidarnosti in medkulturnega dialoga (PRO EU)« iz programa EVROPA ZA DRŽAVLJANE. Razen Slovencev se je dogodka udeležilo še čez 150 gostov s Poljske, Romunije, Hrvaške in Srbije. Projekt sofinancira Evropska unija s programa »Evropa za državljane« in je namenjen spodbujanju socialnega delovanja, prostovoljstvu, sodelovanju in medkulturnim dialogom na ravni EU.
Udeleženci srečanja so imeli številne možnosti za sodelovanje, spoznavanje kulture drugih evropskih dežel, obravnavanje splošnih tem Evropske unije in se učiti drug od drugega. Dogajanja so potekala na različnih lokacijah v Ormožu in okolici. Najprej so se vsi skupaj zbrali na uvodni prireditvi, ki je potekala v Domu kulture Ormož in je bila namenjena predstavitvi vseh partnerskih držav.
Uvodoma je zbrane pozdravila moderatorka Marjetka Pfajfar in k besedi povabila Mileno Debeljak - direktorico Občinske uprave Ormož, ki je zbrane pozdravila v imenu občine, vsem sodelujočim v projektu pa zaželela veliko dobrih novih izkušenj, ki bodo prispevale k boljši Evropi. Hkrati je vsem skupaj zaželela prijetno druženje.
Razen Ljudske univerze Ormož v projektu sodelujejo še Udru-ga udomitelja NADA iz Ivanca na Hrvaškem, Občina Bitom s Poljske, Gimnazija občine Tašnad Romunija in Občina Irig iz Srbije.
Sledil je pozdrav direktorice LU ORMOŽ Viki Ivanuša, ki je spregovorila o pomenu projekta, ki daje možnost, da skupaj ras-temo, da razvijamo solidarnost, gradimo mostove med seboj in postanemo trdna skupnost. Program so popestrili učenci Glasbene šole Ormož, sicer pa so v nadaljevanju spregovorili predstavniki vseh sodelujočih držav oziroma ustanov, svoje predstavitve pa podkrepili s kratkimi filmi.
Raznolikost ljudske dediščine
Potem so se gostje udeležili rokodelskih delavnic, ki so potekale v Grajski pristavi in v prostorih Grajskega centra za družine. Vsaka sodelujoča država je pripravila po eno delavnico, kjer so izdelovali suvenirje, značilne za določeno partnersko državo. Delavnic so se udeleževale že pomešane
skupine.
Ljudska univerza Ormož, ki je zastopala Slovenijo, je pripravila delavnico izdelovanja rož iz papirja, kjer so predstavnice študijskega krožka z vodjo Ano Ratek goste učile te tradicionalne slovenske obrti.
V	delavnici, ki so jo pripravili Romuni, so izdelovali mavrična kazala za knjige; ustvarjali so s tradicionalnimi romunskimi barvami: rdeča, rumena in modra. To so barve, ki jih zasledimo na romunski zastavi.
Gostje iz Srbije so okraševali sveče in vezli, gostje s Hrvaške pa so pripravili okraševanje srčkov iz lecta. Gre za lectarsko obrt, ki ima na Hrvaškem dolgo tradicijo. Z gosti je ustvarjala Valentina iz Lectarstva Slavica iz Klenovnika na Hrvaškem. Zanimivo delavnico so pripravili tudi Poljaki. Gostje so izdelovali mozaike, ki jim Poljaki pripisujejo velik del svoje tradicije.
V	Ormož so tako za potrebe delavnice prinesli kupe pisanih lončenih koščkov, iz katerih so potem udeleženci delavnic lepili rože. Gre za umetnost, s katero se ukvarjajo vse generacije, je med drugim povedala Poljakinja Dylus Barbara. Izdelovanje mozaikov je vrhunec doseglo v sedemdesetih letih, danes ustvarjajo malo manj, je še dodala.
Še več aktivnosti
Med aktivnostmi v času obiska v Sloveniji so se zbrani gostje ukvarjali še s predstavitvijo Evropske solidarnostne enote in predstavitvijo projekta evropski prostovoljci. Seznanili so se z nekaj dobrimi praksami evropskih projektov sodelujočih mest. Obiskali so tudi Čurkarijado na Kogu, srečanje pa zaključili z evalvacijskim sestankom, ki je partnerjem omogočil, da ocenijo rezultate projekta ter se dogovorijo o nadaljnjem sodelovanju.
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
9
Ormoške novice
Osnovni šoli Ivanjkovci visoko priznanje Blaža Kumerdeja
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Zavod za šolstvo je sredi februarja na slovesnosti v Muzeju novejše zgodovine Slovenije na Cekinovem gradu v Ljubljani že 21. leto zapored podelil priznanja Blaža Kumerdeja, ki jih podeljujejo na področju predšolske vzgoje, osnovnih in srednjih šol, dijaških domov, glasbenega šolstva ter zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Priznanje za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-iz-obraževalno prakso je prejela tudi OŠ IVANJKOVCI. Gre za najvišja priznanja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso v Sloveniji, tako da si v OŠ IVANJKOVCI priznanje štejejo v veliko čast in potrditev, da so na pravi poti.
Zavod RS za šolstvo vsako leto podeli največ pet tovrstnih priznanj, letos so jih prejeli: osnovni šoli Ivanjkovci in Vransko -Tabor; profesorica zgodovine na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor Maja Vičič Krabonja; vzgojiteljica v Otroškem vrtcu Ajdovščina Nadja Likar in profesorica biologije na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje Zorica Potisk.
Zbrane, med katerimi so, poleg nagrajencev, bili predstavniki občin, sodelavci in drugi, je na slovesnosti najprej pozdravil predsednik Zavoda za šolstvo RS doktor Vinko Logaj, ki je med drugim dejal, da v šolskem prostoru pogosto nimamo odgovorov na spreminjajoče se družbene razmere, ko je administrativ-no-birokartska in kapitalska naravnanost iz šol in vrtcev začela izrinjati entuziazem posameznikov, ko učitelji izgubljajo občutek poslanstva, je še kako pomemben vsak inovativen prijem, ki se lahko kosa s splošnimi vplivi družbe. Nato je spregovorila še državna sekretarka Martina Vuk, ki je prav tako spregovorila o pomembnosti inovacij v šolskih ustanovah, ki predstavljajo premike naprej. Svečanost je s svojim nastopom popestril godalni kvartet AMEBA iz Srednje glasbeno-baletne šole v Ljubljani, potem pa je
zbrane pozdravil Tomaž Krajnc - predsednik komisije za podelitev priznanj Blaža Kumerdeja, ki je predstavil potek izbora dobitnikov in pojasnil, da kandidate za priznanja običajno predlagajo Območne enote Zavoda za šolstvo RS, saj s šolami po določenih območij tudi največ sodelujejo in dobro poznajo razmere oziroma prizadevanja tako posameznikov kot šolskih ustanov. Priznanje je v imenu OŠ Ivanjkovci prevzela ravnateljica Nada Pignar, sicer pa se je podelitve priznanja v Ljubljani udeležil cel kolektiv; velik trenutek za OŠ Ivanjkovci sta s svojo prisotnostjo počastila tudi župan občine Ormož Danijel Vrbnjak in predsednik domače krajevne skupnosti Anton Zadravec.
OŠ Ivanjkovci obiskuje 143 učencev, zanje skrbi 28 zaposlenih in vsi skupaj so na nagrado zelo ponosni, še posebno pa na zapisano v obrazložitvi: „Na šoli deluje izjemen kolektiv, ki pod vodstvom ravnateljice Nade Pignar vnaša v pouk najsodobnejše pristope, zgledno timsko sodeluje, spremlja sodobne didaktične smernice, učitelji pa imajo izreden posluh za glas učenca v učnem procesu, in so tako zgled učeče se skupnosti."
Priznanje so prejeli za več projektov, med drugim za uvajanje formativnega spremljanja, kar pomeni, da inovativno načrtujejo učna okolja za učence. Učencem s tem omogočajo izbirnost, odločanje in odgovornost, možnost izboljšanja dela, učenja in njihovih izdelkov. »S tem zagotovimo učencem boljše razumevanje smisla učnih dejavnosti. Današnje generacije so drugačne, frontalni pouk zanje večinoma ni primeren in naloga učiteljev, ki so strokovnjaki na svojih področjih, je, da najdemo ustrezen pristop", pojasnjuje ravnateljica Nada Pignar, ki dodaja, da za uspeh šteje tudi dejstvo, da je v šoli vpeljala kolektivno delo, kar se pozna pri pripravljenosti zaposlenih za raziskovanje in iskanje najučinkovitejših pogojev za delo učencev. Priznanje so prav tako dobili zato, ker so svoje izkušnje pripravljeni deliti z učitelji širom po Sloveniji, zanje pripravljati hospitacije in pogovore ter sodelovati na mednarodnih konferencah. Med njihovimi najuspešnejšimi dejavnostmi je projekt Bridge, katerega bistvo je, da glas učencev vključijo v pouk, saj je, kot
pravi Pignarjeva, najpomembnejše, „da učenci lahko izrazijo svoje mnenje in je zato vsem lažje, če na koncu leta dobimo oceno svoje dejavnosti, saj so učenci odkritosrčni in nam je njihovo mnenje v pomoč".
Eden od številnih projektov, ki so bili med učenci izredno lepo sprejeti, je »Gibanje za zdravje«, s katerim si prizadevajo za dobro psihično in fizično počutje, zdravo prehrano z rednimi in uravnoteženimi obroki ter z obilico
10
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
Ormoške novice
sadja in zelenjave, predvsem iz lokalnega okolja. Učenci so najbolj navdušeni nad pešačenjem v šolo ter nad skupnim kolesarjenjem in tekom zunaj šolskih ur. Doslej so pešačili v šolo in nazaj en teden, letos so se na pobudo učencev odločili, da bodo pešačili kar dva tedna. Na šoli so zadovoljni, da so pešačenje podprli tudi starši. Projekt so nadgradili še s programom »Varno na kolesu«. Letos bodo naredili še lokalni vodnik kolesarskih poti za računalnike in pametne telefone. Njihova mentorica je učiteljica Saša Veler, tudi sicer pobudnica nekaterih zamisli za sklop »Gibanje za zdravje«.
Šola ves čas uspešno sodeluje z Zavodom RS za šolstvo, med drugim so uspešno sodelovali pri vpeljavi obveznega drugega tujega
jezika (nemščine) in v dejavnostih projekta »Bralna pismenost«, ki so jih nadgradili z odprtjem krajevne knjižnice v šoli. Tu so še projekti Vsak torek v šoli, uvajanje prvega tujega jezika v prvi triadi ter Pogum in trajnostna mobilnost.
Priznanje Blaža Kumerdeja je šoli vzpodbuda za delo naprej in potrditev, da so na dobri poti.
Kdo je bil Blaž Kumerdej?
Blaž Kumerdej je bil slovenski šolnik, razsvetljenec in narodni bu-ditelj, rojen leta 1738. Svojo razsvetljensko miselnost in slovensko narodno zavest je Kumerdej dokazal z načrtom za organizacijo osnovnih šol na Slovenskem in prvim izobraževanjem učiteljev.
Težko pričakovana pleskarska akcija
Besedilo: Mateja Brumen Štibler Foto: Arhiv šole
Po 30. letih je napočil čas, da Osnovna šola Ormož zablesti v novih barvnih odtenkih. Zadnji petek v novembru je tako potekala tradicionalna humanitarna akcija in 21. državno tekmovanje slikopleskarjev, v kateri je moči združilo kar 130 sli-kopleskarjev, 80 domačih in 50 tujih. Pred samo akcijo pleskanja pa smo s pridnimi rokami stene na pleskanje pripravljali lokalni obrtniki in podjetniki, starši, delavci šole ter ostalimi prostovoljci; vsem se iz srca zahvaljujemo.
Na dan pleskanja, 29. 11. 2019, so se slikopleskarji lotili dela ob 8. uri zjutraj, pa vse do 17. ure, ko so s pleskanjem učilnic in hodnikov zaključili. Naše učilnice so dobile nove barvne odtenke, motive hribčkov ter sinje modre strope, ki nas spominjajo na nebo in nas pomirjajo. Slikopleskarji so tako v enem dnevu prepleskali kar 5.000 kvadratnih metrov zidnih in stropnih površin, za barvito prenovo učilnic in hodnikov pa porabili kar 1.800 litrov barv in premazov iz družine JUPOL. Akciji so se v dopoldanskem času v družbi ravnatelja šole, Aleksandra Štermana, pridružili še predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca, nekdanja učenka OŠ Ormož dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter ormoški župan Danijel Vrbnjak. Na hodniku ob jedilnici so se vsi trije z nanašanjem akrilnih barv spretno lotili slikanja maskote in zaščitnega znaka Osnovne šole Ormož. Prav tako so se v samostojnem ustvarjanju preizkusili tudi učenci 8. in 9. razreda, ki so ustvarjali z razpoložljivimi barvami in drugimi materiali v avli jedilnice. Njihovi izdelki, ki so nastali pod mentorstvom učiteljice Janje Rudolf, sedaj krasijo naše na novo prepleskane hodnike. Ambasador letošnje akcije je bil znani slovenski športnik, rokometaš Marko Bezjak, ki je nekoč obiskoval našo osnovno šolo. Pri organizaciji akcije je aktivno sodelovala OOZ Ormož, podprli sta jo še OOZ Novo mesto in Občina Ormož.
Na večerni slovesnosti se je OZS zahvalila vsem sodelujočim in, ob vložkih šolske etno skupine Gudalo ter nastopom odlične violinistke Hermine Matjašič, razglasila najboljše tri domače ekipe. Družba JUB jim je za prva tri mesta podelila vrednostne nagrade. Vsem, ki so sodelovali v akciji, se je za udeležbo in podporo zahvalil tudi direktor OZS Danijel Lamperger.
Učenci, uživajte v prenovljeni podobi šole in se potrudite, da bo takšna ostala še leta in leta...
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
11
Ormoške novice
Prenovljena šolska knjižnica na OŠ Ormož zasijala v vsej svoji vabljivosti
Besedilo: Slavica Šajnovic Foto: Arhiv šole
»Ko se naučiš brati, boš za vedno svoboden.«
Frederic Douglass
Naše mesto Ormož ima nešteto obrazov, ki jih vsak, ki pozna ali se spozna z njim, vidi drugače. Vsi pa smo ponosni na njegovo zgodovino in dolgoletni obstoj. Tako je tudi z našo šolo, saj vstopa v svoje 120. leto delovanja, katerega bomo praznovali jeseni.
Skozi dolga leta so se načini poučevanja in razmišljanja nenehno spreminjali. Tablice in kamenčke so zamenjali računalniki, in-ternetna povezava, sodobne učne tehnologije, metode in oblike poučevanja. Svet se naglo spreminja, prav tako se z njim mora spreminjati tudi šola in slediti napredku in razvoju. Od leta 1989, ko smo se učenci in zaposleni Osnovne šole Ormož preselili pod skupno streho na Hardek 5, je minilo veliko let in mnoge generacije učencev so odhajale v svet z znanjem, ki so si ga pridobile na naši šoli. Učencem pa je treba nuditi ustrezne materialne pogoje in iti s časom naprej, zato smo v letu 2018 začeli z energetsko obnovo, saj je bilo treba zamenjati in obnoviti marsikaj, nenazadnje tudi šolsko knjižnico.
Ta je že pred časom dobila prenovljeno čitalnico, kar je bila zasluga takratne ravnateljice Majde Podplatnik Kurpes. Sčasoma pa je bilo treba prostor povečati in zamenjati povsem neustrezno opremo.
To je bil velik zalogaj, saj je obnova trajala od avgusta 2019 pa vse do februarja 2020. V tem času je bilo delo knjižnice oteženo, vendar smo tako učenci kot zaposleni bili optimistični in smo te sprotne ovire zlahka premagovali. Zastarele in neprivlačne knjižne police so sčasoma romale v pozabo in zamenjale so jih lesene, učencem prijazne. Sveže barve so prostor še dodatno popestrile. Prostor se je povečal, posebno in prijetno vzdušje pa dajejo barviti kotički, ki kar vabijo k branju, listanju, odkrivanju novega in neznanega.
Prostor se je med prenovo povečal, položena je bila nova talna obloga iz mehkega itisona, kar je bilo narejeno v lastni izvedbi. Pleskanje prostora je izvedel EURO GIPS, d. o. o, nove knjižne
police in kotički za sedenje ter bralne hišice so delo mizarske delavnice Borut Strelec, s. p., napisi na stenah in dekorativni elementi na steklu pa ALINEE TISK, d. o. o. Skupna vrednost obnovitvenih del znaša približno 17,000 EUR. Učenci se v prenovljeni knjižnici zelo radi zadržujejo, saj jim je na voljo veliko družabnih iger, dve povsem novi tablici in dva računalnika. Tako lahko koristno prebijejo čas, ko čakajo na dejavnosti, izbirne predmete, avtobus, se pripravljajo na pouk ali pa se sprostijo v odmoru.
V	prvi vrsti pa je knjižnica namenjena knjigam, saj je v njih skrito neprecenljivo bogastvo znanja. Ljubezen do knjig je eden izmed načinov, da svet vsakega izmed nas raste.
Gotovo pa te velike pridobitve ne bi bilo brez ravnatelja naše šole, Aleksandra Štermana, ki je v ta projekt vložil veliko truda in energije, vse z namenom, da našim učencem priskrbi prijeten in prijazen knjižnični prostor. Veliko je bilo načrtovanja, merjenja, razmišljanja, pretehtavanja in iskanja najboljših možnih rešitev. Vse to pa je povezano z nemajhnimi finančnimi sredstvi. Podpora je bila zagotovljena v lokalni skupnosti, za kar zagotovo gre zahvala županu občine Ormož, mag. Danijelu Vrbnjaku.
V	sproščenem predpočitniškem petku, 21. februarja 2020, je bila naša šolska knjižnica svečano odprta in predana svojemu namenu. Svečano otvoritev so ob krajši kulturni prireditvi opravili ormoški župan, mag. Danijel Vrbnjak, predstojnica enote Zavoda za šolstvo Maribor, dr. Milena Kerndl, ravnatelj Osnovne šole Ormož, Aleksander Šterman in otroška županja občine Ormož, učenka Žanamari Kaloh. Slovesne prireditve so se udeležile tudi Simona Meško, ravnateljica Vrtca Ormož, Tatjana Petek, ravnateljica Glasbene šole Ormož, Irma Murad, ormoška podžupanja in ravnateljica Osnovne šole Sveti Tomaž in Jasna Munda, ravnateljica Osnovne šole Središče ob Dravi.
Generacije učencev, ki prihajajo, bodo tako imele prijazno in prijetno knjižnico, ki bo kar vabila, da vzamemo v roke enciklopedijo, leksikon ali napeto zgodbo, polno razburljivih dogodivščin. V današnjem sodobnem času je potrebno najti pravo razmerje med tehnologijo in knjigo, saj sta povezani. Knjiga je temelj znanja in znanje je temelj napredka. Obstaja rek, ki pravi, da se pot proti znanju začne z obračanjem strani. Zato ne čakajte, čim prej obrnite prvo stran.
12
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
Ormoške novice
Informativni dnevi na Gimnaziji Ormož
Besedilo: Klavdija Zorjan Škorjanec Foto: Arhiv
Z obiskom na informativnih dnevih, ki smo jih izvedli 14. in 15. februarja, smo bili zelo zadovoljni. Obiskalo nas je 20 kandidatov več kot lansko leto, kar kaže na to, da je zanimanje za našo šolo v porasti. Analiza zadovoljstva devetošolcev in njihovih staršev kaže na zanimanje za vpis na našo šolo v veliki meri kandidatov, ki so nas obiskali. Zadovoljni so bili z nazorno, zanimivo predstavitvijo šole, z delovanjem le te in predvsem s počutjem dijakov. Glede na število devetošolcev, ki so nas obiskali na informativnih dnevih, smo glede vpisa pozitivno naravnani. Na šoli negujemo športni duh in naši dijaki dosegajo vidne rezultate pri rokometu in strelstvu. Tekmujemo tudi v nogometu z dekleti. Na šoli poteka tudi krožek odbojke, kjer dijaki izpopolnjujejo svoje znanje na tem področju.
Glasbeniki se izražajo v pevskem zboru in bendu. Glasba je naša redna spremljevalka tako rekoč na vseh šolskih in javnih dogodkih, ki se jih udeležimo. Poleg šolskega zbora imamo tudi šolski bend. Dijaki se uveljavljajo kot solisti in skladatelji ter pisci avtorskih besedil. Letos bo drugo leto potekal glasbeni tabor, na katerem sodelujejo osnovnošolci okoliških šol in dijaki gimnazije. Vsako leto zaključimo z letnim koncertom. Gledališčniki z gledališkimi in lutkovnimi predstavami gostujejo v okoliških vrtcih in šolah.
Spodbujamo dijake, ki literarno ali likovno ustvarjajo, in omogočamo, da se pokažejo.
Mladi se zanimajo za tehnologijo in tako naši dijaki pripravljajo oddaje za lokalni radio Prlek, snemajo filme, izdajajo šolsko glasilo.
Na šoli potekajo različne INTERESNE DEJAVNOSTI: literarno ustvarjalni krožek, foto-video krožek, bralni klub, multimedijski krožek - radijska ekipa, memofriki, fakultativni pouk ruščine, astronomski krožek, logika, finančno opismenjevanje, hip-hop ples, športne aktivnosti - nogomet, rokomet, odbojka, strelstvo. EKSKURZIJE, ki jih organiziramo na šoli za naše dijake: DANSKA OD BLIZU - v okviru slovensko-danskega prijateljstva že več kot 10 let po trije dijaki v začetku septembra odpotujejo za en teden na Dansko. STROKOVNA EKSKURZIJA s področja glasbe in likovne umetnosti; letošnje leto potujemo v Krakow. NADSTANDARDNA EKSKURZIJA, dijaki letošnje leto potujejo v Pariz.
Vsako leto organiziramo za prve letnike obeh programov SPOZNAVNI VIKEND.
ŠPORTNI TABOR za dijake je vsakoletno tridnevno športno druženje.
Na šoli izvajamo veliko PROJEKTOV: Projekt Podjetnost v gimnaziji - Pri pouku in drugih dejavnostih razvijamo kompetence podjetnosti: ustvarjalnost, vrednotenje idej, aktiviranje virov, načrtovanje in vodenje, sodelovanje z drugimi, učenje z izkušnjami, spoprijemanje z negotovostjo in s tveganjem, prevzemanje pobud, vizija, motivacija in
vztrajnost, etično in trajnostno mišljenje, samozavedanje in samozadostnost. Poudarek je na aktivni vlogi dijakov in reševanju avtentičnih problemskih situacij ter družbenih izzivov. Rast - projekt spodbujanja nadarjenih dijakov, da razvijejo svoje močno področje. Naša šola je preko tega evropskega projekta evidentirala nadarjene dijake na področju literarne in likovne nadarjenosti. Končni rezultat bodo nastala likovna dela in izid dveh pesniških zbirk literarno nadarjenih dijakinj, kar bo zanju na tem področju dobra odskočna deska za nadaljnji razvoj! TEKMOVANJA:
Dijaki Gimnazije Ormož se udeležujejo veliko tekmovanj. V šolskem letu 2019/2020 tekmovanja še potekajo. Nekaj rezultatov pa že imamo: Državno tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni (Vid Munda - zlato priznanje), ROKOMET, področno tekmovanje, prvo mesto, Državno tekmovanje iz razvedrilne matematike (David Stanič - zlato priznanje), Državno tekmovanje Ekokviz (Sandra Kumer - zlato priznanje, Lea Samec - srebrno priznanje).
Veseli smo tudi rezultatov na maturi. Ponašamo se z zlatimi maturanti, v lanskem šolskem letu smo se na šoli prvič veselili rezultata diamantne maturantke. Nenazadnje o dobrem delu pričajo tudi naši bivši dijaki, ki jih danes srečujemo med zdravniki, pravniki, doktorji znanosti, učitelji, fizioterapevti, bibliotekarji, farmacevti, psihologi, defektologi, prevajalci, arhitekti ... Najboljše dijake vsako leto nagradimo z brezplačno ekskurzijo, bili so že v Berlinu, Pragi, Budimpešti, Firencah, na Boromejskih otokih, Beogradu...
S ponosom povemo, da dijaki pri nas niso številke. Vse osebno poznamo in vemo, kje imajo močna področja, ki jih razvijamo, pa tudi, kje rabijo pomoč in spodbudo. Pri strokovnem delu upoštevamo sodobna didaktična priporočila - timsko sodelovanje, medpredmetno povezovanje, poučevanje z elementi formativ-nega spremljanja. Vsako leto organiziramo projektne dneve in spoznavni vikend za dijake novince. Pomembna prednost za naše dijake je tudi medvrstniška tutorska pomoč. Dijaki imajo na voljo še pogovorne ure pri profesorjih, kjer lahko dobijo dodatno razlago in usmeritve za svoje učenje in delo. Drug do drugega
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
Ormoške novice
gojimo primeren in spoštljiv odnos, tako z dijaki kot s profesorji, ki se tako rekoč ukvarjajo z vsakim posameznim dijakom, kar je velika prednost naše šole z manjšim številom dijakov. Naše šolsko okolje je mirno in varno, šola je sodobno opremljena, dijakom je omogočen topel obrok.
Pomembno se nam zdi, da Občina Ormož štipendira dijake naše šole, ne glede na kraj bivanja, če izpolnjujejo določene pogoje, oziroma imajo dovolj visoke ocene. Hkrati Občina Ormož sofi-
nancira tudi prevoz dijakov iz krajev v naši občini. Spodbujamo dijake, ki želijo biti aktivni v lokalnem okolju, saj sodelujemo pravzaprav z vsemi organizacijami; pri poklicnem usmerjanju se povezujemo z vrtci, šolami in fakultetami. Vpis na našo šolo svetujemo vsem, ki jih zanimata naša programa. Predvsem pa učencem in staršem, ki se zavedajo, kako pomembno je domače okolje za mladostnika.
KNJIŽNICA - kulturno središče, kjer se vedno kaj dogaja
Besedilo: Knjižnica Foto: Arhiv knjižnice
Za nami je leto polno knjižničnih prireditev od literarnih večerov, strokovnih predavanj, raznih ustvarjalnih delavnic, študijskih krožkov, domoznanskih večerov in pogovorov z zanimivi gosti, ki so med drugimi bili Kresnikova nagrajenka Bronja Žakelj, Feri Lainšček, Mitja Čander, Sanela Banovič in Karel Gržan.
V prihajajočih mesecih ne mislimo počivati, saj smo za vas pripravili že pester nabor novih dogodkov. Marčevsko kulturno dogajanje bomo pričeli s predstavitvijo trojezične, bibliofilske izdaje knjige Kurent, avtorice Liljane Klemenčič in fotografa Sto-jana Kerblerja. Liljana Klemenčič je knjižničarka, odlična pravljičarka in biblio pedagoginja, ki je pravljico o kurentu napisala po ljudskih motivih in v obliki slikanice izdala že v letu 2001; skoraj dekado kasneje, ob šestdesetletnici kurentovanja na Ptuju, pa je posodobljeno besedilo znova oživelo. Pripovedka, ki se bralcu poleg slovenskega, predstavlja tudi v angleškem in nemškem jeziku, je pospremljena s čudovitimi fotografijami, ki jih je Prešernov nagrajenec Stojan Kerbler posnel v Halozah in bližnji okolici. Kerbler velja za najuspešnejšega slovenskega fotografa, ki je uveljavljen tudi v mednarodnem prostoru. Dragocena zbirka posnetkov, ki pretanjeno razkriva lokalno folkloro, je nastajala od
sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pa vse do danes - zadnja je bila posneta letos 10. januarja 2020 ob polni luni. Prav ta zaokroži kurentovo zgodbo.
Pestro bo tudi 26. marca, ko bomo gostili znanega mladinskega pisatelja in avtorja avtobiografije Srajca srečnega človeka, Slavka Preglja, ki bo spregovoril o svoji ustvarjalni poti od pisateljevanja za mladino do pisanja za starejše, izkušene bralce. 2. aprila se nam bo na literarnem pogovoru pridružil Kresnikov nagrajenec in zadnja leta vse bolj priljubljen avtor, Tadej Golob. Tadej Golob je na literarno sceno stopil leta 2008 z objavo biografije Zorana Predina Zgodbe iz prve roke. Veliko bolj znan je postal leta 2009, ko je za roman Svinjske nogice prej Kresnikovo nagrado. V zadnjih nekaj letih pa ga bolj poznamo kot avtorja biografije Milene Zupančič in kriminalnega romana Jezero, po katerem je bila posneta tudi istoimenska televizijska serija. V pogovoru z Orlandom Uršičem bo spregovoril o svojem življenju in ustvarjalnem opusu.
Naslednji gost literarnega večera bo Branko Cestnik, duhovnik in avtor romana Sonce Petovione. Zgodovinski roman Sonce Peto-vione skozi zgodbo treh mož govori o prihodu krščanstva na Ptuj in na slovenska tla. V zgodovinsko dogajanje avtor spretno vplete tudi problematike, ki so aktualne tudi v današnjem času, kot na primer dialog med različni kulturami in religijami, vloga ženske v cerkvi in odnos med religijo ter politiko.
Seveda v naboru dogajanja ne manjkajo prireditve za otroke. Za njih so naše knjižničarke že pripravile nabor pravljičnih uric. V Knjižnici Ormož bo naslednja pravljična urica 19. marca z naslovom Hopek išče pomlad. Pridružite se nam na pravljičnem popotovanju in izvedite, kako se najde pomlad. V mesecu aprilu bodo pravljične urice v četrtek, 2. aprila, in v četrtek, 16. aprila. Pravljične urice bodo tudi v krajevnih knjižnicah, in sicer v Krajevni knjižnici Središče ob Dravi 8. aprila, v Krajevni knjižnici Ivanjkovci 14. aprila in v Krajevni knjižnici Sveti Tomaž 15. aprila.
Pridružite se nam in z nami preživite prijetne literarne večere.
14
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
Ormoške novice
Uspešni v mednarodnem povezovanju
Besedilo: Ljudska univerza Ormož Foto: Arhiv LU
Uspešni v mednarodnem povezovanju Ljudska univerza Ormož je postala prejemnik nacionalne nagrade Jabolko kakovosti 2019, ki jo podeljuje Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja za zgodbe o uspehu v programu Erasmus + na področju izobraževanja odraslih.
mest Bytom (Poljska), Irig (Srbija), Ivanec (Hrvaška) in Tasnad (Romunija).
Namen projekta je bil predvsem povečati udeležbo državljanov v lokalnih in evropskih pobudah, ki spodbujajo prostovoljstvo, solidarnost in medkulturni dialog na ravni EU. Aktivnosti so bile zastavljene tako, da so med udeleženci krepile sodelovanje in solidarnost, jih informirale o možnostih prostovoljskega dela v evropskem prostoru in spodbujale diskusijo o primerih dobrih medkulturnih praks.
Dogajanje se je pričelo s slavnostno otvoritvijo v Domu kulture Ormož in nadaljevalo z rokodelskimi delavnicami na različnih lokacijah v gradu in grajski pristavi, kjer je bila obenem na ogled razstava tradicionalnih izdelkov partnerskih mest. Naslednji dan je sledila predstavitev projektov prostovoljstva Evropske solidarnostne enote. Partnerji so s predstavitvijo primerov dobrih praks iz lastnih projektov prispevali k razvoju diskusije o pomenu prostovoljstva in solidarnosti v družbi. Za bolj sproščeno vzdušje so se udeleženci pomerili še v evrokvizu, aktivnosti pa so se zaključile z evalvacijskim sestankom, kjer so sodelujoči projekt zelo dobro ocenili in se dogovorili o sodelovanju v bodočih projektih.
To je bila nepričakovana čast in priložnost, da so pod drobnogled vzeli svoje mednarodne projekte financirane iz programov Evropa za državljane in Erasmus+ ter ugotovili, da so bili pri prijavah, izvedbah in sodelovanjih v mednarodnih projektih zares precej uspešni. V zadnjih treh letih so bili vključeni v 15 različnih projektov, od katerih so bili v sedmih vodilni partner. Vsebino projektov so navezovali na teme lokalnega okolja, opažene potrebe udeležencev in želje zaposlenih. V projektne aktivnosti so v tem obdobju vključili okoli 300 udeležencev, kar je za majhno mesto kot je Ormož, visoka številka. Skozi projekte so udeleženci in zaposleni pridobili dodatna znanja, razvili nove kompetence, veščine in ideje. Zaposleni so v svoje delo vpeljali sveže metode. Vzpostavili so mrežo mednarodnih poznanstev, s katerimi bodo sodelovali tudi v prihodnosti, saj so drug drugega prepoznali kot zanesljivega partnerja.
Ljudska univerza Ormož skozi tovrstne projekte raste in se razvija ter kot so zapisali v obrazložitvi nagrade na CMEPIUSU: »Zaradi visokokakovostnih aktivnosti postajajo prepoznan partner tudi v mednarodnem okolju - niso več le pošiljajoča organizacija, temveč k njim po nova znanja prihajajo tudi izobraževalci odraslih iz tujine.«
V prihodnjih dneh bodo tako v okviru dveh projektov gostili kolege iz Španije in Poljske, ki bodo v Ormožu spoznavali naš šolski sistem in metode poučevanja ter tradicionalne obrti. V začetku leta pa so v okviru projekta Spodbujanje evropskega načina življenja, krepitev solidarnosti in medkulturnega dialoga (PRO EU), ki je bil sofinanciran iz Evropske unije, s programa Evropa za državljane, v Ormožu gostili 180 udeležencev iz štirih evropskih
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
15
Ormoške novice
Letošnje Antonovanje na Kogu prineslo imenovanje Matjašeka I. Kogovskega
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Društvo Antonovanje na Kogu je v začetku januarja na tržnici v Ormožu pripravilo predstavitev dogodkov v okviru ANTONOVANJA, imenovali pa so tudi MATJAŠEKA I. KOGOVSKEGA, ki pooseblja čar Antonovanja oziroma Čurkarijade na Kogu.
Kot je znano, so na Kogu v letu 2010 za organizacijo in promocijo praznovanja Antonovanja ustanovili Društvo »Antonovanje na Kogu«. Ob prazniku svetega Antona Puščavnika se tako na Kogu tradicionalno zvrsti kar nekaj prireditev, čeprav je znotraj društva že od nekdaj tlela želja, da se prireditve razširijo tudi izven domačega Koga. To jim je letos tudi uspelo. V Ormožu so pripravili slovesnost ob imenovanju MATJAŠEKA I. KOGOVSKEGA. V sodelovanju z Muzejem Ptuj - Ormož je v Ormožu potekal tudi »Muzejski večer« z Rajkom Topolovcem; v restavraciji FOLK v Središču ob Dravi pa so v času Antonovanja vsak dan za malice pripravljali »čurke s Koga«.
Kot je v svojem nagovoru zbranim na ormoški tržnici povedal predsednik društva Slavko Perc, je letošnje Antonovanje bilo del projekta »Evropa za državljane«, ki ga izvaja LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ. Tako je na letošnjo ČURKARIJADO na Kogu prišlo kar 130 gostov iz Hrvaške, Poljske, Srbije in Romunije.
Letošnje Antonovanje je sicer zaznamovalo 12 dogodkov. Vrsto let so organizatorji Antonovanja na Kogu iskali tisto nekaj, kar bi dogajanjem dalo piko na i, in kot pravijo, se jim je nekega dne v misli prikradel Matjašek iz pesmi Alojza Grnjaka »Na kolinah«
oziroma »Matjašek je gujdeka kla«. Po legendi Alojz Grnjak naj ne bi pesmi napisal po naključju. Nekoč namreč, ko so prišli na koline na Kog, naj bi dejansko srečali znanega kogovskega mesarja Matjašeka. Skupaj so zvrnili nekaj kozarčkov več (kot običajno) in vse ostalo se je potem dogajalo tako, kot pravi Grnjakova pesem. Kdo pa bi lahko bil Matjašek, so razmišljali v Društvu in se odločili, da je to za prvič lahko Ivan Žinko, ki bo triletni mandat Matjašeka I. Kogovskega odgovorno prevzel. Ivan Žinko je po poklicu mesar, prvi v Žinkovi družini. Čurke izdeluje že 25 let, zadnjih šest let sodeluje tudi na ocenjevanju čurk na Kogu, kjer je vedno med najboljšimi. Ta časten naziv si tako več kot zasluži in verjamemo, da bo tako društvo Antonovanje na Kogu, kot pomen čurk dostojno zastopal širom po Sloveniji in v tujini.
Imenovanje Matjašeka I. Kogovskega je potekalo tako, da je Matjašek od predsednika Društva Antonovanje SLAVKA PERCA prejel posebno listino oziroma potrdilo, potem pa so mu predsednik Perc, župan Danijel Vrbnjak in direktorica JZ TKŠ ORMOŽ Andreja Brglez predali še nekaj predmetov, ki bodo odslej obeleževali mojstra Matjašeka: prejel je štrajhar - ostrilec nožev; nož; pintovec (vrbo); liter žganja za dobro voljo in rožiče oziroma kravje roge. Prejel je tudi orglice, ki jih je društvo v lanskem letu prejelo od Lojzeta Peterleta, prvega predsednika slovenske vlade in nekdanjega evropskega poslanca, saj mora Matjašek tu in tam tudi kaj zaigrati.
Imenovanje Matjašeka I. Kogovskega je bil velik dogodek
Na slovesnosti ob imenovanju Matjašeka I. Kogovskega sta, razen predsednika Slavka Perca in na novo imenovanega Matjašeka
I. Kogovskega (Ivana Zinka), spregovorila tudi župan Danijel Vrbnjak in direktorica JZ TKŠ Andreja Brglez, ki An-tonovanje in Čurkarijado, v smislu turistične ponudbe, vidita kot pomemben kulinarič-no-družaben dogodek. Spregovorila sta tudi predstavnik restavracije FOLK v Središču ob Dravi in Milan Hlebec. Turistična kmetija Hlebec se namreč s posebnimi kulinaričnimi dogodki v Antono-vanje na Kogu vsa leta aktivno vključuje. Za popestritev dogodka sta poskrbela Anej Žalar, učenec 6. razreda GŠ ORMOŽ, in Slavko Petek, ki je pomembnejše trenutke na dogodku naznanjal s fanfarami. Na koncu pa sta z Anejem skupaj odigrala »Na Golici«.
16
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
Ormoške novice
Rez vinske trte v ormoškem vinogradu je bil prijeten družaben dogodek
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Občina Ormož, Javni zavod za turizem kulturo ter TKD Miklavž pri Ormožu so konec januarja pripravili rez vinske trte v mestnem vinogradu. Kot je znano, 22. januarja goduje sveti Vincenc, zaščitnik vinogradov in vinogradnikov. In po običaju, ki izvira iz 18.stoletja, se na prvo nedeljo po njegovem godu v vinogradih začne z rezjo vinske trte. Tako so se dela začela tudi v ormoškem mestnem vinogradu in to je v bistvu bila še ena priložnost za druženje sredi mesta. Kulturni program s prikazom reza vinske trte so pripravili člani TKD Miklavž pri Ormožu, vse skupaj pa je potekalo pod nadzorom skrbnika vinograda Martina I. Ormoškega.
Dogajanje se je začelo s krajšim kulturnim programom, ki ga je pripravilo KTD Miklavž pri Ormožu. Ampak rezači se niso nič obotavljali, na hitro so se spravili k delu. Martin I. Ormoški, je kmalu ugotovil, da so trte v odlični kondiciji in da bo z dobro mero truda trta odlično rodila.
Sledili so napotki za rez in delo se je začelo. »Obrezati trto seveda ni preprosto. To je zahtevno opravilo, ki ga ni prepustiti vsakemu, saj lahko s tem naredimo veliko škode, zato pravi vinogradniki to delo najraje opravijo kar sami, ali pod nadzorom strokovnjaka«, je pojasnil Martin I. Ormoški. Za škarje sta po napotkih skrbnika vinograda poprijela tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak in po-džupanja Irma Murad. Med rezjo trte ni manjkalo domače pesmi in plesa, za katero je tudi poskrbelo KTD Miklavž pri Ormožu.
Po starem običaju so narezali tudi nekaj cepičev, ki jih je bilo potrebno dati v vodo. Ko bo cepič pognal zelene poganjke, se bo videlo, kakšna bo letošnja letina.
Po starem običaju so po vinogradih nekoč obešali klobase. Te oznanjajo celoletno željo, da bi bilo veliko mesa in vina. Ko pa so končali rezanjem,
četudi je to opravilo trajalo več dni, pa so klobase skuhali in si privoščili pravo vinogradniško malico. V Ormožu je seveda bilo drugače. Za toplo malico in pogače je poskrbelo TKD Miklavž pri Ormožu. To pa zato, ker Martin I. Ormoški prihaja iz te krajevne skupnosti. Ko pa bo imenovan drugi Martin, predvidoma iz katere druge krajevne skupnosti, bo skrb za kulturni program in pogostitev prevzelo turistično ali kulturno društvo tamkajšnje krajevne skupnosti.
Naslednji družaben dogodek ob mestnem vinogradu bo ob postavitvi klopotca, letos pa se obetata tudi že prva trgatev in prvo
VDC ORMOŽ praznoval 10 let bivanja na lokaciji Trgovskega centra Holermous
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Varstveno-delovni center Ormož, ki deluje kot enota Zavoda dr. Marjana Borštnarja Dornava, je lansko leto praznoval 10. obletnico delovanja na lokaciji Trgovskega centra Holermous. Obletnico so obeležili decembra z veliko slovesnostjo in z dnevoma odprtih vrat. Številni obiskovalci so si tako oba dneva ogledali, kako v Varstveno delovnem centru Ormož poteka življene in delo, lahko pa so tudi kupili kakšen izdelek, ki ga izdelajo varovanci v različnih delavnicah. Zbranim na slovesnosti je zaigrala vokalno-instrumentalna skupina Septima, pozdravili pa so jih vodja varstveno delovnih centrov Dornava, Ptuj in Ormož Irena Oblak, ki je predstavila delovanje centrov in Ida Jurgec, direktorica Zavoda dr. Marijana Borštnarja, ki je spregovorila o pomenu takšnih zavodov nasploh, predvsem pa o pomenu Varstveno delovnih centrov, ki so za uporabnike velikega pomena v smislu socializacije. Spregovorila pa
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
17
Ormoške novice
sta tudi župan Danijel Vrbnjak, ki se je delavcem centra zahvalil za odlično sodelovanje z lokalno skupnostjo. Janko Merc, župan občine Dornava, je vsem skupaj zaželel lepe praznike in uspešno delo naprej.
Delo in življenje v Varstveno delovnem centru Ormož sta predstavila tudi varovanca Vlado Miško, ki je predstavil zgodovino Varstveno-delovnega centra Ormož vse od leta 1990 pa do leta 1994, ko je VDC ORMOŽ pod okrilje prevzel Zavod Dornava, oziroma do leta 2009, ko so preselili v nove prostore na zdajšnji
lokaciji, in Dominika Cajnko, ki je v čast jubileju napisala pesem o vsakdanjiku v zavodu.
V VDC ORMOŽ imajo trenutno 32 varovancev, ki so jim v lepo urejenih, svetlih in toplih prostorih omogočene številne aktivnosti v smeri pridobivanja samozavesti in splošne socializacije. Osnovni cilj zavoda ostaja, da z ustreznimi obravnavami ustvari pogoje za razvoj uporabnikov in da jim v skladu z njihovimi objektivnimi zmožnostmi in potrebami omogoči dostopne vsebine vsakodnevnega življenja na način in v pogojih.
Slovesno odprli prenovljeno območje mednarodnega mejnega prehoda Ormož
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Sredi januarja je bila uradna otvoritev Mednarodnega mejnega prehoda Ormož. Dokaz, da gre za pomemben objekt, je bila prisotnost ministra za javno upravo Rudija Medveda, ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja in generalne direktorice policije mag. Tatjane Bobnar.
Stari mejni prehod Ormož v skoraj treh desetletjih, kolikor jih je dočakal, ni bil deležen večjih investicij. Slovenski policist so zadnjih šest let, poleg njih tudi hrvaški, mejno kontrolo izvajali v neustreznem delovnem okolju, zato je padla odločitev, da mejni prehod celostno prenovijo: na novo so zasnovali objekte, prometne in obračalne površine, komunalne instalacijske naprave in priključke, poskrbeli pa so tudi za zunanjo ureditev. Prometni tok so iz mesta preusmerili na obvoznico, da bi domačinom tako omogočili prijetnejše in varnejše življenje. »V veselje mi je, da se je projekt zaključil z navezavo na vzhodno obvoznico, ki prinaša več miru v mestu,« je med drugim uvodoma dejal župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, potem pa so se zvrstili še govorniki: minister za javno upravo Rudi Medved, ki je dejal: »V vladi smo se dogovorili, da bomo okrepili nacionalno varnost, na področju notranje varnosti imamo za leti 2020 in 2021 rekorden proračun.« Opomnil je, da je število nelegalnih
prehodov državne meje zadnja štiri leta v stalnem porastu: »Pričakujemo, da se bo tudi v tem letu število ilegalnih prehodov meje povečevalo. Na ministrstvu za notranje zadeve smo na to pripravljeni, preigravamo različne možnosti in variante. Spremljamo dogajanje na bližnjem vzhodu in v afriških državah.« K temu je generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar dodala, da mejni prehodi številnim potnikom predstavljajo prvi ali celo edini stik z našo državo: »V zadnjih letih pospešeno opremljamo slovensko policijo. Veseli smo, da policija ni več ,šparovc', iz katerega se je ves čas jemalo.« Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar pa je dejal, da so dobri pogoji za delo zelo pomembni za še učinkovitejše delo mejnih policistov, predvsem, če je znano, da je število nelegalnih prehodov državne meje zadnja štiri leta v stalnem porastu in da po prenovi kliče še kar nekaj objektov na slovenskih državnih mejah: »A smo se najprej lotili prometne ureditve Gruškovja in Obrežja kot zelo obremenjenih mejnih prehodov, da bomo omogočili večjo pretočnost«, je pojasnil. Komandir Postaje mejne policije Središče ob Dravi, pod katero spada Mejni prehod Ormož in kjer je skupaj zaposlenih 53 policistov, Bogdan Horvat pa je poudaril: »Pridobili smo veliko, imamo večjo kvadraturo, tudi delovni pogoji so neprimerno boljši od tistih v starih kontejnerjih.«
Nov objekt ponuja ločene prostore za slovenske in hrvaške policiste, dve kuhinji, sanitarije in prostor za razgovore. Vsa dela so bila v pol leta zaključena.
Vrednost osnovne investicije je 927.126,64 EUR-ov, tekom izgradnje pa se je investicija povečala za cca 16 % na račun večjih kabin, dodatnih elektro napeljav in obračališča.
Investicija je bila razdeljena in dogovorjena med soinvestitorji, tako da je Direkcija za infrastrukturo RS prispevala 1/3; občina Ormož je zagotovila projekte za gradbeno dovoljenje in projekte za izvedbo, kar 2/3 sredstev pa je prispevalo Ministrstvo za javno upravo.
18
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
Ormoške novice
ga do
EU
50 let delovanja Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož
Besedilo: Damjan Štibler Foto: Arhiv
Prvi začetki organiziranega delovanja ormoških obrtnikov segajo v leto 1979, ko so se ormoški obrtniki povezali z ljutomerskimi v Združenje samostojnih obrtnikov Ljutomer - Ormož. Zasluge za to imajo predvsem Janko Šinkovec, Franc Zemljič in Edi Voljč. V Ormožu je v letu 1979 pod ljutomersko--ormoškim združenjem deloval pododbor v sestavi: Ludvik Sok, Franc Zemljič - predsednik pododbora, Edi Voljč - namestnik, Avgust Čavničar, Jože Turk, Jakob Vaupotič in Štefan Hozyan. Prvi predsednik ormoškega obrtnega združenja je postal Jože Kos.
Prvi sestanek obrtnikov in predstavnikov občine Ormož - 22.3.1970
Obrtno združenje se je leta 1991 preimenovalo v Obrtno zbornico Ormož, leta 1995 z novim statutom v Območno obrtno zbornico
Ormož. Leta 2008 je glede na takratne potrebe sledilo še eno preimenovanje, in sicer v Območno obrtno-podjetniško zbornico Ormož, kakor se zbornica imenuje še danes. Vsa leta zbornica aktivno zastopa in ščiti interese članov preko svojih nalog. 13. septembra 2019 je OOZ Ormož praznovala 50-letnico delovanja zbornice, na kateri so bila podeljena priznanja in plakete OZS. 50 let OOZ Ormož
OOZ Ormož je ob 50-letnici izdala tudi Zbornik. V letu 2019 se je na zbornici urejal arhiv za predajo arhivskega gradiva v Zgodovinski arhiv Ptuj in med gradivom se je našlo zelo veliko zanimivih stvari, med drugim tudi to, da je bil na ormoškem področju že v letu 1925 aktiven Obrtniški svet, ki je imel med drugim tudi pristojnost, da je dal soglasje k opravljanju obrtniškega dela ter ocenjeval vajence.
Zapisnik
21. tradicionalna humanitarna akcija in državno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije izvedeno v Ormožu
Na predlog sekretarja OOZ Ormož je upravni odbor OOZ Ormož kot najprimernejšo ustanovo za izvedbo 21. tradicionalne humanitarne akcije in državnega tekmovanja slikopleskarjev Slovenije na razpis sekcije slikopleskarje OZS prijavil Osnovno šolo Ormož. Na naše veliko veselje je bil naš predlog pozitivno rešen. Tako se je v letu, ko je tako OOZ Ormož kot Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije praznovala 50 let delovanja, dne 29. novembra v Osnovni šoli Ormož izvedla tradicionalna humanitarna akcija in 21. državno tekmovanje slikopleskarjev, v kateri je moči združilo kar 130 slikopleskarjev, 80 domačih in 50 tujih. Zgodaj zjutraj sta v humanitarni akciji v OŠ Ormož sodelovala tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak in predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, dopoldan pa se jima je pridružila še ministrica Aleksandra Pivec, nekdanja učenka te šole. Slikopleskarji so s pleskanjem učilnic in hodnikov zaključili do 17. ure in tako v enem dnevu prepleskali kar 5.000 kvadratnih metrov zidnih in stropnih površin, za barvito prenovo učilnic in hodnikov pa porabili kar 1.800 litrov barv in premazov iz »družine JUPOL«. Pri tem so uporabili še več kot 1.000 valjčkov in čopičev, 29 kilometrov zaščitnih trakov, za 10.000 kvadratnih metrov pokrivnih folij in zaščitnega papirja in druge fugirne ter gladilne mase za finalno obdelavo zidov. Vsi skupaj so za prenovo opravili kar 1.600 delovnih ur. Vrednost vseh opravljenih del in materiala po prvih ocenah znaša več kot 80.000 evrov.
Pri organizaciji akcije je aktivno sodelovala OOZ Ormož, podprli sta jo še OOZ Novo mesto in Občina Ormož, s svojimi izdelki pa je na pomoč priskočilo tudi podjetje Mercator Cash&Carry.
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
19
Ormoške novice
Osnovni šoli Ormož, ki so jo pomagali tudi prepleskati, so člani Lions kluba Vega donirali še 1.500 evrov za ureditev napisov za slepe in slabovidne.
Ta odmevna vseslovenska humanitarna akcija, ki je prerasla v enega največjih projektov v državi, je namreč v zadnjih štirih letih z udeležbo stanovskih kolegov iz drugih evropskih držav dobila tudi močan mednarodni pridih.
Zahvala gre predvsem lokalnim obrtnikom in podjetnikom, brez katerih projekta ne bi mogli izpeljati, saj so cel oktober in november bili prisotni s svojim delom na OŠ Ormož, kjer so do poznih nočnih ur pripravljali vse potrebno za izvedbo akcije (brušenje sten in stropov, kitanje, barvanje,...). Naj jih omenimo:
•	Zvonko Špendija s.p.;
•	Slikopleskarstvo Jurkovič slikopleskarstvo in splošna gradbena dela, d.o.o.;
•	Jože Lukman - Eurogips d.o.o. in
•	Zidarstvo Kosi Emil. s.p..
Območna obrtno-podjetniška zbornica je leto 2019 zaključila z razstavo v občinski avli »Dediščina ormoških mojstrov in obrtnikov - obrtniška orodja nekoč«.
Iskrena zahvala vsem, ki so se odzvali na prošnjo OOZ Ormož in nam prinesli stara obrtniška orodja: Štefan Hozyan, Mojca Šalamun, Petra Prapotnik, Majda Jaušovec, Avgust Ozmec in Stanislav Ozmec.
Novice iz Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož
Besedilo: Andreja Brglez Foto: Žalar
Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož je organizator številnih prireditev in predstavitev tako v sami občini Ormož kot tudi izven nje. S svojim delom poskušamo obogatiti življenje v občini in širšem okolju, vzpodbuditi ponudnike na področju turizma in kmetijstva in jim dati zagon. Želimo si biti pravo podporno okolje za razvoj kraja in občine, saj je prav turizem tisto, na čemer je potrebno graditi ekonomski razvoj in iskati priložnosti razvoja.
Konec novembra 2019 nas je obiskala 14 - članska ekipa Sekcije turističnih novinarjev Slovenije pod vodstvom Draga Bulca. Popeljali smo jo na enodnevno raziskovanje po naši destinaciji in bili so tako navdušeni, da so potrdili svoj obisk tudi v začetku letošnjega junija.
V decembru smo najprej postavili drsališče, kjer se je izkazala občinska ekipa pod vodstvom Aleša Plohla. Ne le postavljanje šotora na lokaciji, tudi okrasitev je bila nekaj posebnega. Otvoritev je bila 4.12.2019 s pravljico Ledena kraljica, ko so nam akrobati pričarali led, ogenj in praznično vzdušje. Sledil je spektakularen prižig luči v celotnem mestu Ormož, za kar je poskrbel Opsen d.o.o.. Otvoritve in prižiga se je udeležilo kar okoli 400 obiskovalcev,
Najem drsališča, čelad in drsalk je znašal skupno 23.302,00 €, sponzorskih sredstev in donacij pa smo zbrali v višini 6.390.00 €, kar je bilo veliko manj kot lani, ko so se podjetja res množično
in velikodušno odzvala. A vseeno smo tudi zaradi tega, zadevo lažje izpeljali.
Severolandija je bila prav tako lepo obiskana in pričarala je pravo predbo-žično vzdušje. Naše šole, zavodi, vrtci in posamezniki vedno pripravijo pester glasbeni program, zanimivo in bogato ponudbo na stojnicah, kjer je dišalo po dobrotah, pa tudi rokodelci so izdelali marsikaj privlačnega. Sil-vestrski program je tokrat izpeljal ansambel Upanje.
Naš nastop na sejmu Alpe Adria 2020 sta obogatili skupina folkloristov iz OŠ Miklavž, prišel pa je tudi Martin I. Ormoški, ki je promotor destinacije, vinogradništva in šipona. Letos je bila sejemska ekipa prav tako pestra in izmenjavali smo se vsak dan - tako se je lahko predstavilo več ponudnikov. Hvala vsem, ki so sodelovali in se res potrudili! V bližnji prihodnosti odhajamo v Celovec, nekaj naših ponudnikov pa je bilo tudi na sejmu v Belgiji in na Nizozemskem.
Ormoški fašenk s povorko je bil 25.2.2020. En dan v letu mestne
20
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
Ormoške novice
ga do
EU
ulice Ormoža preplavijo pisane, šegave maske, ki pričarajo s svojimi nastopi in norčijami prav posebno vzdušje. To je naša tradicionalna prireditev, ki je bila letos že 56. po vrsti. Pohvalimo otroke in mentorje iz Sv. Tomaža in Središča, ki so prišli v lepem številu! Ormoški fašenk pa seveda ne more brez naše godbe in mažoretk pa tudi brez posebne komisije, ki oceni in nato podeli nagrade. Letos je za celotni sklad poskrbelo podjetje Lidl Slovenija, ki je prispevalo bone v vrednosti 2100 €. Res lepa gesta, ki je v veliki meri pomagala izpeljati prireditev. Povorko smo zaključili v šotoru ob grajski pristavi z ansamblom Opoj. Hostel Ormož je v letu 2019 zabeležil prvi obisk, od maja pa ga upravlja JZ TKŠ Ormož. Najprej smo morali izvesti še dodatna dela in investicije (internet, WIFI, TV, dodatna oprema sob in sanitarij, preureditev tušev, oprema balkonov in zaščitne ograje, žaluzij na oknih, predvsem pa smo vgradili nove ključavnice in sistem kod ter se povezali z bookingom), tako da od maja objekt ni bil vseskozi v uporabi. Kakorkoli, zabeležili smo več kot 10% delež vseh nočitev v občini Ormož, kar je mnogo več kot je bilo pričakovano.
Naj ob začetku nove sezone omenimo, da imamo na JZ TKŠ nekaj koles, ki jih brezplačno izposojamo, med drugim tudi tri električna kolesa. Vabljeni, da se tudi na ta način popeljete po destinaciji Jeruzalem Slovenija!
V letu 2019 smo naredili velike pionirske premike v prepoznavnosti in povezovanju, nekaj, kar nas zavezuje in obvezuje tudi za naprej v leto 2020.
JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO IN ŠPORT OBČINE ORMOŽ
Grajski trg 3, 2270 Ormož TIC - Turistično informacijski center Ormož Telefon: (02) 741 53 56, +386 51 634 311 E-mail: tic@tksormoz.si
IZPOSOJA KOLES
V TIC Ormož vam je na razpolago 10 koles. Od tega 4 ženska in 3 moška navadna mestna kolesa ter 3 električna kolesa (1 moško in 2 ženski). Vsa kolesa so tehnično brezhibna in redno vzdrževana.
IZPOSOJA:
Pri osebju TIC Ormož izpolnite obrazec s kontaktnimi po-
datki in prevzamete kolo. Vrnete ga na isto lokacijo, kjer ste ga prevzeli. Uporabnik mora k izpolnjenemu in podpisanemu obrazcu predložiti tudi veljaven osebni dokument. Ob izposoji plačate varščino:
-	navadno kolo, žensko ali moško 10€
-	električno kolo, žensko ali moško 20€
CENIK V PRIMERU IZGUBE KOLESARSKE OPREME:
-	ključavnica 15,00 €
-	prenosna tlačilka 15,00 €
-	izguba ključa 15,00 €
Ob vrnitvi kolesa na točko, kjer si ga je uporabnik izposodil, se mu v primeru, da kolo ni poškodovano, vrne plačana varščina. V primeru škode na kolesu se mu varščina zaračuna sorazmerno glede na poškodbe na kolesu. V primeru težje poškodbe je uporabnik kolesa dolžan poravnati škodo v višini 60% cene nove opreme.
Podajte se na eno izmed predlaganih kolesarskih poti, ki so predstavljene na kolesarski karti in obiščite znamenitosti na izbrani poti.
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
21
g¡a m
Ormoške novice
Načrtovana dela v ormoškem grajskem parku v letu 2020
Besedilo: Občina Ormož Foto: Občina Ormož
Načrtovana dela v ormoškem grajskem parku v letu 2020 Občina Ormož je v mesecu februarju organizirala javno razpravo v zvezi z izvajanjem načrtovanih del v ormoškem grajskem parku v letu 2020. Razprava je uvod v izvedbo nujnih sanacijskih in vzdrževalnih del na parkovnem drevju in grmovnicah, ki se bodo predvidoma pričela v mesecu marcu. Sanacija se osredotoča na: odstranitev okuženega, odmrlega drevja, nadomestitev nekaterih odstranjenih dreves z nasaditvijo mladih dreves, odstranitev tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, odstranitev suhih vej in štrcljev, polparazitskih cvetnic bele omele. Vsi strokovni posegi v parku bodo potekali pod nadzorom certifici-rane arboristke Tanje Grmovšek, ki je na javni razpravi predstavila arboristično oceno parka in predvidene posege na lesnatih rastlinah. Dela se bodo pričela izvajati, ko bodo to dopuščale vremenske razmere zaradi varovanja sestoja tal, dela pa se bodo opravljala z lažjo mehanizacijo in čim več ročno. Ormoški grajski park velja sicer za enega najlepših slovenskih parkov zaradi svoje edinstvene arhitektonske ureditve in zasnove, dimenzije dreves, grajskega jarka na vzhodni strani gradu in grajske pristave. Lokacijsko obkroža ormoški grad iz 13. stoletja, razprostira pa se na približno 11,5 ha. Park je znan po redkih in
pestrih drevninah, ki so jih tekom let zasadili različni grajski lastniki. Ormoški grajski park je pod varstvenima režimoma kot kulturna in naravna drevesna dediščina, ki jo izvajata Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zavod RS za varstvo narave. O grajskem parku je žal ohranjenih malo virov. Na jože-finskem vojaškem zemljevidu iz druge pol. 18. stol. so razvidna posamezna drevesa okrog gradu, medtem ko je zasnova grajskega parka prvič razvidna na ledinski karti Ormoža in okolice iz l. 1801. Na litografiji iz l. 1864 je že razvidna močna zarast okrog gradu iz časa, ko so grad posedovali Pongratzi. V preteklosti je bil park precej obsežnejši in rastlinsko bogatejši, segal je čez Ljutomersko cesto skoraj do ormoškega gasilskega doma, do današnje Vinarske ulice na vzhodu, kjer je vinska klet, ter vse do nekdanje TSO. Zadnji zasebni lastniki grofje Wurmbrand-Stuppach, ki so grad posedovali od l. 1908 do 1945, so na tem območju uredili obsežen park v angleškem stilu, za katerega so značilne zelenice pred nasadi dreves in vodni elementi. Največ škode je park utrpel po drugi svetovni vojni, ko se je pričela nenadzorovana sečnja orjaških dreves in marsikaterih eksotov, predvsem v zasebne namene. Leta 1963 so o ormoškem grajskem parku v takratnem Tedniku pisali, da gre za zapuščeni park, da je največ škode nastalo zaradi zanemarjenosti, nedovoljene sečnje in poškodovanja dreves. Prav tako so opozarjali na kupe odloženega gramoza, šib-ja, vej, odpadkov, ki bi jih bilo potrebno odstraniti, uničevanje vej itd. Na žalost ugotavljamo, da se v veliki meri s podobnimi težavami soočamo tudi v današnjem času. Opozarjanje na kritične točke
Na javni razpravi smo podali glavne točke, kako je potrebno sistemsko izvajati ukrepe za izboljšanje stanja v parku. Zaradi pomanjkanja strokovnega znanja in sodelovanja s stroko se je vse od konca 2. svetovne vojne naprej v parku izvedlo precej škodljivih in grobih posegov na rastlinskem inventarju mimo strokovnih usmeritev in dovoljenj, zaradi česar smo že ostali brez določenih drevnin, ki so nekoč odlikovale ta park, saj je število drevesnih vrst upadlo za približno tretjino. Zaradi tega bomo k sanacijskim delom v parku pristopili predvsem s strokovne plati in s tesnim sodelovanjem s pristojnimi inštitucijami.
V parku se soočamo tudi s slabim odnosom obiskovalcev in pomanjkanjem odgovornega ravnanja ter obnašanja posameznikov. Ob tem zlasti opozarjamo na nedopustna ravnanja, kot sta van-dalizem in onesnaževanje, ki jih bomo tudi strogo sankcionirali z globami. Vandalizem se pojavlja v različnih oblikah: risanja in čečkanju po drevju, infrastrukturi, grajski fasadi, počečkana je tudi grajska grobnica, prihaja do namernega lomljenja vej. Druga oblika vandalizma je uničevanje in poškodovanje inventarja urbane opreme. V parku najdemo odlomljene dele klopi, zlasti so na udaru naslonjala in noge od klopi, koše pa vandali običajno skotalijo v brezna. V parku je ostalo le še malo popolnih kompletov klopi s košem. Vandalizem in onesnaževanje sta neločljivo povezana s popivanjem v parku. Opažamo več črnih zbirnih točk po parku, kjer zaradi popivanja embalažo samo odmetavajo v naravo, kjer nato nastajajo zajetni kupi odpadne embalaže od pločevink, plastenk, prigrizkov ipd. V travi najdemo cigaretne
22
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
Ormoške novice
ga do
Oral
ogorke in razbito steklo. Na drugi strani, zlasti ob Kolodvorski cesti, imamo težave z onesnaženostjo tudi zaradi kopičenja in odlaganja odpadkov, ki jih odložijo Romi, kar se je sicer opazno zmanjšalo. Precej pritožb prejemamo tudi glede tega, da lastniki ne pobirajo iztrebkov ob sprehajanju psov, kar se prav tako šteje za prekršek na podlagi Odloka o javnem redu in miru v občini Ormož, ki je pričel veljati lani septembra.
V	parku se še vedno odvijajo aktivnosti in dogodki, za katere organizatorji nimajo in ne zaprošajo za soglasja. Za vsak dogodek, ki poteka v ormoškem grajskem parku, je potrebno pridobiti soglasje lastnika, tj. Občine Ormož. Prav tako pa je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE MB, saj je park kulturni spomenik, dogodki pa lahko v njem potekajo zgolj na podlagi pogojev in smernic, ki jih določi navedeni zavod.
Prioritetne ureditve s pričetkom v letu 2020 s sodelovanjem javnosti
Projekt sanacijskih del se je pričel na Občini pripravljati že v letu 2019, ko smo na območju parka izvedli kar nekaj ukrepov za izboljšanje stanja, s katerimi bomo nadaljevali. Opravljenih je bilo več strokovnih ogledov s pristojnimi inštitucijami, da se je preverilo splošno stanje inventarja v parku, na podlagi tega smo sprejeli plan ureditve in za posege pričeli pridobivati ustrezne pogoje ter dovoljenja. Ob gradu smo odstranili vsa poškodovana korita (mehanične poškodbe), nasadili trajnice na grajskem dvorišču in parkirišču ter pri grajski pristavi, izvedena je bila odstranitev in-vazivnih grmovnic in suhih vej ob parkirišču, prav tako pa smo odstranili posode za odpadke ob gradu v zaprt prostor zaradi preprečitve onesnaževanja okolice gradu. Poostril se je nadzor zaradi romske problematike in pojačal nadzor redarske službe.
V	okviru prioritetnih del v grajskem parku, ki se bodo intenzivno pričela izvajati v letu 2020, bo Občina najprej pristopila k postopnemu urejanju zelenega inventarja. Na območju parka je potrebno spodbujati ob ohranjanju narave tudi trajnostni razvoj, tako da se ohranja ekosistemska vrednost in življenjski prostor vseh rastlinskih in živalskih vrst, ki jih je potrebno varovati. Poleg vzdrževalnih del se morajo odstraniti tudi vse črne zbirne točke, ne samo zaradi onesnaženja, temveč tudi zaradi zagotavljanja varnosti. Med nujno ureditev spada tudi saniranje plazeče škarpe, ki ogroža objekte Vinske kleti na Kolodvorski cesti. V letošnjem letu načrtujemo tudi vsaj delno osvežitev urbane opreme: nove
klopi in koši, sčasoma pa tudi korita in igrala. Nadaljevali bomo tudi z urejanjem grajskega dvorišča, parkirišča in grajske okolice (zasaditve, manjša obnovitvena gradbena dela). V letošnjem planu imamo začrtano tudi boljše ozaveščanje javnosti o grajskem parku, ne samo iz vidika opozarjanja na kršitve, temveč tudi nudenja informacij o samem parku, da se ohranja njegova dediščina z zgodovinskega in okoljskega vidika, saj se bo na ta način tudi med občani in drugimi obiskovalci razvil boljši odnos in zavest o parku kot o izredni kulturni in naravni dediščini.
Ormoški grajski park je velika mestna znamenitost, ki prerašča lokalni okvir. Po začrtani časovni dinamiki si želimo, da parku povrnemo sloves kulturne in naravne vrednote in da obenem ponudimo zdravo zeleno urbano okolje prijazno obiskovalcem, ki bodo spoštovali in cenili njegove številne kvalitete. Javna razprava je pokazala, da občani podpirajo namene Občine pri sanaciji parka. Tudi po razpravi ste se številni odzvali ustno in pisno z raznimi zanimivimi pripombami in predlogi, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Veseli bomo tudi zgodovinskih virov, pričevanj, ki jih je čedalje manj, predvsem pa konstruktivnih predlogov, ki jih bomo vključili v določitev smernic za ureditev parka. O vzdrževanju parka bomo javnost sproti obveščali preko spletne strani Občine Ormož ter ostalih javnih medijev.
RKS OZ Ormož v letu 2019
Besedilo: Maja Botolin Vaupotič
RKS OZ Ormož namenja pozornost in čas izvajanju tradicionalnih programov RKS na socialnem področju, zdra-vstveno-vzgojni dejavnosti, delovanju ob naravnih in drugih nesrečah, prvi pomoči, krvodajalstvu, delu z mladimi, pomoči bolnim, starejšim, invalidom in odvisnikom. Dejavnost se izvaja zraven redno zaposlenih z veliko pomočjo prostovoljcev iz desetih krajevnih organizacij, mentorjev mladih članov v osnovnih šolah, v sodelovanju s pogodbenimi delavci (na področju prve pomoči). RKS OZ Ormož deluje na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, pod njegovim okriljem pa deluje tudi Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti
Tomaž.
V okviru socialne dejavnosti smo v preteklem letu razdelili 16.994 kg različnih prehrambenih izdelkov, približno 1.800 kg oblačil ter več kosov pohištva, bele tehnike, računalnikov, televizorjev. Za različne namene smo 24 družinam in posameznikom nakazali 2.850,94 EUR denarne pomoči. Na sedemdnevno brezplačno letovanje smo na Debeli rtič in v Punat poslali 18 otrok iz socialno šibkejših družin ter tri starejše občane. Desetdnevnega letovanja v Punatu se je v petih izmenah v mesecu juliju in avgustu udeležilo 63 otrok. Prostovoljci iz krajevnih organizacij so skozi vse leto opravljali obiske starejših občanov.
Skladno s temeljnimi načeli gibanja igrajo osrednjo vlogo aktivnosti v korist in podporo zdravju. Zavedajoč se povezanosti zdravja z revščino smo posebej usmerjeni v varovanje in krepitev zdravja najbolj ranljivih. Pri tem se povezujemo z vsemi ključni-
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
23
Ormoške novice
mi akterji na področju varovanja in krepitve zdravja. Izvedli smo predavanja o uporabi defibrilatorja in nudenju prve pomoč, zdravem načinu življenja, demenci, odvisnosti od drog, visokem krvnem tlaku. Predavanja in delavnice so bile izvedene v krajevnih organizacijah Ivanjkovci, Rakovci, Središče ob Dravi, Kog, Sveti Tomaž, Vinski Vrh, Velika Nedelja in Ormož. Informiranje in laično psihosocialno svetovanje smo nudili šestinšestdesetim prejemnikom materialne pomoči. Skozi vse leto smo razdelili 1409 enot zdravstveno-vzgojnega gradiva (zloženke, brošure, plakate,.); gradiva smo posredovali tudi v zdravstveno-vzgojne kotičke vrtcev. Na postajah Rdečega križa smo opravljali merjenja sladkorja, holesterola in krvnega tlaka, v sodelovanju z društvom upokojencev pa tudi na Kogu in dvakrat v Miklavžu pri Ormožu. Skupaj je bilo opravljenih 1034 meritev.
Aktivno smo sodelovali z društvom Spominčica - združenje za pomoč pri demenci v Ormožu, katerega namen je strokovna in učinkovita pomoč osebam z demenco in njihovim skrbnikom. Pomagali smo jim pri izdaji in predstavitvi zbornika, sodelovali pri pripravi vloge na razpis Ministrstva za javno upravo in skupaj s partnerji nam je uspelo, da je društvo za 27 mesecev zaposlilo eno osebo. Zaposleni nudimo prostore in računalniško opremo v naših prostorih. Imamo tudi Demenci prijazno točko; le-ta je namenjena osebam z demenco, njihovim svojcem in vsem ostalim zainteresiranim v lokalni skupnosti. Aktivno smo sodelovali tudi z Društvom za osteoporozo.
Preventivno zdravstveno-vzgojno dejavnost predstavljajo tudi opravljene aktivnosti Medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Na področju krvodajalstva smo organizirali dve krvodajalski akciji v Ormožu - februarja in avgusta (trije odvzemni dnevi). Krvodajalci so se udeleževali odvzemov tudi na transfuzijskem oddelku bolnišnice na Ptuju. Beležimo 804 prijav krvodajalcev, uspešnih odvzemov je bilo 684; prvič se je v letu 2019 krvodajalske akcije udeležilo 58 občanov. 48 krvodajalcev in prostovoljcev se je 8. junija udeležilo srečanja krvodajalcev v Veržeju. Krajevni organizaciji Vinski Vrh in Središče ob Dravi sta organizirali srečanje za krvodajalce ter podelitve priznanj. Občane smo motivirali za darovanje krvi, osveščali o darovanju organov, razdeljevali zloženke ter zbirali in posredovali pristopne izjave darovalcev za posmrtno darovanje delov človeškega telesa na Zavod za presaditve organov in tkiv. V KO RK Sveti Tomaž je bilo 28. februarja organizirano predavanje Postani darovalec. Udeleževali smo se sestankov o krvodajalstvu na UKC Maribor in sodelovali pri planiranju krvodajalskih akcij. Na transfuzijskem oddelku UKC v Mariboru smo se 10. septembra udeležili 100 x darovanja krvodajalca.
Z izvajanjem različnih programov prve pomoči smo opozarjali na pomen pridobivanja osnovnih znanj o nudenju prve pomoči, o pomenu obnavljanja in dopolnjevanja znanj. Organizirali in izpeljali smo 12 tečajev in 13 izvedb izpitov prve pomoči za šoferje; udeležilo se ga je 119 tečajnikov, uspešno je izpit opravilo 113 tečajnikov. Organizirali in izpeljali smo dopolnilno usposabljanje za člane ekip prve pomoči Rdečega križa, regijsko preverjanje ekip prve pomoči RKS in CZ ter bili soorganizator državnega preverjanja ekip prve pomoči RKS in CZ, kjer je sodelovalo 15 ekip iz cele Slovenije. Organizirali in izvedli smo 7 tečajev za gospodarske in negospodarske družbe, izvedli smo tudi 70-urni tečaj za bolničarje. Sodelovali smo pri usposabljanju ekipe prve pomoči učencev OŠ Sveti Tomaž; z ekipo smo se udeležili regij-
skega preverjanja znanja iz prve pomoči za osnovnošolce, organiziranega pod okriljem RKS OZ Lenart, pri Svetem Tomažu pa smo aktivno sodelovali na športno-naravoslovnem dnevu na temo Preživetje v naravi. Delavnice na temo osnove prve pomoči in temeljni postopki oživljanja smo izpeljali na OŠ Velika Nedelja, Središče ob Dravi, Ivanjkovci in Miklavž pri Ormožu. Osnovna oblika aktivnosti, znotraj katere se mladi običajno prvič srečajo z Rdečim križem (RK), še vedno ostajajo krožki RK, v katere se mladi vključujejo prostovoljno, v njih pa ob pomoči mentorjev in prostovoljcev skozi ustvarjalno skupinsko delo razvijajo humanitarne vrednote, strpnost, nekonfliktno komunikacijo in prijateljstvo ter spoznavajo najrazličnejše oblike prostovoljskega udejstvovanja. V Tednu Rdečega križa smo pripravili kviz za učence 5. in 6. razredov osnovnih šol na temo Preprečevanje nezgod in prva pomoč (tekmovalo je 12 ekip iz šestih OŠ in ene podružnične - 36 učencev). V sodelovanju z Društvom Spominčica smo razpisali natečaj z naslovom Demenca - več kot samo pozabljivost, in ga naslovili na vrtce in osnovne šole v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter Gimnazijo Ormož. Petdnevnega raziskovalnega tabora se je udeležilo šest osnovnošolcev, v šestih vrtcih je obiskovalo interesno dejavnost Mali raziskovalec 46 otrok. V sodelovanju z Medobčinsko LAS smo izdali publikaciji Skrivnosti grajskega parka in bilten Rastemo skupaj. V Pacinjah smo za osnovnošolce izvedli dve zdravstveno-vzgojni delavnici. V sodelovanju z OŠ Ivanjkovci, Sveti Tomaž in Velika Nedelja smo 19. oktobra izvedli akcijo »Drobtinica«. Akcija je potekala pred trgovino Spar in Mercator v Ormožu ter pred trgovino Mercator v Mihovcih. V akciji je bilo zbranih 1.533,69 EUR. Zbrana sredstva so namenjena sodelujočim šolam za socialno ogrožene učence.
Ob zgoraj naštetih rednih aktivnostih Rdečega križa pa na Območnem združenju opravimo veliko spremljajočih aktivnosti, brez katerih zadanega programa ni mogoče izpolniti: sklici sej, koordiniranje dela krajevnih organizacij, sodelovanje s sosednjimi OZ RK in drugimi inštitucijami v občinah. Redno sodelujemo z mediji. Ob koncu leta pripravimo obširno končno poročilo, ki ga po sprejetju zaključnega računa objavimo na spletni strani RKS OZ Ormož.
Člani ekipe prve pomoči RKS OZ Ormož z mentorico Marijo Imerovič (foto: MBV)
24
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
Ormoške novice
ga do
EU
Center za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Ormož
Besedilo: Center za krepitev zdravja
Tukaj velja na eni strani omeniti Program za krepitev zdravja, na drugi strani pa aktivnosti za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnem okolju. Tako se izvajajo skupinske delavnice in individualna svetovanja, obenem pa poteka povezovanje z društvi za krepitev zdravega življenjskega sloga, z društvi bolnikov, z delovnimi organizacijami, izobraževalnimi institucijami in ostalimi, ki lahko pripomorejo k zdravju prebivalstva v lokalnem okolju. Za krepitev zdravja posameznika in skupnosti je potrebno sodelovanje celotne lokalne skupnosti. Zato je smiselno spodbujanje kompe-tenc in pridobivanje spretnosti vseh deležnikov, ki lahko kakorkoli pripomorejo k ustvarjanju podpornega okolja za doseganje zastavljenih ciljev, povezanih z zdravjem, kar je zapisano tudi v Strategiji in akcijskem načrtu za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnem okolju. Skupnostni pristop za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti omogoča: odzivanje na potrebe lokalnega prebivalstva, boljši dostop do storitev in programov ter razvoj podpornih mrež in skupin za samopomoč z upoštevanjem formalne in neformalne oblike pomoči. Od partnerjev v lokalnem okolju zahteva usklajeno in povezano premoščanje ovir ter razvoj kompetenc, veščin in načinov ukrepanj, ki presegajo klasične institucionalne oblike delovanja. Tak pristop vpliva in mobilizira številne lokalne strukture in partnerje, ki z usklajevanjem na osnovi prvotno dogovorjenih vrednot vzpostavljajo pogoje za boljše zdravje. Center za duševno zdravje v Zdravstvenem domu Ormož Skrb za duševno zdravje ljudi je bila v Sloveniji zadnjih 10 let zanemarjena, kljub dejstvu da se težave v duševnem zdravju pri otrocih, mladostnikih in odraslih povečujejo. Duševne motnje so 3. najpogostejši vzrok bolniškega staleža, ki so tudi med najdaljšimi, in pogost vzrok invalidnosti.
Po več kot 10-letni pripravi je Slovenija končno dobila Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki za nadaljnjih 10 let prvič v zgodovini Slovenije celostno začrta strategijo države na področju skrbi za duševno zdravje celotne populacije. Tako 10-letni Nacionalni program na področju duševnega zdravja, ki ga je marca 2018 sprejel Državni zbor, zagotavlja celovit pristop krepitve duševnega zdravja ter preprečevanja duševnih motenj in samomora ter zagotavlja zgodnjo, lokalno dostopno, multidisciplinarno in celovito pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju.
Krepitev duševnega zdravja presega področje zdravstva in se dotika tudi drugih politik in sektorjev, kot na primer področje šolstva in sociale. Zato naslavljanje tega javnozdravstvenega izziva zahteva celovit pristop, ki združuje ukrepe celotne skupnosti, cilj vseh sektorjev je preprečevanje samomorilnega vedenja. Zaradi samomora v Sloveniji umre letno skoraj 400 ljudi,
pri čemer so samomori pri moških tri do štirikrat pogostejši kot pri ženskah.
Z vzpostavitvijo centrov za duševno zdravje izboljšanje dostopnosti do različnih virov pomoči
V	Sloveniji se na področju duševnega zdravja soočamo z velikimi potrebami po dopolnitvi mrež zdravstvenih in socialnih služb, pomanjkanjem kadra na področju duševnega zdravja ter neenakomerno dostopnostjo do različnih virov pomoči za prebivalce nekaterih regij. Na zaznane potrebe med drugim odgovarjajo v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja tudi z vzpostavljanjem Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter Centrov za duševno zdravje odraslih na primarni zdravstveni ravni. Centri za duševno zdravje zagotavljajo enako, zgodnjo in lokalno dostopnost do storitev in programov vsej populaciji na svojem območju in se povezujejo z vsemi službami v zdravstvu in deležniki v lokalnem okolju, da lahko v optimalni meri zagotavljajo zgodnje interdisciplinarne in medresorske obravnave, skladno s potrebami posameznika in skupnosti.
Projekt Ormož zdravo mesto
Občino Ormož je v letošnjem letu dr. Zlatko Zimet iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje povabil k ponovni oživitvi sodelovanja v slovenski mreži Zdravih mest. Občina Ormož se je na vabilo odzvala s podpisom pisma o nameri, in tako uradno pristopila v VII. fazo delovanja programa zdravih mest.
Občina Ormož je oblikovala 12-članski projektni svet »Ormož zdravo mesto«. Predlagani cilji in naloge iz VII. faze delovanja programa zdravih mest so zastavljeni široko, tako da bodo lahko aktivnosti prilagodili potrebam lokalne skupnosti. Trudili se bodo za skrb za človeka skozi vsa starostna obdobja (torej skrb za ranljive skupine, duševno zdravje, krepitev javnega zdravja, prehrano, debelost, alkohol), za zdrave šole, kolesarske poti, rekreacijske površine, čisto okolje, vključevanje ljudi na vseh ravneh za odločanje o aktivnostih za izboljšanje zdravja ipd. V letu 2019 so v zvezi s tem že potekale številne aktivnosti, namenjene skrbi za zdravje in boljše počutje ljudi, pa tudi za varnejše življenje v lokalni skupnosti.
V	prihodnjih letih načrtujejo poleg izvedbe raznih aktivnosti tudi vzpostavitev spletne strani, na kateri bodo razvidne vse načrtovane in izvedene aktivnosti na temo zdravja, zdravega načina življenja, varovanja okolja, krepitve in promocije zdravja, večje kvalitete življenja in podobno.
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
25
gja oq
Ormoške novice
Delovanje Upravne enote Ormož v letu 2019
Besedilo: Upravna enota Ormož
Z opravljenim delom v letu 2019 smo na Upravni enoti Ormož zadovoljni, saj smo dosegli oziroma presegli večino zastavljenih ciljev, razen štirih. V vseh štirih primerih gre za minimalno odstopanje od zastavljenih ciljev. Nedose-ganje ciljev: procent rešenih zadev oziroma procent nerešenih zadev je posledica večjega števila nerešenih zadev s področja dovoljenj za prebivanje tujcev zaradi težje dosegljivosti strank, to je napotenih tujcev na delo v tujino, in s področja prometa s kmetijskimi zemljišči ter s področja gradbenih dovoljenj, zaradi večjega števila zadev v mesecu decembru. Nedoseganje ciljev: materialni stroški na prebivalca ter materialni stroški in stroški za plače, prispevke, nadomestila/prebivalca posledica ponovnega zmanjšanja števila prebivalcev v Upravni enoti Ormož v primerjavi z enakim obdobjem lani za 0,93 % oziroma za 149 prebivalcev.
Nekateri kazalniki v letu 2019 kažejo, v primerjavi z letom poprej, trend izboljšanja. Ni pa nam uspelo ohraniti na isti ravni kazalnikov: procent rešenih zadev (2018 - 99,26 %, 2019 -99,03 %); procent nerešenih zadev (2018 - 0,74 %, 2019 - 0,97 %), sredstev za plače, prispevke, nadomestila na rešeno zadevo (2018 - 106,4 EUR, 2019 - 110,33 EUR), materialnih stroškov na prebivalca (2018 - 4,14 EUR, 2019 - 4,33 EUR) ter materialnih stroškov in sredstev za plače, prispevkov, nadomestil na prebivalca (2018 - 44,31 EUR,
2019 - 47,72 EUR). Uspelo nam je skrajšati povprečen čas za reševanje zadev iz 2,06 dni v letu 2018 na 1,85 dni v letu 2019. Najvišje skrajšanje časa za reševanje zadev beležimo na področju kmetijstva, in sicer iz 10,85 dni v letu 2018 na 6,93 dni v letu 2019, ter na področju notranjih zadev iz 0,70 dni v letu 2018 na 0,58 dni v letu 2019.
V lanskem letu je upravna enota prejela v reševanje (skupaj s prenešenimi nerešenimi zadevami) 6.321 upravnih zadev, kar je za 3,5 % več kot leto poprej. Od prejetih zadev je bilo rešenih 6.260 zadev, kar je za 3,3 % več kot v letu 2018 oziroma 99,03 % vseh zadev. Leto poprej je bilo rešenih 99,26 % vseh zadev. Nerešenih je ostalo 61 zadev oziroma 0,93 % upravnih zadev, prevzetih v reševanje, leta 2018 pa 45 zadev oziroma 0,74 % prejetih upravnih zadev. Od 6.260 rešenih zadev je odpadlo na posebni ugotovitveni postopek 1.752 zadev oziroma 27,99 % zadev, v letu poprej pa 28,3 % rešenih zadev. Vse zadeve so bile rešene v zakonitem roku. Zaostankov upravna enota ni imela. Na delo organa je bilo v lanskem letu prejetih 7 pritožb, v letu 2018 pa 11 pritožb. Vseh 7 pritožb se je nanašalo na področje komasacije, od tega so bile štiri pritožbe rešene na I. stopnji z umikom, preostale tri pritožbe pa so bile podane v reševanje II. stopenjskemu organu in do konca poročevalnega obdobja še niso bile rešene.
Precejšen delež upravnega dela upravne enote predstavljajo druge upravne naloge. V letu 2019 je bilo na upravni enoti opra-
vljenih 13.870 drugih upravnih nalog, kar je za 12,5 % manj kot v letu 2018. Število drugih upravnih nalog se je najbolj zmanjšalo na področju notranjih zadev, in sicer zaradi zmanjšanja potrjevanja podpor volivcem.
Na področju upravnih notranjih zadev v letu 2019 nismo beležili nekih bistvenih novosti v primerjavi s prejšnjimi leti. Srečevali smo se s težavami pri izvajanju Zakona o prijavi prebivališča v povezavi s postopki ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, ker zakon procesno ne opredeljuje tega upravnega postopka. To je še posebej pomembno, ko je potrebno osebo izbrisati iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako so se pojavljale težave pri izvajanju Zakona o tujcih v povezavi z Zakonom o prijavi prebivališča pri tujcih z dovoljenjem za začasno prebivanje in prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki pa dejansko niso začasno prebivali na prijavljenem naslovu (vozniki v mednarodnem prometu, napoteni delavci). Na podlagi preverjanj dejanskega stalnega oziroma začasnega prebivališča, izvedenega s strani policije, katerega rezultat so bile ugotovitve, da večina tujcev, ki so večino časa zaradi narave dela v tujini, ne živi na prijavljenem naslovu, so ti tujci v lanskem letu odjavili prebivališče na območju naše upravne enote. S spremenjenim načinom dela smo se srečevali na področju prometa zaradi novega Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, in sicer pri registraciji vozil iz tujine, ko je davčni zavezanec iz Slovenije kupil vozilo v drugi državi članici unije od drugega davčnega zavezanca, vozilo pa je bilo v osnovi namenjeno nadaljnji prodaji in ni bilo zavedeno v osnovnih sredstvih podjetja. S spremembo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L) smo se srečevali z nejasnostmi pri registraciji zaseženih motornih ali priklopnih vozil.
Na področju izdaje gradbenih dovoljenj smo v lanskem letu beležili porast zadev zlasti na področju legalizacij izvedenih gradenj (dovoljenja za objekte daljšega obstoja in odločbe o domnevi izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenj), hkrati pa smo beležili upad zadev pri izdaji gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte in za poslovne objekte.
Tudi v lanskem letu smo imeli velik porast zadev s področja prometa s kmetijskimi zemljišči.
S področja komasacije so bile izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku na komasacijskem območju Seneško polje. Izdanih je bilo 85 odločb. Za komasacijo na komasacijskem območju Sodince je bil v letu 2019 razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč. Izvedena je bila tudi seznanitev komasacijskih udeležencev z novo dodeljenimi zemljišči s strani izvajalca komasacije. V letu 2020 bo potrebno najprej pripraviti vse potrebno za vpis novih GERK-ov in izdati odločbe o novi razdelitvi zemljišč.
V fazi zaključevanja je tudi komasacija na komasacijskem območju Lešniška dolina. V letu 2019 je bilo izvedenih 10 vpi-
26
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
Ormoške novice
sov odločb o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada modelu CAF, iz katere je razvidno, da je UE Ormož usmerje-
Lešniška dolina v zemljiško knjigo. Potrebno je še vpisati nekaj odločb o novi razdelitvi zemljišč v zemljiško knjigo, za kar pa je potrebno sodelovanje Občine Sveti Tomaž.
V lanskem letu smo na UE Ormož izvedli samoocenitev po
na k rezultatom ter da se osredotoča na potrebe odjemalcev. Vodstvo ima oblikovano jasno vizijo, poslanstvo in vrednote, ki se vzdržujejo. Vodenje poteka na podlagi procesov. Za samoocenitev smo prejeli tudi priznanje MJU »Uporabnik CAF«.
Obvestilo organizatorjem javnih zbiranj
Za zagotavljanje zakonitega dela Upravne enote Ormož seznanjamo vse organizatorje javnih prireditev in shodov z določili Zakona o javnih zbiranjih (Ur. list RS, št. 64/2011), ki jih je potrebno upoštevati pri vlogi za dovolitev javne prireditve
oziroma shoda.
Vlogo za izdajo dovoljenja mora organizator vložiti pri Upravni enoti Ormož najmanj 10 dni pred dnevom prireditve
oziroma 7 dni pred dnevom shoda. V vlogi, s katero se zaprosi za dovoljenje, je potrebno navesti:
-	podatke o organizatorju shoda oziroma prireditve (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če mu EMŠO ni določen, državljanstvo, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma firmo, sedež, matično številko in osebno ime zastopnice oziroma zastopnika);
-	kraj, čas in trajanje shoda oziroma prireditve, program shoda oziroma prireditve in predvideno število udeležencev; če je za prireditveni prostor določena zgornja meja zmogljivosti, pa tudi podatek o največji dovoljeni zmogljivosti prireditvenega prostora po predpisih, ki urejajo graditev objektov ter varstvo pred požarom;
-	osebne podatke vodje ter vodje rediteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če mu EMŠO ni določen, državljanstvo, naslov stalnega ali začasnega prebivališča); če rediteljsko službo opravlja subjekt, ki se ukvarja z dejavnostjo varovanja ljudi in premoženja, pa tudi njegove podatke (firma, sedež, matična številka, osebno ime odgovorne osebe);
-	osebne podatke pooblaščenke oziroma pooblaščenca organizatorja za vročitve na sedežu pristojnega organa (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča) ter način obveščanja;
-	način varovanja shoda oziroma prireditve z navedbo števila rediteljev ter ukrepov za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje.
Vlogi mora organizator priložiti soglasje lastnice ali lastnika oziroma upravljavke ali upravljavca zemljišča oziroma prostora, na katerem se organizira shod oziroma prireditev, in dokazilo, da je o shodu oziroma prireditvi pisno obvestil lokalno skupnost; če se na shodu oziroma prireditvi z zvočnimi ali drugimi napravami povzroča čezmeren hrup, pa tudi dovoljenje organa, pristojnega za izdajo.
Vlogi, s katero se zaprosi za dovoljenje, je zraven dokazil iz drugega odstavka potrebno predložiti dokazila o tehnični brezhibnosti naprav oziroma o varni uporabi predmetov, če se na shodu oziroma prireditvi uporabljajo naprave ali predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje; če je zaradi shoda ali prireditve potrebno prepovedati, preusmeriti ali omejiti javni promet, pa tudi dovoljenje organa, pristojnega za izdajo tega dovoljenja (npr. certifikat za šotor, dokazilo o varni uporabi vrtiljakov, odrov in drugih naprav, dovoljenje o zapori javne ceste,.).
V skladu s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči (Ur. list RS, št. 81/2015) mora organizator predložiti oceno o
presoji zdravstvene ogroženosti na javni prireditvi.
Da bi se izognili nevšečnostim ob izdaji dovoljenja, pozivamo vse organizatorje javnih zbiranj, da dosledno upoštevajo zgoraj navedeno, saj bo v nasprotnem primeru potrebno vlogo zavreči oziroma zavrniti.
UPRAVNA ENOTA ORMOŽ
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
27
Ormoške novice
Stopi korak naprej in se vključi v program socialne aktivacije
Besedilo: Tamara Pilinger Korošec
Socialna aktivacija je pilotni projekt Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je v letu 2017 nastal kot odziv na posledice gospodarske krize, s katero se je dvignilo število dolgotrajno brezposelnih oseb. Kljub izboljšanju gospodarske slike se danes še vedno srečujemo z ranljivimi skupinami in posamezniki, ki so težje zaposljivi, izgubljajo svoja delovna znanja in kompetence ter imajo številne socialne in zdravstvene težave. Ti posamezniki se med drugim soočajo tudi s socialno revščino in izključenostjo.
Projekt Socialna aktivacija, ki ga sofinancira Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada, vzpostavlja model 16. regijskih mobilnih enot po celotni Sloveniji, v okviru katerih deluje 48 koordinatorjev socialne aktivacije, ki zagotavljajo podporo pri obravnavi posameznika, vključenega v sistem socialne aktivacije. Dodatno se na podlagi javnih razpisov financirajo tudi projekti socialne aktivacije, kjer izbrani izvajalci z vsebino nudijo podporo in opolnomočenje ciljne skupine za približevanje trgu dela.
V programe socialne aktivacije se vključujejo dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči, začasno nezaposljive osebe, druge neaktivne osebe, ki ne prejemajo denarne socialne pomoči, ter ženske iz drugih kulturnih okolij z jezikovnimi ovirami. Projekt pomembno prispeva k izboljšanju socialne problematike v naši regiji. Skozi vključenost v program socialne aktivacije se aktivno rešuje socialna problematika udeležencev, krepijo se obstoječe ter pridobivajo nove socialne in funkcionalne kom-petence za učinkovito spopadanje z ovirami, ki posameznikom preprečujejo vstop na trg dela. Dviguje se motivacija za razreševanje lastne situacije in povečujejo se njihove zaposlitvene možnosti.
Cilj je doseči reaktivacijo in integracijo posameznikov v družbene sisteme ter jih ponovno vključiti na trg dela. Kot kažejo mnogi dosedanji primeri dobre prakse, je to mogoče doseči s celovitim pristopom, ki ga je potrebno umestiti v kontekst delovanja že obstoječih socialnih služb.
Osebe, vključene v programe izvajalcev, pridobijo konkretne praktične izkušnje za trg dela, ki jih lahko usvojijo tekom usposabljanja pri delodajalcih v samem delovnem procesu pod vodstvom mentorja. Na ta način potencialni delodajalci spoznajo, da imajo brezposelne osebe prijavljene v evidence zavoda za zaposlovanje ogromno znanj, a morda le premalo izkušenj ali možnosti, da le-te pokažejo. Delodajalec z vključitvijo v projekt socialne aktivacije pridobi možnost, da svoj potencialni bodoči kader nauči potrebnih znanj, in si s tem zagotovi delavca, ki ga potrebuje.
Vključevanje v projekte Socialne aktivacije poteka preko enotne vstopne točke na Centru za socialno delo Spodnje Podravje, enoti Ptuj in Ormož, ter Urada za delo Ptuj in Urada za delo Ormož. Obe organizaciji sodelujeta s koordinatorji socialne ak-tivacije.
V	Podravski regiji bo programe socialne aktivacije v obdobju od 2019 do 2022 izvajal Center ponovne uporabe, d. o. o., SO.P., Ormož v partnerstvu z Ljudsko univerzo Ptuj. Na vsaki izmed dveh lokacij (Ptuj in Ormož) bo izvedenih pet šestmesečnih programov.
Projekt je oblikovan tako, da omogoča in spodbuja aktivno vlogo raznih organizacij iz lokalnega okolja, tako pri izvajanju aktivnosti kot tudi pri samem zaposlovanju, kar predstavlja dobre temelje za boljšo prihodnost posameznikov.
V	kolikor kogarkoli sodelovanje v projektu zanima, se lahko obrne na kontakte MDDSZ.
REGIONALNA MOBILNA ENOTA PTUJ Trstenjakova 5a, 2250 Ptuj
Tamara Pilinger Korošec, tamara.pilinger-korosec@gov.si, 030715-677
Neli Tekavec, neli.tekavec@gov.si, 030-715-678
28
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
Ormoške novice
ga do
EU
»Zaupanje je najpomembnejše.«
Besedilo: NKBM Foto: Arhiv NKBM
Banka ima v življenju posameznika vse pomembnejšo vlogo, saj je partner pri sprejemanju vseh najpomembnejših življenjskih odločitev. O tem, kako pomembni so odnos do stranke, dostopnost in dosegljivost banke 24 ur dnevno in kakšne so smernice v bančništvu, smo se pogovarjali s Katarino Flajs, vodjo poslovalnice Nove KBM v Ormožu.
Kako bi opisali poslovalnico v Ormožu, ki jo vodite?
»Poslovalnico Ormož najdete v centru mesta, tik ob upravni enoti. Je svetla, urejena v skladu s sodobnimi smernicami v bančništvu, tako da so zagotovljeni prostori, ki omogočajo diskretnost pri opravljanju vseh finančnih poslov. Umaknjeni od bančnega okenca se počutimo bolje tako mi, ki se posvetimo strankinim izzivom, kot stranka, ki z nami deli svoja pričakovanja in želje. V Novi KBM na prvo mesto postavljamo prav zaupanje med banko in komitentom, zato je prav, da to odražajo tudi naši poslovni prostori. Ko pridete k nam, se vam bo posvetil eden od osmih bančnih strokovnjakov, ena sodelavka pa je specializirana za mala podjetja in samostojne podjetnike.«
Kaj je strankam v poslovalnici najbolj všeč?
»Stranke cenijo dostopnost, strokovnost in stalno pripravljenost zaposlenih, da z ustrezno informacijo v pravem trenutku priskočijo na pomoč. Danes šteje predvsem osebni odnos in v Novi KBM se zavedamo, da sta dober nasvet in pogovor z bančnim strokovnjakom ključna, da se stranka lažje odloča pri zahtevnih, pa tudi manj zahtevnih finančnih zadevah.«
S kakšnimi izzivi se stranke največkrat oglasijo v vaši poslovalnici?
»Veliko je izzivov na temo nakupa prve nepremičnine. Naši sogovorniki so najpogosteje mlajši, ki se z resnimi finančnimi odločitvami srečujejo prvič. V naši banki dajemo velik poudarek ozaveščanju, saj želimo, da naše stranke razumejo vsak korak v določenem postopku, saj lahko samo tako gradimo zaupen in hkrati transparenten odnos. Zato si prav pri reševanju prvega stanovanjskega problema vzamemo še posebno veliko časa, naši izkušeni bančniki pa priskrbijo odgovore, ki pomagajo k pravim odločitvam.«
Katere produkte ponujate strankam v vaši poslovalnici in po katerih je največ zanimanja?
»Strankam in tistim, ki bodo to šele postali, ponujamo širok iz-
bor bančnih produktov, pri čemer je vsak zasnovan za določeno ciljno skupino. Če naštejem najbolj priljubljene, so to Paket Komplet, Paket Premium, Paket Smart Business za podjetja in samostojne podjetnike. Z veseljem izpostavimo, da je revija Moje finance na podlagi ponudbe produktov izbrala Novo KBM kot najugodnejšo banko v letu 2019. Veliko je zanimanja za naš gotovinski potrošniški kredit, ki je preprost, transparenten, odobrimo ga brez stroškov in zavarovanja, v le nekaj minutah, tudi za neko-mitente. Stranke se pogosto odločajo tudi za stanovanjski kredit z izplačilom v gotovini, ki ga lahko uporabijo za nakup, prenovo ali gradnjo nepremičnine ter poplačilo obstoječih kreditov. Kot prednost bi izpostavili, da kredit izplačamo v gotovini, dokazila o porabi pa niso potrebna.«
Katere so po vašem mnenju z vidika strank ključne prednosti Nove KBM pred konkurenco na trgu?
»Po eni strani so konkurenčna prednost produkti, ki jih banka ponuja svojim komitentom, po drugi strani pa konkurenčnost predstavlja tudi sam odnos zaposlenih banke do naših strank. Zavedamo se, kako občutljivi so finančni posli in vsaki stranki se posvetimo celovito. Naša naloga je, da ji omogočimo čim več objektivnih informacij, na podlagi katerih lahko sprejme odgovorno odločitev, povezano s svojimi financami. Gradimo torej na zaupanju in ponosni smo, ker stranke to prepoznavajo in cenijo. Naša ponudba je v vseh segmentih privlačna in ugodna. Na področju stanovanjskih kreditov ponujamo konkurenčne obrestne mere, do konca junija imamo tudi posebno ponudbo brez stroškov odobritve. Vsekakor svetujem, da bralci preverijo ponudbo na naši spletni strani www.nkbm.si, z vsemi informacijami pa smo jim na voljo tudi v poslovalnici.«
Trdite, da ste najbolj dostopna banka v Sloveniji. Kako se Nova KBM približuje posameznikovemu hitremu in sodobnemu načinu življenja?
»Res je, smo najbolj dostopna banka v Sloveniji. Naša poslovna mreža zajema poslovalnice, bankomate, stranke lahko bančne storitve opravljajo tudi na poštah po vsej Sloveniji ter seveda prek spleta in mobilne naprave. Ker se zavedamo vedno hitrejšega tempa življenja, se trudimo sodobne tržne poti nenehno nadgrajevati in uvajati nove. Storitev »Banka na delu« na primer omogoča obisk bančnih strokovnjakov na terenu, kjer podjetjem predstavimo naše osnovne produkte ter prednosti zanje in za njihove zaposlene, ki sodelujejo v tem programu. V Novi KBM smo ponosni, da smo v koraku s sodobnim bančništvom in da v vsakem izzivu naših strank vidimo priložnost tudi za nadaljnji razvoj naše banke.«
Kdo je Katarina Flajs, ko ni vodja poslovalnice Nove KBM Ormož?
»Po srcu in duši sem bančnica in v tej stroki delam že vso kariero. To delo me izjemno veseli, saj sem rada v nenehnem stiku z ljudmi, prav tako njihove izzive razumem kot svoje. Lepo je, ko lahko ljudem svetuješ, jim pomagaš, si njihova opora in zaupnik. V zasebnem življenju pa sem mama in partnerka, ki prosti čas, predvsem vikende, najraje preživim v stiku z naravo, kjer umirim svoje misli in se napolnim z energijo.«
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
29
g¡a m
Ora
Ormoške novice
Vikend odprtih vrat destinacije Jeruzalem Slovenija 2020
Besedilo: Anita Bolčevič Foto: Anita Bolčevič
Zaradi varovanja našega in vašega zdravja, bo destinacija Jeruzalem Slovenija po Odredbi Ministra za zdravje, z dne 7. 3. 2020, vrata odprla, ko bo za vse varno. Največ kar lahko naredimo za nas in naše najbližje je, da se držimo doma in spremljamo dogajanje preko medijev. Vsi nimajo te možnosti in so za nas na delovnih mestih, ki jim tega ne dopušča.
Za vas so na razpolago ponudniki, ki prodajajo kmetijske pridelke in izdelke na Tržnici Ormož in kmetijah, ki zaenkrat obratujejo po navodilih, podanih na nacionalnem nivoju.
Lokalni pridelki in izdelki so naša prihodnost, naj bodo naša prva izbira pri nakupu.
V	času, ko bo za vse skupaj varno bo Destinacija Jeruzalem Slovenija ponovno enotno odprla svoja vrata. Ponudba in število odprtih vrat se je ponovno povečalo, saj bo odprlo vrata več kot 70 ponudnikov, od najmanjših do največjih.
Z vami bomo delili tradicijo, zgodovino, del svojega življenja, košček srca in prleške duše. Odličnost svoje ponudbe še posebej potrjujejo pridelki in izdelki, ki so pridobili pravico do uporabe Kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija. Izkusite čar tega ohranjenega koščka narave z najčudovitejšimi sončnimi vzhodi in zahodi ob terasah vinogradov, z dobro kapljico v kozarcu in s pogačami, tunko ter bučnim oljem na krožniku... Doživi-te naravo z žvrgolenjem ptic, razigranimi glasovi narave ob reki Dravi in pesmijo klopotcev v vinogradih. Spoznajte edinstven košček Slovenije, kjer se prepletajo tradicija, kultura, zgodovina, odlična kulinarika, vina za vse okuse sveta, pridelki, izdelki in nepozabna doživetja.
Drage popotnice, dragi popotniki, dobrodošli pri nas - dobrodošli v srcu destinacije Jeruzalem Slovenija.
V	sklopu 1. vikenda odprtih vrta destinacije Jeruzalem Slovenija odpovedujemo sejem na cvetni petek. Obratovala bo cvetna tržnica, ki bo v petek, 3. 4. 2020, na Tržnici Ormož - razen, če se bodo ukrepi zaostrili.
Držimo pesti, da se bomo lahko ponovno brezskrbno družili in nakupovali lokalne pridelke in izdelke.
Slovenija -
evropska gastronomska regija 2021
V	letu 2021 bo Slovenija - Evropska gastronomska regija 2021. Projekt je usmerjen v povečevanje kakovosti življenja. Vključuje priložnost za izobraževanje na področju zdravega in sonaravnega bivanja ter trajnostnega razvoja gastronomije. Krepi nacionalno promocijo kulinarike in gastronomije ter ustvarja sinergijo z lokalnimi okolji oziroma kulturami. Na podlagi projekta je v letu 2019 Turistična zveza Slovenije razpisala natečaj za izbiro kulinaričnih in gastronomskih spominkov za Panonsko Termalno Slo-
venijo, kjer je strokovna komisija izbrala devet najboljših kulinaričnih spominkov in izdelkov s področja kuhinjske opreme. Med devet najboljših kulinaričnih spominkov, ki bodo zastopali Slovenijo na mednarodnem področju, so bile izbrane jedilne bučne semenke - pražene, ki jih izdeluje kmetija Bezjak, David Bezjak iz Cvetkovcev 58, 2273 Podgorci in so prav tako prejemnik certifikata Kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija.

SLOVENIA
EUROPEAN REGION OF GASTRONOMY AWARDED 2021
VIKENDI IN DNEVI ODPRTIH VRAT
3. april - 11. november 2020
Destinacija Jeruzalem Slovenija enotno odpira svoja vrata. Dobrodošli pri nas.
JERUZALEM
SLOVENIJA
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020	798
BÖ
Ormoške novice
AVTOBLISC ZAMUDA s.p. ' kemično čiščenje in vzdrževanje vozil ■ ŠAM0 ZAMUDA - . / zamudasamo@gmail.com 041 624 017 ' ' ' • , 1 ■ , 1 ; ,. Podgorci 11 r , , 2273 Pokora mm!!! tli! V,.'..					AVTOR:	OTOK V TIHEM OCEANU, RAPA NUI	TALNA OBLOGA	NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL), IZ ČRK: TANK	VRV, OŽE	KRUTI RIMSKI CESAR, NERO	STOJALO ZA GOREČE TRSKE, ČELESNIK	
					PLEMIŠKI NASLOV MED BARONOM IN GROFOM							RADIOAKTIVNA KOVINA (AT)
					POLICA ZA KNJIGE							
					MESTO V JUŽNI FRANCIJI							
					PISMENKA							
									KONICA			
									MESTO V ZAHODNI MAV-RETANIJI (IZ ČRK: RATA)			
Občina Ormož	MUZIKA	SPODRSLJAJ, POMOTA	TV VODITELJICA (ALENKA)					AŠKERČEVA PESEM				
			AMERIŠKA IGRALKA BLYTH					KOZJA VRBA, MAČKOVEC				
ZELENKAST ŽELEZOV ALI KALIJEV SILIKAT										ANTON TROST		
										VOZNIK RIKŠE		
KOSITRU PODOBNA KOVINA (LA)							SLOVENSKI IGRALEC (JANEZ)					DOMOVINA ČAROVNIC MEDEJE IN KIRKE
							POPOLNA ZMEDA, NERED					
GRADBENI MATERIAL KALCIJEV OKSID					GLINASTA HŠČAL OVALNE OBLIKE							
					(B)AJ(C)							
STANE SEVER			MAČJI SAMEC						KRPANOVO OROŽJE			
			GERMANIJ						PREBIVALKA IRAKA			
MESTO V BOSNI OB ZGORNJEM VRBASU								PRITOK LJUBLJANICE				
								STREHA				
LUKA V ERITREJI (IZ ČRK: BESA)					ŽAREČ DELEC SNOVI						RAZGLAS V MEDIJIH	ENAKI ČRKI
					KONTINENT							
LUKA NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU (IZ ČRK: ATIKA)		KOVINA	HRV. KARIKATURIST VOLJEVICA				MORSKI RAK BREZ KLEŠČ					
			PREVARA									
VRAŽNI OBESEK V OBRAMBO PROTI VSEM BOLEZNIM							OLGA ČEHOVA			BEOGRAD		
							MAJHEN DIRKALNI AVTOMOBIL			MESTO NA IRSKEM (IZ ČRK: NASA)		
SLOVENSKI NOGOMETNI SELEKTOR (MATJAŽ)				VODNA IN MOČVIRSKA RASTLINA								TOLKAČ, KIJ
				LIJAK, LIJ								
LEŽEČE TISKARSKE ČRKE								REKA V NEMČIJI (IZ ČRK: BANA)				
								ORANJE				
ČRESLOVA KISLINA, STROJILO						MEJNA REKA MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO, DRAGONJA						
PROVINCA V ŠPANIJI Z GLAVNIM MESTOM VITORIA						DOLŽNIK, NA KATEREGA JE IZDANA MENICA						
Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do petka, 3.4.2020 pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Sponzor nagradne križanke je Avtoblišč Zamuda s.p., kemično čiščenje in vzdrževanje vozil.
1.	nagrada: kemično čiščenje notranjosti osebnega vozila
2.	nagrada: generalno čiščenje notranjosti osebnega vozila
3.	nagrada: osnovno čiščenje osebnega vozila
Rešitev križanke: DECEMBER 2019
NEVESTA, AVENTIN, TOR, AMI, NARAVNI, JAKA, REJA, RAMALA, OTMAR, ELABORAT, ANA, POLOG, DRON, AJ, LAVRENCIJ, RANČ, EA, DIRA, ANEKS, INES, TACIT, TINICA, EMISAR, NA, LA, OŽINA, KUP, ETIKETIRANJE, GEM, RENITENT, ARE, AMA, AZAR. Vodoravno: GESLO KRIŽANKE: NARAVNI JABOLČNI SOK
Nagrajenci: Nagrajenci so že bili obveščeni po pošti.
1.	nagrada: Irena Bujan, Cerovec Stanka Vraza 41, 2259 Ivanjkovci,
2.	nagrada: Štefka Erhatič, Vičanci 46, 2274 Velika Nedelja,
3.	nagrada: Jožica Tomažič, Dolga lesa 10, 2270 Ormož
Glasilo Občine Ormož, številka 48, marec 2020
31
PODARITE DOŽIVETJE
Največja izbira darilnih bonov v Ormožu

¡AoT"
^rmn

' - ft r

Cvetličarna IRENA
Ptujska cesta 15, 2270 Ormož t: 031 613 919


HlSAMDARIL