Pred leti je pisal neki slovenski list, 'da od vzhoda sveti luč. Ta luč mu je _ila boljševizem na Ruskem. In res so mnogi mislili, da bodo boljševiki prinesli gospodarski prerod. Mladina se je nasrkala njihovih idej in je sfepo verovala vsem poročilom moskovskih mogotcev. Res je, da so zgradili mogočne stavbe v gospodarske in industrijske namene. Toda kaj pomagajo stavbe, če ni sredstev, da bi redno obratovale! PoCasi se dviga zavesa. In za to zaveso vidimo gladni, siromašni, prevarani, zasužnjeni ruski narod ter bližajo.i se polom sovjetskega gospodarstva. , Vsa poročila iz Rusije govore o bedi in gladu. Neka oseba je prejela pred kratkim iz velikega mesta v južni Rusiji pismo, v katerem ji naznanja tam bivajoča mati, da prejema na (karte za 'dva dni po 20 dek ikruha. In list »R. i S.« poroča, da se je celo rdeči armadi zmanjšala mesečna racija Pred ikratkim je prišel iz Rusije inženir dr. Karl Ludvik Mattissen, kjer je 2 in pol leta zasedal vodilno mesto v sovjetski službi. Da se malo okrepča, biva sedaj v nekem sanatoriju na Saksonskem. 0 svojih utisih v Rusiji je poročal g. A. G., ki o tem piše v listu »Vozroždenie« z dne 3. maja t. 1. V Rusiji nihče noče prevzeti odgovornosti za kako delo. Vsak se trudi, da bi jo zvalil na pleča drugega, l.er vsi delajo pod strahom grozeče smrti, !kar moremo videti na raznih zgledih, n. pr. na obsodbi angleških inženirjev. To je delo sužnjev, pa ne delo svobodnega truda. Človek dobi utis, kakor da bi delali kaznjenci svoje počasno delo. Le kadar pridejo »udarniki« nadzorovat, takrat se delo pospeši, a ti ikmalu odidejo, in potem zopet gre po starem naprej. Delavcem manjka vsega, hrane, obleke in stanovanja. Na Verhisetskem zavodu na Uralu je našel dr. Mattissen stare delavce — ki so dobro poznali Lenina. Ti so mu pravili: »Naša duša plaka, fco vidimo, l.am je prišla bogata Rusija. Nikdar nismo mislili, da bo nas ikomunizem privedel do takega stanja. Ali so naši voditelji slabo umeli komunizem, ali pa smo mi slabi komunisti. Dalje ne more več tako žti.« Dr. Mattissen pravi, da so v Rusiji razen uradnih oscb vsi razočarani ra- di »pjatilctke«. List »R. i S.« pa pi§e, da jc bluff »pjatiletke« o.iten, celo sovjetska oblast sama je več resno ne zagovarja. V Rusiji vodijo zdaj vse delo mladi ikomunistični inženirji, l_i so izšli iz sovjetskih lol. Ti ikvarijo delo izkušenih inostransldh inženirjev —¦ znajo pa malo, treba bi jih bil-o oddati v prvi razred srednjega učnega zavoda, kjer bi se učili osnovne aritmetike, geometrije in, ikai1 je glavno, da bi se naučili discipline. Dr. Mattissen je deloval v Verhisr sku, Kuzneckostroju in v Magnitogci sku. Magnitogorsk je novo mesto na Uralu, kjer vlada nered, nesnaga ter glad. Razmere so obupne. Nad 35.000 družin živi v fco.ah, izkopanih v zemIjo ali narejenih iz prsti. Nad 25 tisoč ljudi živi na odprtem polju, v šotorih, ki so jih sami naredili. Zdravstvene razmere so pod vsako (kritiko. Po zimi umrje na dan večkrat po 200 do 250 oseb. Po noči jih pokopavajo v jamah po sto Ijudi skupaj. Vse to je dr. Mattissen sam videl in doživel. Sovjetski listi mnogo pišejo o sabotaži delavcev, a sabotaže ni, le razmerc, v katerih žive in delajo delavci, povzročajo sabotažo. Železnice so y prav slabem stanju: tiri so pokvarjeni, železniških vozov primanjkuje in kar jih je, so stari in obrabljeni. Za nove pa ni denarja. Za to ni mogoče spra,- viti do industrijskih središč o pravem času premoga, rud in živil. Tovarne ustavljajo za cele mesece obrat, ker ni premoga, n. pr. v Magnitogorsku celi januar 1933 ni obratovala ena glavnih tovarn. Skoraj polovica tistih strojev, ki so prišli iz inozemstva, ni v obratu. Eni so zarjaveli, drugi _o se pokvarili, ker delavci ne znajo ž njimi ravnati. Zato ni tistih uspehov, ki jih pri.akujejo. Magnitogorsk bi moral dati v letu 1932 3 milijone ton jekla in železa, a je dal komaj 100.000 ton. Kuzneck bi moral idati 1 in pol milijona ton jekla in železa, a je dal le 200.000 ton železa in 80.000 ton jekla dvomljive kakovosti. .Vsa »pjatiletka« je dala v krajih, kjer je deloval Mattissen,- komaj 7^—10% pričakovane količine. Vse, kar se piše in govori v uradnih sovjetskih krogih o dosegu in rezultatu sovjetske »pjatiletke«, je — gola fanlazija. Vse je pre- računjeno le na to, da bi se svetu nametal pesek v oči. Dr. Mattissen izjavlja, da je bil še v Rusiji, ko je Stalin v Moskvi govoril, da je »pjatiletka« izpolnjena do 93.90 odstotkov. Mi vsi, pravi, smo se smejali tej gluposti, ker smo vedeli, da ni resnica. Statistika je pri ruskih sovjetih političen činitelj, s katerim se bahajo pred svetom. To priznava sam narodni komisar Oržonikidze, ki je v Moskvi dne 14. septembra 1929 izrekel besede: »Statistika postaja pri nas velik politični činitelj in naši statističarji vodijo o tem prav dobre račune . . . . Ti poznajo mo. številk.« Tako torej! Zdaj pa verjamite sovjetski statistiki! Kako slab mora biti položaj ruskih boljševikov, kaže njihov poniževalen in klavern nastop na Daljnem vzhodu. Bojijo se japonskega biča. In če bi Japonci zavihteli svoj bič, tedaj bi bil — konec sovjetskih mogotcev. A. K.