Poštnina platana v gotovini 1 ODVETNIŠKA PISARNA Uredništvo in upravn'štvo Aleksandrova cesta št. 16. Dopisi morajo biti podpisani ■■ in frankovani.- Štev. 5.-9.__________V Maribora, mesca septembra 1929. Leto XVI. GLASILO ODVETNIŠKEGA IN NOTARSKEGA URADNIŠTVA ZA SLOVENIJO = Izhaja vsak mesec. =■ Naročnina stane za celo leto 48 dinarjev. — Posamezna številka 4 dinarje. Jubilejna številka 1919 Ob desetletnici 1929 Prehitro je minilo to desetletje. Kolo časa ne Pozna obzirov. Z neusmiljeno doslednostjo nadaljuje svojo pot. Mlado in staro mora slediti temu večnemu zakonu, dokler ne omaga ... Pogrešamo drage tovariše, s kojimi smo se dne 18. junija 1919 sestali, da položimo prve temelje našemu društvu. Ne sestanemo se več vsi, kateri smo mesec pozneje, dne 20. julija 1919, z veseljem in navdušenjem prisostvovali ustanovnemu občnemu zboru našega društva, katero se je v tem desetletju razveseljivo razvilo ter obrodilo dober sad. Tudi marsikaterega podpornega člana pogrešamo, ki je bil prijatelj našega gibanja, ki je matc-rijelno in moralno podprl naše društvo, da se je za-mioglo isto povoljno razvijati. Ti naši tovariši in spoštovani prijatelji snivajo večni sen. Negibna so njih usta, iz katerih smo sii-šali na naših zborovanjih mnogo pametnih besed in bodrilnih nasvetov. Ni jih več med nami, ki so z velikim veseljem in ljubeznijo do našega stanu pomagali graditi našo organizacijo, ki so želeli, da bi njih trud in požrtvovalnost ne bila zaman, da bi obrodila zaželjene uspehe. Vivere est militare. (Življenje je borenje.) Njih boj je končan, mi pa smo med tem- postali za deset let starejši, da jih nasledimo in jim1 sledimo ... Danes ob desetletnici se s tovariško ljubavjo in srčno pieteto spominjamo vseh onih, ki so bili med tem desetletjem naši sodelavci in podporniki in nam jih je tekom te dobe odvzela nemila usoda. Društveniki se menjajo, društvo obstoji. Današnje število rednih in podpornih članov potrjuje to pravilo. Ob ustanovitvi se je okrog društva zbralo 19 plačujočih članov, med njimi 2 koncipijenta. Danes šteje društvo v Mariboru in Ptuju 63 rednih in 37 podpornih, torej 100 plačujočih članov. V tej številki pa niso vsebljeni oni naši prijatelji, ki društvo perijodično podpirajo, ne oni naročniki Odvetniške pisarne, ki list ob raznih prilikah preplačajo ter presežek podarijo društvu in končno tudi niso všteti oni člani, ki so sicer naši, toda ne vodijo evidence glede društvenih dolžnosti in so zlasti s članarino odnosno podpornim) v zaostanku. Iz društvenih Pravil, ki so bila z odlokom dne 3. sept. 1919 št. 8350 od Deželne vlade v Ljubljani potrjena, je razvidno, da ima naše društvo pravico ustanavljati krajevne skupine vsepovsod v naši kraljevini. § I. Pravil se glasi: Društvo se imenuje »Društvo odvetniških in notarskih uradnikov«, ima svoj sedež v Mariboru, razteza svoj delokrog po celem ozemlju kraljevine SHS ter sme v svojem delokrogu ustanavljati krajevne skupine. Ker eksistira v Celju leta 1896 ustanovljeno bratsko društvo, pričakovali smo popoln razmah tega najstarejšega stanovskega društva v Celju, vslcd česar se je prvotno v Sloveniji delovanje našega društva teritorijalno omejilo na mariborsko okrožje. Vsled tega je društvo ustanovilo dne 13. junija 1920 kot I. skupino le ono v Ptuju, katera se je do danes v splošno zadovoljnost razvila. Da bi delovanje naših tovarišev tudi po ljubljanski oblasti pričelo, delovalo je naše društvo z živo in pisano besedo ter na zborovanjih na to, da se je s pomočjo Zveze društev privatnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani dne 21. decembra 1924 ustanovilo samostojno Društvo odvetniških in notarskih uradnikov ljubljanske oblasti v Ljubljani. Vkljub pričetnemu navdušenju naših koleginj v Ljubljani pa novo bratsko društvo ni nikdar prav oživelo. Seje sc niso vršile, članarina ne pobirala in ko je par agilnih odbornic zapustilo svoja službena mesta, je društvo popolnoma zaspalo, tako, da tudi v socijalnih zavodih, kakor Pokojninskem zavodu, Delavski in nameščenski zbornici, Zvezi društev privatnih nameščencev za Slovenijo itd., nima nika-kega zastopstva. V teh zavodih morajo torej zastopati interese odvetniškega in notarskega uradništva v Sloveniji in Dalmaciji delegati našega društva (Gilčvert Dragotin - Maribor, Christof Bogo - Ptuj ter Čremožnik Lovro - Celje). Iz tega sledi, da bode imelo naše društvo dolžnost in nehvaležno nalogo, da bode v bodočem desetletju skušalo obuditi k rednemu poslovanju bratska društva v Celju in Ljubljani ter ustanoviti krajevne skupine povsod tam, kjer bode to potrebno. To zahteva duh časa in stanovske potrebe. Pes je, da je odvetniško in notarsko uradništvo težko organizirati, ker smo raztrošeni po raznih mestih in trgih. Toda, ker imamo svoje stanovske liste »Odvetniška pisarna« in »Organizator«, se zarnorc-rno potom1 teh glasil spoznati in o naših skupnih potrebah informirati, Vrhutega naši tovariši in koleginjc ne smejo podcenjevati ne sebe, ne svojih stanovskih organizacij. Naša stanovska društva imajo danes drug pomen in druge naloge, kot pred vojno, ali pa pred 30. leti. Takrat smo sc še bojevali za pokojninsko zavarovanje, za nedeljski počitek, delovne ure, regulacije plač itd. Danes smo pokojninskega zavarovanja že deležni ter moramo v Pokojninski zavod le odposlati delegate, ki pomagajo upravo in uradovanje zavoda tako usmeriti, .da bodo zaščiteni v polni meri tudi interesi odvetniškega in notarskega uradništva. Kot zakonita zastopnica naših drugih teženj in interesov nastopa Delavska in nameščenska zbornica. Ta zbornica pa ic izšla iz strokovnih organizacij. V istih mora imeti tudi svojo oporo, inicijativni izvor in ako potrebno tudi odpor. Naš stan mora gledati, da bode stanovsko organiziran, ker le na ta način tvori v resnici del gori navedenih zakonito ustanovljenih socijalnih naprav. Le take organizacije s številnimi in zavednimi člani bodo za m o gl e biti upoštevane pri socijalnih ustanovah, bodisi pri izberi in dodelitvi delegatov, razdelitvi brezposelnih podpor, pri intervencijah v stanovskih zadevah itd. Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani z včlanjenimi 10 društvi (s 17 skupinami in 1462 člani) je važen faktor, ki ima vpliv in je uspešen posredovalec med posameznimi organizacijami in socijalnimi institucijami. Potom stanovskih društev pa smo ob enem' člani Zveze in tvorimo ono verigo organiziranih članov, ki oklepa socijalne institucije ter vodi v Pokojninski zavod, Bolniško blagajno, Delavsko in nameščensko zbornico, kjer je izvor nasvetov, ukrepov in sklepov, ki tvorijo podlago za socijalno zakonodajo. Član vsake strokovne organizacije naj ima v prvi vrsti ta koristen in velevažen pomen organizacij pred očmi in nai ne zahteva od organizacij prepogosto osebnih podpor in koristi. Največjo ignoranco in nekolegijalnost pokaže oni tovariš in ona koleginia. ki v organizacijo' ne vstopi z jalovim izgovorom: »Kai pa imam od društva? Rajši one dinarje za kaj druzega porabim!« In s tem ie zadeva pri takem »možganskem lenuhu« končana. Hodi svoja stranska pota in ga nič vest ne peče, da s tem škoduje sebi in sotovarišem. Nič ni take koleginie sram, da je v očeh svojih tovarišic in večkrat tudi v šefovih očeh nižje taksirana, kakor pa zavedne, disciplinirane in organizirane članice. Ob desetletnici obstoja našega društva in delovanja sorodnih organizacij lahko izrečemo našo sodbo glede organiziranega in neorganiziranega uradništva. Opažali smo tekom let. da so organizi-ranci najbolj perfektni uradniki(-ce), da so> zanesljivi v uradniškem poslovanju in dobri kolegi in ko-leginje tudi izven pisarne. Pri posredovanju služb in podeljevanju brezposelnih podpor pa smo večkrat ugotovili, da so ravno iz vrst neorganizirancev številni oni. ki moledujejo in prosjačijo na nedostojen način za podpore pri društvenem predsedniku in blagajniku, da se pa tudi vkljub podelitvi podpore od' strani društva, Borze dela ali Pokojninskega zavoda še obračajo kot berači do odvetnikov, kateri jih odpravijo navadno z zaničljivo gesto »fehtarji«. Uradništvo v dotični pisarni oblije rdečica, ko vidi, kako tavajo taki bivši tovariši, ki so v aktivni službi omalovaževali svojo organizacijo, zanemarjali službene dolžnosti ter slednjič dospeli na polje, kjer se ne moremo več srečavati kot kolegi. Kdor pa je večleten član svoje strokovne organizacije, ta bode v slučaju nesreče ali nezakrivljene brezposelnosti potom organizacij dostojno in z ne-povešenimi očmi nastopal ter seveda gmotno in moralno mnogo več dosegel, kot njegov neorganiziran tovariš v enakem položaju. Član našega društva se bode v slučaju brezposelnosti obrnil odkrito na društvo, katero pozna njegovo življenje in njegove pisarniške zmožnosti. Gotovo bode resno posredovanje od strani stanovskega društva — katero ima dobre zveze pri sorodnih organizacijah in tudi pri gg. šefih — uspešneje, kakor pa iskanje služb potom posameznika, ki je morda s svojim bivšim' šefom skregan, organizacije ga pa ne poznajo, ker ni včlanjen. V slučaju bolezni dobi član podporo za prvo silo od našega društva. Izposlovali pa smo našimi članom v veliki potrebi večkrat podpore tudi od Borze dela, Pokojninskega zavoda in v bodoče pride v poštev še naš S. P. F. (Splošni podporni fond), kateri se zbira in množi tudi za naše društvo pri Zvezi društev privatnih nameščencev v Ljubljani. Za slučaj smrti pa plača naše društvo za člana — ki je bil vsaj 10 let naš društvenik — znesek 1000 Din in tudi več prispevka k pogrebnimi stroškom. V par slučajih bili so naši člani v tem desetletju na društvene stroške dostojno pokopani. Preostalimi sc je v potrebi naklonila še posebna podpora in pri Bolniški blagajni ter Pokojninskem zavodu smo intervenirali, da so bili prispevki ozir. pokojninska renta dedičem čimpreje nakazani. Še mnogo koristnega je društvo storilo teh 10 let za svoje člane. Kdor je pazno čital Odvetniško pisarno od leta 1921 dalje ter redno zahajal na naše občne zbore in druga predavanja, ta je prilično informiran in ta zna ceniti moč in ugled' našega društva. Kdor pa v teh desetih letih ni ničesar koristnega storil za našo skupnost, kdor je imel »gluha ušesa« za vse dobro in niti kot član ni hotel pristopiti k našemu ali sorodnemu društvu, ta se tudi dru-I štvenega jubileja ne more veseliti. Za neorganizi-rance take »zakrknjene narave« niso pisane te bodrilne besede. Za nje ostaja vse naše prizadevanje prej kot slej »Vox clamantis in deserto« (glas vpijočega v puščavi). Toda dober pastir hoče imeti vse ovce v hlevu, da bodo varne pred volkovi. Tudi organizacije imajo dolžnost, da vabijo in kličejo skupaj vse one. ki spadajo po stanu in načinu izvrševanja svoje službe v eno stanovsko edinico. Po Sloveniji uraduje okrog 500 do 600 odvetniških in notarskih uradnikov in uradnic. Samostojna društva obstojajo v Celiu. Ljubljani in Mariboru s skupino v Ptuju. Niti 20% celokupnega uradništva ni organizirano. Nad 80% tovarišev in koleginj je po Sloveniji še izven organizacij, ki niti duševno, niti materijelno ničesar ne prispevajo k skupnemu delu. Res, da vidimo mlačneže tudi po drugih strokah privatnih nameščencev, ko neorganizirana mir- no gledajo, kako se njih organizirani in požrtvovalni kolegi šibijo pod težo društvenega dela in prostovoljno prevzetih dolžnosti, toda te vrste neorganizirana iz skupin nameščencev ne smejo biti za vzgled odvetniškemu in notarskemu uradništvu. Ono je že po svoji službeni dodelitvi in deloma tudi vsled svojih višjih študij in življenske prakse poklicano, da sodeluje tudi pri razvoju nameščenstva na sploh. Ako pa hoče biti vpoštevano pri tem sodelovanju, mora se najprej samo organizirati v lastni stroki. Imajoč vse to pred očmi in priznavajoč, da med posameznimi strokami priv. nameščenstva ne sme biti bojev, temveč tesno sodelovanje ene skupine poleg druge, ako hočemo doseči kake uspehe, ustanovile so mariborske organizacije in sicer mariborska Podružnica Saveza priv. namještenika Jugoslavije s sedežem v Zagrebu, mariborski pododbor Saveza bančnih činovnika s sedežem v Zagrebu ter naše samostojno društvo »Medorganizacijski odbor v Mariboru«. Pozneje je pristopila še mariborska sekcija Saveza apotekarskih saradnika. V ta odbor so te štiri organizacije odposlale svoie društvene predsednike in tajnike. Dne 13. avgusta 1923 sc je vrš'1 v Mariboru tozadevni ustanovni sestanek, pri seji dne 28. avgusta 1923 ie bil sestavljen Pravilnik in pri seji 18. septembra 1923 isti ridigiran. Ta odbor je deloval do leta 1927. ko ic bila v Ljubljani oz. v Zagrebu ustanovljena Federacija organizacij priv. nameščenstva. Takrat pa sc je mariborski Mcdorga-nbaciiski odbor izpremenil v Mestni odbor Federacije v Mariboru, kjer je zastopano tudi naše društvo. Tudi društva drugod so čutila pomanjkljivost organizacij v tem1, da so pač posamezne organize die v lastnem delokrogu dosegale lokalne uspehe, da pa koristi vseh organizacij za razne vrste nameščencev niso bile tako zaščitene, kakor bi lahko bile. ako bi delovanic posameznih društev bilo usmerjeno v neko centralo, katera bi imela pregled in nadziranje nad posameznimi d'ruštvi in skupinami. Vsled tega so delegati Pokojninskega zavoda in Delavske zbornice, pritegnivši nekatere predsednike in odbornike raznih strokovnih organizacij, že leta 1922 v Ljubliani pričeli oripravliati Zvezo društev nriv. nameščencev po Sloveniji s sedežem v Ljubljani, Dne 13. julija 1924 se je vrš'1 v Ljubljani ustanovni občni zbor Zveze, katera ie v teh petih letih mnogo koristnega dosegla za svoje člane in za nameščenstvo na sploh. Zveza šteje danes 1462 redno plačuiočih članov (med katerimi so tudi vsi redni člani našega društva in ptujske skupine), včlanjenih pa ima 10 društev s 17 kraievnimi skupinami. Zvezi načeluje neumoren delavec in priznan strokovniak na raznih poljih g. dr. Ob er snel Maks. Blagajništvo na je poverjeno nesebičnemu, inicijatjvnemu in agilnemu tovarišu g. Lovšin Evgenu, ustanovitelju Zveze, za katero je do danes žrtvoval mnogo truda in dela ter ob vsaki priliki tudi gmotno podprl Zvezo in Organizatorja. Tudi pri ustanovitvi Zveze in pozneie ves čas do danes je naše društvo akbvno sodelovalo in je ta čas v odboru zastopano no lil. podpredsedniku. Zveza ima svoie delegate pri Pokojninskem zavodu in Delavski zbornici, kier ie bilo naše društvo zastopano od ustanovitve 1919 dalie. torej cel'h 10 let. Tekom teh 10 let ni samo naše društvo, temveč tudi Zveza Federacija in sorodne organizacije preživele velike napore v organiziranju priv. name- Gilčvert Dragotin, ustanovitelj društva in predsednik 1919—1929. ščenstva. Doživeli pa smo tudi velika razočaranja ter večkrat konstatirali indolenco in nehvaležnost od strani neorganiziranega nameščenstva, katero je bilo ena glavnih ovir, da organizacije v zadnjem desetletju niso mogle doseči vseh začrtanih ciljev v posameznih strokah. Kot resnično pa se je v temi času preizkusilo glasilo: »Experientia est omnium reruirt magistra.« (Izkušnja je najboljša učiteljica.) Vendar pa se danes z veseljem lahko ozrejo v prošlo desetletje ne samo naše društvo, temveč tudi druge strokovne organizacije in organizirano članstvo. Kar smo še pred 10 leti pogrešali, to sc danes dviga pred našimi očmi. Domovi Delavske in natne-ščenske zbornice se dvigajo, palače in navadne stavbe Pokojninskega zavoda in Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in nameščencev se množijo, vse to vidimo pred nami. Za starostno zavarovanje nameščencev izkazuje pri Pokojninskem zavodu n. pr. bilanca za leto 1928 znesek 173,526.547 Din. V Delavski zbornici so se zasnovali in se še izdelujejo razni socijalni zakonski osnutki, ki naj tudi priv. nameščence zaščitijo pred nasprotno močnejšo fronto. Želim, da postane v bodočem desetletju tudi fronta priv. nameščencev enotna in močna, da bomo z zastopniki gg. delodajalcev priznani in enakovredni kontrahenti ter bomo v sporih pravično in legalno razpravljali, da bodo interesi obeh strank varovani. H koncu se v imenu društva zahvaljujem vsem dragim rednim; članom in članicam, ki so s svojo vztrajnostjo in disciplino pokazali pravo razumevanje društvenega življenja. Društvena zahvala ure tudi velecenjenim kk. rednim podpornim članom, kateri so mnogo pripomogli do medsebojne harmonije in so društvo moralno in gmotno podprli, da ie isto zamoglo nemoteno vršiti svoje dolžnosti. Končno izrekam' zahvalo vsem čislanim naročnikom našega glasila »Odvetniška pisarna«, ker so z naročnino in prednlačili oiačili naš podporni fond. V tem desetletju smo zbrali na članarini, podpornim. naročnini in na drugih prispevkih precej nad 100.000 Din. Izplačali smo številne podpore, pogrebnine, prispevke za Zvezo, tudi prispevke na premijah Pokojninskemu zavodu za nekega člana itd. Samo za list smo od leta 1921 dalje izdali nad 45.000 Din. In vendar še izkazuje naša blagajna po odbitku vseh izplačil nekaj nad 60.000 Din čistega premoženja. Nai bi se te številke, zlasti pa število članstva v bodočem desetletju podvojile in potrojile. Oživi naj v srcu vsakega odvetniškega in notarskega uradnika po celi Sloveniji ljubezen do lastnih organizacij. Naj našo notranjost napolni potreba po strokovni organizaciji. Oživi naj čut pravega spoznanja in strokovne samozavesti, potem bo tudi naše društvo obhajalo svojo 20 letnico v znatnemu preroienia in oživljenja vsega privatnega nameščenstva k boljši bodočnosti. Gilčvert Dragotin, društveni predsednik. lll!llllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllll!lllllllllllllllllll!llllll!ll!llllll!lllllllllllllllllllllllll!llllllll!lilliNIIIIIIIIIIII Ustanovitev društva odve+niških in notarskih uradnikov v Mariboru pred 10. leti. i. Ko obhajamo v precej izlpremenjenih razmerah 10-letnico obstoja našega društva in ker smo v tej 10-letni dolbi podoživeli velike svetovne preobrate, državna zasoavanja, politične preorijentaeije ter zasledovali razvoj naše zaželjene novonastale Jugoslavije, v kateri smo si v tem deceniju tudi mi zaželeli primernega stanovskega razvoja, ozrimo se danes za 10 let nazaj ter se zamislimo v razmere v letu 1919 — polno prevratov in prerojenja vseh stanov. V oni veliki dobi tudi stan odvetniških in notarskih uradnikov ni hotel zaostati za sodobniki. Po večini so se stari borci in preizkušeni organizatorji naše stroke vrnili iz raznih bojnih front, v kolikor niso obležali na bojiščih, odnosno umrli po raznih taboriščih in bolnicah. Nadaljevali so svojo bojevitost domia ter pričeli na organizatoričnem polju buditi svoje tovariše in ko-legiftie na duševno oživljenje v dosego boljših živ-Ijenskih predpogojev, poživljajoč na borbo za izboljšanje stanovskih razmer. Svetovni preobrat nas je odrezal od naših tovarišev v Gorici in Trstu. Delokrog stanovskih borcev se |je moral omejiti na Ljubljano, Celje in Maribor. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju ter Strokovna skupina odvetniških in notarskih uradnikov in uradnic »Društvo zasebnega uradništva Slovenije« v Ljubljani razposlali ste tiskano »Spomenico« na vse odvetnike in notarje, na odvetniško in notarsko uradništvo ter na Odvetniško in Notarsko zbornico. Spomenica razdeli uradništvo v tri kategorije, bavi se z minimalnimi plačami, posebnimi nagradami in nabavnim prispevkom', s službeno pogodbo, delovnim časom;, odpovednim rokom in odpravnino, zaupniki in končno z obveznimi določbami. Do predlagane skupne ankete med odvetniki in notarji ter zastopniki gornjih stanovskih organizacij ipa do danes ni prišlo'. V Mariboru pred vojno mi bilo samostojne organizacije. Iz vojne so se vrnili ter v Mariboru ostali tovariši Cilenšek Josip, Dergas Štefan, Gilčvert Dragotin in Moškon Franjo, ki so pred voino bivali v Gorici ter načelovali tam samostojnemu Društvu odvetniških in notarskih uradnikov v Gorici. Kot Štajerci se po preobratu vsled novih državnih mej niso mogli več povrniti na svoja prejšnja službena mesta V Gorico. V Mariboru so našli še nekatere stanovsko zavedne tovariše, kakor Planinšek Martina, Lorber Jankota, Jančar Cirila, Hoschitz Karola in druge, iki pa so ;pred vojno pripadali deloma celjskemu društvu, deloma ipa gravitirali na Gradec in Dunaj V ostalem pa- so se po pisarnah nahajale neorganizirane uradnice. II. _ 1 Ustanovitev. Na povabilo od strani 'tov. Gilčvert Dragotina, pisarnovodje v pisarni voditelja štajerskih |Slovencev, g. dr. Rosine Franjota, odvetnika v Mariboru, zbralo se je v sredo, dne 18. junija 1919 v restavraciji »Stara pivarna« krdelce mariborskih tovarišev, da osnujejo samostojno Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za obseg kraljevine SHS s sedežem' v Mariboru, 'Pripravljalni odbor je imel nalogo, pripraviti) pravila, razposlati vabila na pristop, sestaviti resolucije ter sklicati ustanovni občni zbor. O tem sestanku je pripravljalni odbor obvestil tovariše in javnost s sledečim člankom v dnevnem časopisju: Nova Doba (Celje), Mariborski delavec (Maribor), Jugoslavija (Ljubljana). Odvetniški in notarski uradniki v Mariboru so imeli dne 18. junija 1919 stanovsko zborovanje, kjer so soglasno sklenili ustanovitev lastnega društva odvetniških in notarskih uradnikov za celo mariborsko sodbo okrožje s sedežem v Mariboru. Narodni preobrat v Mariboru je pokazal potrebo, da se organizira v tem mestu tudi ta stan, ter intenzivno 'sodeluje povsod, kjer so dosedaj povečini nastopali številni nemški tovariši, ki pa se nikdar niso hoteli pridružiti našim stanovskim društvom, marveč so se »po svoje« organizirali z njih tovariši po Gradcu in Dunaju. Od kar je uveden novi civilno-pravdni in izvršilni red in zlasti, od kar je raztegnjeno sodno zastopanje v smislu § 31 c. p. r. tudi na v to vsposobljene pisarnovodje, se ustroj pisarniškega poslovanja po vsem razlikuje od uradovanja pod starim civilnopravdnim redom. Kakor se sediaj zahteva mnogo več znanja in odgovornosti pri sodnih uradnikih ter se jim je temu primemo spremenilo njih naslove in uredilo plače, tako je tudi v 'odvetniških in motarskih pisarnah nastala potreba po stalnih in discipliniranih uradnikih z večjo izobrazbo, da zamorejo vršiti odgovorno službo v raz-bremenenje šefov, v zadovoljnost strank in olajšanje sodnega postopka. Temu primemo je urediti tudi njih imenovanja in plače. Vise potrebne korake bode novo društvo sporazumno s tovariškimi društvi v Celju in Ljubljani podlvzelo. Na zborovanju se je nadalje soglasno sklenilo, da se mariborski tovariši pridružijo znani resoluciji celjskega Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov z dne 23. aprila 1919 z istimi zahtevami in predlogi in1 da se te resolucije odpošlje Odvetniškim in Notarskim zbornicam ter Odvetniški zvezi, 'Društvo je prepričano, da mu bodlo zlasti v tem času svetovnih preobratov, ko se ustanavljajo nove države, ko se ujedinjujejo posamezni narodi, ko iščejo zaščite in uspehov vsi sloji v svojih stanovskih organizacijah, — pristopili brez izjeme vsi odvetniški in notarski uradniki in uradnice, vštevši kandidate kot redni, odvetniki in notarji pa kot podporni in ustanovni člani po celem okrožju mariborskega sodnega okraja. V pripravljal mi odbor so izvoljeni: pisarnovodja tov. iDnagotin Gilčvert (pisarna Dr. Rosina), Franjo Moreše (pisarna'Dr. Rapoc) in Franjo Moškon (pisarna Dr. Sernec), ki sprejemajo priglase ter dajejo vsa potrebna pojasnila. III. Ustanovni občni zbor. Poročilo priobčeno iv »Mariborskem Delavcu« z dne 1. 8. 1919. Društvo odvetniški^ in notarskih uradnikov za mariborsko okrožje imelo je dne 20. julija 1919 ustanovni občni zbor v Mariboru ob številni udeležbi. Najstarejši | pisarnovodja Franjo Moreše otvori zborovanje ter pozdravi v prisrčnih besedah zborovalce. Za ipredsedinika zborovanja so na to soglasno izvolili pisarnovodjo Dragotina Gilčverta, ki obširno razpravlja o ciljih, za ko jim i mora društvo stremeti. Jugoslavija nam je domesla slovenski Maribor, v kojern prvič zborujemo slovenski odvetniški in notarski uradniki in uradnice, česar pod staro Avstrijo ne bi mogli v tako lepem številu. V novo nastali državi naj bi se v vseh slqj'ih izpolnilo francosko načelo: Liberte, fra-ternite, egaliie. Spominja se prvoiboriteljev, ki so pred 23 leti (1896) ustanovili Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju, ki je do danes vkljub vsem zaprekam vršilo težke naloge. Govornik se v toplih besedah spominja v vojni padlih tovarišev, od katerih imajo nekateri velike zasluge za stanovsko organizacijo. Videli smo tovariše na fronti, na odgovornih upravnih mestih, ponajveč kot podčastnike, nekateri so se povzpeli tudi do poročnikov, eden tovariš se je boril v Črni gori kot stotnik, a zopet drugega tovariša sem srečal kot majorja v Kraševcu v [Srbiji. Znak, da v naših krogih ne pomanjkuje izobrazbe in duševnih sil. Po naštetju vitalnih potrebščin in njih cen pred in po vojni, omenivši malo vrednost današnjega papirnatega denarja, preide govornik na razmerje med starim in novim tarif orni ter dokaže, da so zahteve odvetniških in notarskih uradnikov iz celjske resolucije z dne 23. aprila 1919 po vsem opravičene, kar dokumentirajo dnevniki 'pisarniških izdelkov. V nekaterih pisarnah Se te modeme in praktične uvedbe ni, zato naj se nemudoma upelje, kajti dnevnik je ogledalo pisarniškega delovanja, termometer glede pridnosti in sposobnosti posameznih pisarniških moči in naj bode tudi kot regulator maksimalnih plač. Novemu društvu želimo vsi prav iskreno: vivat, crescat, floreat. Burno pozdravljen naslika predsednik Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Celju g. Ignac Založnik v temperamentnem govoru bedni položaj celjskih tovarišev, ki jih je dovedlo do sklepa, da stopijo v stavko, dokler ne bodo nekateri nepristopni seli uvideli opravičenost tega eksistenčnega boja, Po daljši debati, koje so se udeležili tudi pisarmovodje Josip Cilenšek, Franjo Moškon, Karol Troha, Martin Planinšek, Stefan Dergas, Franjo Hrašovar in drugi, so bile soglasno sprejete spodaj navedene resolucije, katere se predložijo vladam v Beograd in Ljubljani ter Odvetniškim in Notarskim zbornicam. Novi odbor je ibil soglasno izvoljen: Dragotin Gilčvert, predsednik; Štefan Dergas, tajnik; Franjo Moškon, blagajnik; Franjo Moreše, Pavla Rebol, odbornika; Martin Planinšek, namestnik; Anica Čelan, namestnica. Nadzorstvo: Hinko Christof, pisarnovodja v Ptuju; Josip Lorber, pisarnovodja v Slovenski Bistrici. Članarina znaša mesečno iza redne člane s plačo nad 600 K znesek 4 K, od 400 do 600 K znesek 2 K, pod 400 K pa 1 K, podporni člani mesečno 4 K ustanov-miki enkrat za vselej 100 K. Sklepi ustanovnega občnega zbora. IV. Poročilo priobčeno v „Mariborskem Delavcu- z dne 29. 7. 19i9. I. Ugotavlja se, da so najpotrebnejše življenske potrebščine vsled vedno rastoče draginje in male vrednosti valute postale, kakor večini drugemu uredništvu, tako tudi odvetniškemu in notarskemu uradništvu skoro nedosegljive. Z najnižjo plačo od mesečnih 100 K do 150 K se je zamiogio pred vojno dosti bolje izhajati, kot sedaj z mesečno plačo od 400 K do 600 K, koje plače pa so le nekateri deležni. Ako naj še stan odvetniških in notarskih uradnikov kot tak nadalje Obstoji, je nujna potreba takojšnje reorganizacije in regulacije plač. Vladni poverjenik za pravosodje je že v nared-ibah od 10. 3. 1919, št. 403 in 404 ustanovil podlago, da se omogoči zvišanje plač tudi odvetniškemu in notarskemu uradništvu. Odvetniški in notarski tarif je že po samem besedilu gornje naredbe podvojen in potrojen. V resnici pa se honorirajo izdelki odvetniških in notarskih pisarn 4—6 krat višje kot pred vojno, ker spada mnogo tožb z ozirom na sedanjo vrednost spornega predmeta vsled splošnega podraženja vseh predmetov pred sodne dvore, kjer je zastopanje po odvetnikih po postavi zapovedano, med tem, ko so slični spori pred vojno spadali pred okrajna sodišča, kjer zastopstvo po odvetnikih ni bilo zapovedano. Povdarja se, da se pri odmeri stroškov sodnija ozira le na stvarno sposobnost in vsebino izdelka, ne pretresa pa, 'kdo je koncept dotične vloge sestavljal in da se v spornih in izvenspornih zadevah plačuje honorar za izdelke enako, naj isti izvirajo od šefa, koncipijenta, pisarnovodje ali ostalega osobja. Isto velja tudi glede zastopanja pri sodiščih, v kolikor so nejuristi po § 31 c. p. r. do tega zastopanja opravičeni. Le ta način uradovanja je omogo' so se nekateri odvetniki in notarji zamogli _______do raz- nih častnih, političnih in drugih mest in da so tudi pri vladi prevzeli najodgovornejša mesta, ki zahtevajo posvečanje vseh duševnih sil in osebne prisotnosti za vršenje njih važne politične in državne službe. Vkljub odsotnosti teh gg. šefov pa še delujejo in cvetč njih odvetniške in notarske pisarne pod vodstvom njih pisarniških vodij in koncipijentov, kar bi bilo onemogočeno, ako bi bili slednji prisiljeni ustaviti nadaljno sodelovanje v teh pisarnah. II. Radi tega je neumevno, da ti odlični možje na odgovornih mestih, ki izdajajo naredbe za ureditev socijalnega razvoja in regulacije plač vseh stanov, še vedno niso ukrenili primernih korakov za reorganizacijo lastnih uradnikov ter jim zagotovili prosti razvoj in primerno stanovsko stališče v človeški družbi. Znano nam je, kaj zasluži pisarna in vsak po-edinec dnevno v odvetniški im notarski pisarni in baš te visoke številke niso za storjeno delo posameznikov v nikakem razmerju z nizkimi našimi plačami. Pojmi o čutu pravičnosti se nam zmešajo, kadar hočemo raziskati nekaj logike v tem številčnem nesoglasju. Dnevnik vsake pisarne je ogledalo pisarniškega delovanja in razvoja, isti tvori podlago za potrebno število pisarniškega osobja in višimo plač poedincev. V očigled tem dejstvom im ker je notorično, da je uradništvo odvetniških in notarskih pisarn med vsemi sličnimi stanovi najslabše plačano, da je ta stan najmanj organiziran in vsled tega v človeški družbi najmanj vpoštevan, sešlo se je danes uradništvo odvetniških in motarskih pisarn, vštevši pisar-novodje im koncipijente brez razlike strank in narodnosti, na stanovsko zborovanje v Mariboru v restavracijski dvorani »Maribor«, ustanovilo za mariborsko okrožje lastno društvo ter med drugim sklenilo sledeče resolucije: 1. Pridružujemo se v polnem obsegu resolucijam z dne 23. aprila 1919, sklenjenim na sestanku Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju in razposlanim prizadetim korporacijam in poedimcem. 2. Vztrajamo solidarno s celjskimi tovariši na tem, da se te resolucije tudi za uradništvo odvetniških in notarskih uradnikov Mariborskega okrožja v polnem obsegu izvede. 3. Dokler se resolucija ad 1. ne izvede, naj se uvede začasno v vseh pisarnah minimalna plača za kategorije a) in b), t. j. (koncipijenti in pisamovodje) po K 900.— do 1200.—, za uradništvo kategorije c) in d) (t. j. strojepisce in stenografinje) po K 400.— do 600.— mesečno ter delaprosti sobotni popoldan. 4. Vlado v Beogradu in Ljubljani se naproša, da s primernimi naredbami ukrene potrebno, da se pride legalnim potom med odvetniki in notarji ter njih uradništvom do pravičnega sporazuma v smislu resolucij sub 1. z dne 23. aprila 1919. 5. Odvetniške in Notarske zbornice se naproša, da uvedejo obligatno v vseh odvetniških in notarskih pisarnah dnevnik, kakršnega že itak imajo leta in leta v modernih pisarnah šefi, v katerega se naj sproti vpisujejo dnevni izdelki in zaslužek posameznikov ter naj služi ta dnevnik v podlago za sprejem potrebnega uredništva, naj bo dnevna kontrola glede pridnosti in vporabnosti pisarniškega osobja in naj bo regulator maksimalnih plač. 6. Stanovske tovariše in tovarišice ter gg. koncipijente se vabi na pristop k društvu ter se jih poživlja, da vsak v svojem OKolišu z vsemi sredstvi deluje za dosego stavljenih ciljev, 7. Gg. odvetnike in notarje se istotako vljudno vabi kot podporne člane na pristop k društvu in k sodelovanju, da si potom društva vzgoje stalno, zavedno in neodvisno ter šolano uradništvo, 8. Obžalujemo, da celjski gg. odvetniki in notarji niso vzeli v pretres resolucije z dne 23. aprila 1919 ter so z njih zadržanjem napram Društvu odvetniških in notarskih uradnikov v Celju slednje prisilili, da je poseglo po samopomoči ter napovedalo za jutri splošno stavko celjskih tovarišev, koncipijentov in tovarišic. Izrekamo se z njimi solidarne ter jih bomo pri tem resnem boju v vsakem oziru podpirali. 9. Ker pa so mariborski gg. odvetniki in notarji z ozirom na gornjo resolucijo z dne 23. aprila 1919 sklicali stanovsko posvetovanje na dan 27. maja 1919 v Mariboru ter se pri istem s to resolucijo obširno ibavili in v nekaterih točkah resolucijam tudi pritrdili, glede spornih točk pa sporočili Odvetniškim in Notarskim zbornicam željo po sklicanju ankete in ker so nekateri mariborski tovariši dosegli v zadnjih mesecih brez prigovarjanja precejšnje povišanje plač z zagotovitvijo skorajšnjega zopetnega povišanja, se soglasno sklene, da mariborski tovariši za sedaj ne bodo stavkali in naročajo društvenemu vodstvu, da ukrene vse potrebne korake glede onih tovarišev in tovarišic, ki niso bili deležni zasluženega povišanja službenih prejemkov. 10. Novo ustanovljeno društvo naj uravna smer delovanja na pravični podlagi, ki naj bo koristno gg. šefom in uradništvu ter pripomore stanu odvetniškega in notarskega uradništva v socijalni družbi do primernega vpoštevanja, katero mu pristoja po naobrazbi, načinu uradovanja ter izdelovanja pisarniških izdelkov. V Mariboru, dne 20. julija 1919. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov kraljevine SHS v Mariboru, Blagajnik: Predsednik: Tajnik: Fr. Moškon 1. r. Drag. Gilčvert 1. r. št. Dergas 1. r. V. Društvena pravila odobrena. Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Policijski komisarijat v Mariboru. štev. 1004/210. Gospodu predsedniku Društva odvetniških in notarskih uradnikov Dragotinu Gilčvertu, pisamovodji pri odvetniku g. dr. Rosini v Mariboru. Glasom odloka z dne 3. 9. 1919, št. 8350 pr. dovoljuje Deželna vlada, poverjeništvo za notranje zadeve, v smislu točke 2 naredbe ministrskega sveta z dne 20. maja t. 1., Uradni list XCVIII, ustanovitev »Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru« po predloženih pravilih. 1 izvod pravil se Vam vrne v prigibu z naročilom, da čimprej semkaj javite predsedlništvo in odbor društva. Držaivno-policijski komisarijat Maribor, dne 11, sep- tembra 1919. L. S. Vodja: Dr. Senekovič L r. pr,va ženska odvetniška uradnica v pisarni pok. Dr. Ivana Šušteršiča, odvetnika v Ljubljani od 1896 do 1899. Potem neutrudljiva prvovrstna slovenska pisateljica. Rojena v Ljubljani 22. IV. 1878, umrla v Zagrebu 21. nov. 1926 v starosti 48 let kot odlična in zaslužna pisateljica. (Glej opis v Odvetniški pisarni decembra 1927.) Illlllllll!lllllllllllllll!llllllll!lll!llllll!l!llllllllllll!llllll!llllllllllllll!lllllllllllll!llllllllllllllllllllllllll!llllllllllll!llllllllllllllllllllll Zadnji kongres odvetniških in notarskih uradnikov pred 15. leti v Ljubljani. Poročilo priobčeno v »Slovenskem Narodu« z dne 3. jun. 1914, št. 124. II. shod avstrijskih jugoslavenskih odvetniških in notarskih uradnikov se je vršil v nedeljo, dne 31. maja 1914 v Narodnem domu v Ljubljani. Shod je otvoril g. Christof. V predsedstvo so bili izvoljeni gg. Christo! (Ljubljana), Rubčič (Zagreb), Gutsch (Dunaj), Založnik (Celje) in Schonherr (Celovec), za reditelja g. Stopar, za zapisnikarja pa g. Vode. Po pozdravnih nagovorih g. Christofa in tajnika državne organizacije gosp. Gutscha je državni poslanec g. dr. Ravnihar pozdravil shod kot šef in kot državni poslanec. Stoječ na stališču, da je treba narodu vseh stanov, da je popoln, 'bo vpošteval vedno tudi socijalne težnje odvetniških in notarskih uradnikov, treba je isKati sredstev, da se premoste nasprotstva med stanovi in se približajo drug drugemu. Zeli shodu v tem pogledu mnogo uspeha. iz temeljitega referata gosp. Tavčarja (Ljubljana) moremo posneti le glavne misli. Večina uradniških kategorij državni, .komunalni in tudi nekateri zasebni uradniki so dosegli spričo vedno naraščajoče draginje reguliranje plač. So pa zasebni uradniki, ki tega še niso mogli doseči, med njimi odvetniški in notarski uradniki, Ti zahtevajo sedaj zvišanje svojih dohodkov in minimalne plače. Zasebni uradniki na sploh dosegajo v Avstriji povprečno plačo 1400 kron, najmanj dve tretjini pa ne dosegata niti te plače, tako je zlasti pri odvetniških' in notarskih uradnikih. Plače v posameznih pisarnah tudi močno divergirajo. Izenačenje plač pisarniškemu osobju je lahko izvedljivo, ker opravljajo večji del vsi enako delo. Solicitatorji opravljajo Ikonceptno delo in razlika v kvalifikaciji upravičuje različno plačevanje, toda tudi glede teh je umestna zahteva po zvišanju dosedanjih plač. Minimalne plače naj bi bile sledeče: Vsak uradnik in uradnica po preizkušeni dobi mesečno najmanj 100 K, stenograf najmanj 120 K in vsak solicitator najmanj 200 K. Uradništvo pa zahteva odškodnino tudi za nadurno delo in nedeljski počitek. V mnogih pisarnah se sklep Odvetniške zbornice glede nedeljskega počitka ne vpošteva. Uradništvo samo je mnogo krivo, gledati bi moralo, da izvrši vse delo v uradnih urah, poedini slučaji so seveda izvzeti. To pa ne sme postati navada in delo ne sme biti zastonj. Delovni čas se naj zniža maksimum na 6V2 ur. Uvede naj se uradni čas po angleškem sistemu, t. j. od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne, da si vsaj nekateri uradniki poiščejo postranskega zaslužka. Seveda bi se moral prej uvesti tak uradni čas pri sodiščih. Uvede naj pa se zaenkrat vsaj ob sobotah in dnevih pred prazniki. Ustanovila inaj bi se nadalje lastna bolniška blagajna, nadalje posredovalnica za službe, sklepajo naj se kolektivne pogodbe v svrho določitve minimalnih plač in dr. Nato navaja govornik, kaj vse se je doseglo v zadnjih letih: Starostno zavarovanje in pritegnitev k zakonu o trgovskih nastavljencih, po novem odvetniškem redu bodo imeli uradniki pravico pri I. narokih in pri narokih v izvršilnem postopanju substituirati šefe pri sodiščih, kar bo prišlo pri reguliranju plač tudi vpoštev. Treba je za uradništvo samo naobrazbe, da si pridobi vpliv in ugled, treba je strokovnih tečajev, ki pa jih more vzdrževati le močna strokovna organizacija. Končal je svoj temeljiti referat s pozivom, da naj se oklenejo vsi odvetniški in notarski uradniki svoje organizacije. Govoril je nato gosp. Gutsch (Dunaj) o pomenu organizacije in o njenem ojačenju, o njenih uspehih, nalogah v bodočnosti, zlasti tudi o podporah brezposelnim. Gosp. Rubčič (Zagreb) je slikal delovanje hr-vatske organizacije ter prinesel njene pozdrave, nakar je po kratkem pozivu na iskupno delovanje s strani gosp. Vojske zaključil predsednik gosp. Christof shod. ^ Po shodu se je vršil v restavraciji »Narodnega doma« dobro obiskan banket, ki so se ga udeležili s svojimi ljubljanskimi tovariši vsi vnanji gosti. Banket je vzorno aranžiral restavrater gosp, Kržišnik, ki je poskrbel tudi za izredno dobro kapljico. Pri banketu so se izrekle mnoge krepke napitnice, tako je napil g. Christof tovarišu Gutschu, g. Gutsch vsem slovanskim kolegom, g. Tavčar zunanjim udeležencem, g. Rubčič v imenu kolegov iz Zagreba tovarišu Chri-stofu, g. Založnik referentu Tavčarju in odboru, podajajoč potrebo jugoslavenske organizacije, g. Gutsch časopisju in g. Christof zastopnicam ženstva, ki so dobile, kakor zunanji udeleženci, lepe šopke. Christof Josip, ustanovitelj, predsednik |1902—.1915) ter častni član Društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kramjsiko, sedaj šolski ravnatelj v Ljubljani. Josip Christof v Ljubljani: Ob desetletnici obstoja Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani. Kdo izmed nas starih borcev za ugled in za svete pravice odvetniških in notarskih uradnikov se ne bi srčno veselil vsakega veselega dogodka, ki ga praznuje bremena polno, toda vrlo in neumorno delujoče Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru! — Z vztrajnim zanimanjem sem sledil od vsega početka razvoju imenovanega društva, z veselim srcem sem občudoval plemenito delo, ki so ga vršili in katero delo še vršijo tovariši, katerim je zaupano vodstvo prepotrebnega društva. Koliko dobrega in koristnega za ves stan so dosegli ti častitljivi in nesebični možje! 0, da bi zamogel danes, ko slavite desetletnico obstoja Vašega društva, z besedami razodeti vse to, kar prešinja moj duh, kar čuti moje srce ob tem za Vas tako važnem dogodku! Žal, ne najdem besed, da bi se zadostno izpovedal, da bi Vam svoje čute zadostno raztolmačil; vendar pa hočem pri tej priliki skromno izreči in zapisati le nekaj glavnih misli. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru je doprineslo dokaz za upravičenost in pravico svojega obstanka. Ako je to društvo, katerega moč ne temelji na številu njegovih članov, pod skrajno neugodnimi razmerami skozi dobo 10 let neumorno in uspešno delovalo in zre danes — po desetletju obstanka v polnomočju radostnega tvorjenja, sposobno za nadaljnji boj — v bodočnost, potem domuje v njem duh, ki ne bo propadel v borbi s protiv-nimi mnenji, duh, ki vleče kvišku in ki ne trpi nika-kih spon. la duh napredka je vstvaril prizadevanje, ki se je tu pač vedno in mogočno gojilo! — Vodstvo društva ni obstalo na pridobljenem stališču, ni se zazibalo v samozadovoljstvo, ni gledalo ponosno in domišljavo navzdol, temveč se je z resnostjo in vztrajnostjo borilo za višje stopnje, ki naj bi razširile ho-ricont, razpršile mračno meglo predsodkov in rodile možato krepost, ki vabi k neprestanem, svežem in neustrašnem vzdigovanju. »Prizadevanje je življenje in življenje daje življenje« je bilo geslo vodstva tega društva do sedaj in bo tudi v naprej! Kaj bi bila desetletnica, ki jo obhaja danes to društvo, velik zgodovinski praznik za vse odvetniške in notarske uradnike vsaj naše mile Slovenije, obenem pa tudi povod za to, da se tega društva oklenejo tudi vsi oni tovariši, ki stoje še osamljeni izven njega, da bi na ta način ne bilo več niti enega tovariša, ki bi ne bil organiziran v to zanj in za njegovo družino prepotrebno udruženje! Agilnemu in neumornemu predsedniku, tovarišu Gilčvertu, pa oib tej priliki: Hvala Ti večna za Tvoj ogromni trudi Ostani zvest svojemu plemenitemu prizadevanju tudi v bodoče, vodi še v naprej s svojo znano spretnostjo in taktiko našo barko pogumno in nevstrašeno, da pripelje ves naš uradniški stan nekoč v mirno pristanišče! Ne straši se kakor vihar drvečega časa življenja, ki je pač bridko in trpko, in ostani zvest začrtanemu programu, četudi si že prekoračil človeško življensko mejo! Toda: »Mlad ali star! Kaj brigajo Te časi! Kanzledlerter Laibach. f Selhr geehrteir Herr Kollege! Den Ihnen — leider An eimer trau rigen Zeit — be-vorsteheniden dloppelten Juhilaumstaig bemiitizen wir, um Ihnen von unserer Organisation umid 'der Gesiamtikollegen-schaft die aufnichtigsten Gluck wiinische zu ubermitteln. Wir erbliciken in Ihnen micht nur einen alten, be-wahrten und verdienten Kolleigem, sondeorn much einen er-folgreichen und ausdauerndien Organisator dier slowenischen Kollegensohait. Moge es Ihnen vengbnmt sein in bald kommenden ibesseren Zeiten wieder fur die iKollegenschaft Niitzliches zu schaffen und itnogen Sie liiberhaupt noch weitere Jahre eines zufriedenen und erfolgredchen Lebens verbringen. Zum Schlusse 'bitten wir Sie, auch Ihrer Frau Ge-mahlin unsere Gluckwiinsche iznr Feier der silbernen Hochzeit zu ubermitteln. Wir zeichnen mit kollegialer Hochachtung Leopold Spielmann, mi. p„ Johann Guise h, m. p., dlz. Oibmann. L. S. Sekretar.« Še celo leto pozneje je tov. Christof v svetovni vojni načeloval stanovskemu društvu 0 gold, im prepisovalcem do 40 gold, mesečno. Pozneje pa se je število slovenskih odvetnikov množilo, Uitvoril je pisarno g. or. H. turna, prevzel Ur. Staničevo pisarno g. Ur. U. Treo, etaotirali so se še drugi odvetniki. S tem je naraščalo odvetniško uradndštivo slo-venske narodnosti, iki je sodelovalo tudi pri raznih društvih, kakor dokoiu, pevskemu in glasbenemu društvu itd. Z ustanovitvijo lastnega stanovskega društva v Gorici ter ,z izdajanjem glasila jdlovenska pisarna se je naš stan v Gorici utrdil. Nedeljski počitek je bil uveden, uradine ure določene od 8. do 12. in od 3, dio 6. ure, plače skoro po vseh slovenskih pisarnah zvišane. Tako so dobivali 3 pisarnovodje mesečno po 300 kron, eden celo 40u K in so imeli povrhu še številne komisije. Stenografi 150—200 K, koncipijenti 200 'K, s sulbstitucijsko pravico pa 300 K. V notarskih pisarnah so bile plače nekoliko nižje. Ker je zlata predvojna krona imela močnejšo ikuipno moč kot današnja valuta, bile so plače pred vojno v Gorici povprečno višje kot so današnje. Pri listu so sodelovali tudi šefi, Zlasti neumoren delavec na raznih poljih g. Dr. H. Tuma je v Slovensko pisarno napisal par odličnih in vsestransko poučnih dopisov. Omenim še, da smo v Gorici poleg praznikov in nedelj imeli proste še druge dneve, katerih na •Kranjskem in Štajerskem niso poznali. Talko je bil dela prost pustni dan, da smo se zlasti popoldne lahko udeležili vrvenja na »Travniku«, se obmetavali s »konfeti«, lovili »korijanidole« in občudovali »pustni corso«. Praznovali smo tudi 1. maj in še nekatere druge dneve, ki so tvorili za nais pred vojno »goriško posebnost«. Ko je Dr. Treo preselil Dr. Staničevo pisarno v Trgovski dom, prevziel je prostore moj takratni šel in še tik pred vojno sem jaz sedel v notarski pisarni v Gorici v Via Carducci pri onem oknu, kjer je že leta 1899 in pozneje sedel tov. Gilčvert in kjer se je mnogo zasnovalo za naše druištvo v Gorici in kjer so bili napisani številni članki za naš list. To je bilo pred 20. leti. Kaj se je vse med tem časom zgodilo! Preživeli simio svetovno vojno iter z velikimi žrtvami premagali njene težkoče. Ustanovili smo si nov dom v Jugoslaviji, ki smo si jo že takrat želeli. V Gorici smo se navadno shajali v najbolj zavedni slovenski gostilni »Pri Petelinčku« v Via Mo-nache, koje lastnik je bil svak našega centralnega blagajnika g. Moškotna, Tam smo na zemljevidlu za časa balkanske vojne premikali iglice, kakor je hrabra srbska vojska napredovala ter sanjali o Jugoslaviji in o časih, da bo tudi solnčna Gorica jugoslovanska. Žal se te naše zadnje želje niso spolnile in prišli smo v Jugoslavijo, kjer nadalje delujemo za procvit in povzdigo našegal stanu. Naj služi teh par vrstic tovarišema g. Gilčvertu in g. Mioškonu v malenkostno priznanje njihovega predvojnega dela. Nlju sedanje delovanje je pa nam vsem itak dobro znano, Ptuj, dne 29, julija 1929. Janko Likar. Likar Janko« predsednik iptujske skupine (1924—1929). Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Nekaj podatkov o razvoju krajevne skupine v Ptuju. Pregledajioč arhiv naše skupine za 10 let nazaj, t. j. od leta 1919, posnamemo iz istega, da se je v Ptuju takoj po preoDratu začelo gibanje med odvetniškimi m notarskimi uradniki, da si ustvarijo svojo 'Organizacijo. Ker je pa bilo število uradništva, oz, članov, po številu 14, za ustanovitev samostojnega društva premajhno, se je osnoval le nekak »odsek«, ki je bil v stalni zvezi z Osrednjim društvom odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru. 1 emu odseku je takrat načeloval tov, Hinko Chnstoi, uradnik pri g. Ur. Fermevcu. Leta 1920 prevzel je te posle takratni tov, Joško Bregant, pisarnovodja pisarne g. Dr. Tone Gosak, ki jih je vodil do leta 1923. V tej dobi je imelo uradništvo hude boje glede ureditve plač, tako tudi glede delovnega razmerja. Boj je moral biti hud, ker, ikakor posnamem iz sejnega zapisnika od 12, aprila 1920, se je celo grozilo s pasivno resistenco, odnosno tudi s stavko. Do stavke pa ni prišlo, ker se je s pomočjo posredovanja Osrednjega društva v Mariboru dosegel obojestranski sporazum. Plače uradništva so takrat znašale od 600—1200 K mesečno. Na inicijativo Društva odvetniških An notarskih uradnikov v Mariboru se je vršil še istega leta, t. j. dne 13. junija 1920 ustanovni občni zbor krajevne skupine v Ptuju. Ta občni zbor se je vršil v »Društvenem domu« pod vodstvom predsednika Osrednjega društva tov. Gilčverta, ki je obdelal obširen referat in so bile sprejete dobro utemeljene resolucije. Občni zbor je bil dobro obiskan. Kot gosti so sodelovali tovariši iz Mtaribora. Na tem občnem izboru so bili kot prvi funkcijonarji krajevne škupine v Ptuju izvoljeni sledeči: Predsednik tov. Joško Bregant, tajnica tov. Mara Kegl, blagajnica tov. Olga Weinhardt, odborniki pa: tov. I. Bohak, A. Auer in Matevž Novak, Da je delo te skupine iv tem letu oživelo, je dokaz, da so bile že na ustanovnem nočnem zboru sprejete obširne resolucije. Ker so bile plače odvetniških in notarskih uradnikov takrat še zelo nizke, se je s posredovanjem mariborskega društva dlosegla regulacija plač obvezno za vse gg. šete, itako, da so se plače povišale od K loUi).— do K 26U0,—. Ko so se 'tako razmere zlasti glede delovnega časa in plač uredile, je nastala nekaka mrtva dc-ba, ki je trajala od leta 1921 do 1923. bkupina je naijorže smatra.ia, da ji sedaj ni treba več delati, da je s iem že dosegla vse. Korespondence je v teh treh letih zelo maio. beje so se vršile zelo po redko, dočim občnih zcorov sploh ni bilo. Krivda, da je vladalo tako mrtvilo v skupini, je najbrže ležala na predsedstvu, ker se je moral občni zbor leta 1923 vršiti na splošno zahtevo članstva skupine im po ponovnem nalogu Osrednjega društva v Mariboru. V tej dobi se je skupina, po mojem mnenju, sploh krhala. Ko sem bil takrat še tajnik ptujske skupine »Društva zasebnih nameščencev v Ljubljani«, je veliko število odvetniških in notarskih' uradnikov pristopilo k našemu društvu. Leta 1923 se je vršil zopet dobro obiskan občni zbor pod predsedstvom tov. Gilčverta iz Maribora. Takrat je bil izvoljen nov odbor. Ko je prešlo ob tej priliki predsedstvo v roke tov. Nežice Illner, roj. Gorišek, uradnice pri g. Dr. Sadniku, je skupina zopet nekoliko oživela. Ozdravitev razmer v skupini se je pa pojavila, ko je prešlo predsedstvo leta 1924 v roke tov. Jan-kota Likar, pis. ravnatelja g. Dr. T. Gosaka. Šele pod njegovim predsedstvom je prešla skupina v normalno in redno poslovanje. Vršile so se redne seje, kakor tudi redni vsakoletni občni zbori. Vendar tudi pod njegovim predsedstvom so se vršile hude borbe. Uradništvo si je skušalo pridobiti olajšave na delovnem času, kar je deloma uspelo in se to izvaja še danes, posebno za časa sodnih počitnic. Predvsem pa je bila naloga novega odbora, dia organizira vse odvetniške in notarske uradnike v našo skupino. Tako ni skupina imela do leta 1924 niti enega podpornega člana. Pod predsedstvom tov. Likarja smo pridobili vse gg. šefe za podporne člane, ki tudi redno vplačujejo podpornino. Pristopili so tudi k društvu komcipijenti, ki tudi do takrat niso bili člani društva. Praksa pobiranja članarine četrtletno se je ukinila, ker je bilo to le v kvar skupini, kakor tudi članstvu. Začelo se je redno mesečno pobiranje članarine, ker je članstvo gotovo veliko lažje preneslo mesečne prispevke, kakor pa četrtletne. Skupina se je skupno z mariborskim društvom borila proti nastavljanju državnih penzijonistov po odvetniških in notarskih pisarnah. Z eno besedo, pravo in resno delo v mašo skupino je prišlo v letu 1924. |Skupina je danes ravno tako agilna, kakor je bila pred petimi leti in želim le, da ostane še nadalje taka, kakor do sedaj, da bode tudi ona, ko bo obhajala svoj jubilej, pa naj si bo že 10 ali ,20 letni, lahko gledala z ravno istim ponosom na svoje delo in trud, kakor to gleda danes naše društvo v Mariboru, na čelu ji neumorni organizator tov. Dragotin Gilčvert, Bogomir Christof. Cilenšek Josip, društveni tajnik, umrl 14. okt. 1925 v Mariboru. (Glej posmrt-nico v Odvetniški pisarni mesca decemlbra 1925.) Legitimacije za sodno zastopanje v smislu § 31 c. p. r. po odvetniških uradnikih v nevarnosti? Spomenica. Podpisane strokovne organizacije odvetniških in notarskih uradnikov si dovoljujejo predložiti gospodu Ministru pravde spomenico z vdano prošnjo, da se blagovoli gospod Minister ozirati na to vsebino ter pri izenačenju civilnio-pravd-nega reda upoštevati pri § 31 c, p. r. novelo, katera je bila dosedaj veljavna v območju onih pokrajin, kjer se je sodilo po tem civ. pravdnem redu. V smislu navedene novele pooblaščene so bile Odvetniške zbornice za izdajanje legitimacij pisarniškim uradnikom-nejuristom — na prošnjo dotičnega odvetnika, pri katerem je bil opravičenec nameščen. Na podlagi teh legitimacij je zamoglo odvetniško uradništvo nadomestovati svoje šefe pri sodiščih pri I. narokih {§ 239 c. p. r.) ter v izvršilnem postopanju (izvzemši slučaje §§ 123, 162 in 209 i r.). Pri izdanju dotične novele je polagal zakono-dajec posebno važnost na okolnost, da odvetniki zaprosijo in Odvetniške zbornice izdajajo legitimacije le takemu pisarniškemu osobju, ki po svoji izobrazbi, izvršeni praksi po odvetniških pisarnah in zanesljivosti daje popolno jamstvo za pravilno poslovanje. Preden je bila novela izdana, so delegati odvetniškega uradništva pri pristojnih referentih justične uprave na Dunaju posebno povdarjali, da bodo odvetniki zaprosili pri odvetniških komorah za legitimacije le za take pisarniške uradnike, ki so izvršili najmanj 10 letno prakso po odvetniških in notarskih pisarnah ter se nahajajo ob času zaprositve na vodilnih mestih. S tem se je hotelo povdariti, da se odvetniški uradnik najprej praktično vežba v pisarniških poslih advokatske stroke in šele potem ali vzporedno teoretično. Pri pravnikih je priučenje zakonov foaš narobe. Najprej teoretično znanje, potem pisarniška praksa. Radi tega je imelo obveljati načelo, da zamorejo dobiti legitimacije po noveli k § 31 e. p. r. le dobro kvaliiicirani pisarniški uradniki, kateri so se 'tekom 10 letnega službovanja po odvetniških in notarskih pisarnah teoretično in praktično priučili potrebnih zakonov ter vsestransko izvežbali za redno poslovanje. Le taki opravičenci dajejo zbog samostojnega uradovanja na vodilnem mestu v odvetniški pisarni, zbog 10 letne prakse in vsled zadostne starosti popolno jamstvo za to, da bodo stranke potom teh substitu-tov pri sodiščih skrbno zastopane in da bodo sodne razprave opravljene z zadostnim razumevanjem pravne snovi. S tem pa je od strani teh opravičencev zajamčena tudi dostojnost zastopanja in varovanje dolžnega spoštovanja do sodnih oblasti, da se varuje oni ugled in resnost, ki mora prevevati sodno poslovanje. V vseh kronovinah bivše Avstrije se je tozadevno zastopstvo po pisarniških uradnikih od leta 1914 dalje uspešno izvrševalo. S tem so bili razbremenjeni odvetniki. Uredništvo pa je s tem pridobilo legalno pravico, da proširi svoj službeni delokrog, nadalje pobudo, da izpopolni svoje strokovno znanje in s tem utrdi svojo službeno stalnost in gmotni položaj. 2. V Jugoslaviji je obveljala ta novela le za Slovenijo in Dalmacijo, iker se po ostali državi SHS do sedaj ni poslovalo po civ. pravd. redu. |Kakor pa smo poučeni, se dela sedaj pri zakono-dajstvu v Beogradu na izenačenju civ. pravd, reda za vso državo. Vsled tega si dovoljujemo še posebej opozoriti gospoda Ministra pravde na pravice do zastopstva, katere je pridobilo odvetniško uredništvo z novelo k § 31 c. p, r. ter prosimo, da gospod Minister tega zastopanja ne ukine, temveč najprej z uredbo ukrene, da bodo sodne oblasti v Sloveniji in Dalmaciji (ne glede na izišli zakon o odvetnikih) tudi še nadalje priznavale zastopstvo v smislu novele k § 31 c. p. r. in sicer do izenačenja civ. pravd. reda. V novem zakonu naj blagovoli gospod Minister pravde obdržati to zastopanje za Slovenijo in Dalmacijo ter isto proširiti na vso državo. 3. Po besedilu novele k § 31 c. p. r. je dovoljeno odvetniškemu uredništvu zastopanje pri sodiščih pri I. narokih (§ 239 c. p. r.) ter v celotnem izvršilnem postopanju, vsled česar je točnost, odgovornost in pravo razumevanje pravne snovi v procesni smeri veliko večje, kot v izvršilnem postopanju. Novi zakon o odvetnikih dopušča neomejeno zastopanje v izvršilnem postopanju. Talko smo vsaj tolmačili besedilo § 26 odv, zak., ki pravi: »Advokata sme nadomeščati pri izvršbah z njegovim pooblastilom tudi drug uradnik njegove pisarne.« jS tem je pisarniško osobje — po našem naziranju — pridobilo v izvršilnem oddelku več pravic, 'kakor jih je dosedaj imelo. V zadnjem desetletju je tudi v Jugoslaviji pokazala praksa pii sodiščih v Sloveniji in Dalmaciji, da ni niikakega razloga, da bi se pisarniške uradnike, ki so legitimiram za zastopstvo pri I, narokih (§ 239 c. p. r.) pri okrožnih sodiščih, omejevalo pri zastopanju v izvršilnih zadevah pred okrajnimi sodišči glede gornjih treh slučajev. § 123 i. r. govori o razpravi za razdelitev donosov iz prisilne uprave, § 162 i. r. o ugotovitvi dlraž-beniih pogojev in § 209 i. r. o razpravi za razdelitev izkupitia na dražbi prodanih nepremičnin. iNobeden teh treh slučajev pa ni take pravne narave, da ga ne bi zamogel rešiti pisarniški uradnik-imejitelj legitimacije za 1. naroke. Notorično je, da so izvršbe vseh vrst po odvetniških pisarnah navadno poverjena v izdelovanje onemu pisarniškemu uradniku, kateri načeluje pisarniškemu osobju ter je obenem tudi izvršilni reterent pod odvetnikovim nadzorstvom. Ker ima poverilo za zastopanje pri okrožnih sodiščih in se I. naroki opravljajo često za veliko večje vsote (tudi za milijone), kakor pa pozneje v izvršilnem postopanju in so posledice zamujenih I. narokov ali neprijiavljenje ugovorov v smislu § 239 c. p. r. veliko težje, kot gori navedeni 3 slučaji v izvršilnem postopanju, vsled česar je točnost, odgovornost in pravo razumevanje pravne snovi v procesni smeri veliko večje, kot v izvršilnem postopanju. Tudi ni praktično, da ne bi smel k razpravam pri okrajnih sodiščih v slučajih §§ 123, 162 in 209 i. r. pristopiti kot opravičenec oni izvršilni referent, ki je vodil v odvetniški pisarni izvršbo od začetka do konca, ki mu je snov vsled tega dodobra znana in lažje daje pri razpravi podrobna pojasnila, kakor pa odvetniški kandidat oz, odvetnik sam, ki si mora v ta namen dati poprej nepotrebna obsežna pojasnila in izvlečke iz predidočih aktov od svojega uradnika. Sicer je pa po § 26 odvetniškega zakona advokat itak odgovoren za namestnikovo poslovanje. Vrhu tega je iz praktičnih primerov pri sodiščih razvidno, da odvetniki večinoma k razpravam po §§ 123, 162 in 209 i. r. vložijo pismene prijave terjatev, priglasijo pismeno ugovore in stavijo tozadevne predloge, ker se v eksekuciji gre za računske posle, ki zahtevajo pismenih pojasnil. Pri ustni razpravi navadno zadostuje sklicevanje na dotične vloge in posebna pažnja na vsebino prijav drugih interesentov. Verziran uradnik, ki razpolaga čez 10 letno prakso po odvetniških pisarnah in kateremu je njegov šef vsled zadostne kvalifikacije izposloval legitimacijo od Odvetniške zbornice, je sposoben za tozadevno zastopstvo v izvršilnih zadevah. Rjadi tega prosimo gospoda Ministra pravde, da prizna kvalificiranim poklicnim odvetniškim uradnikom legitimacije za zastopanje pri I. narokih v smislu § 239 c. p. r. ter v vseh izvršilnih zadevah brez dosedanje omejitve po §§ 123, 162 in 209 i. r. 4. Naše želje. Da se izdajanje legitimacij ne bo izigravalo na škodo poklicnega odvetniškega uredništva in da sodišča ne bodo v dvomu, ali je tak opravičenec zadosti verziran v odvetniškem in sodnem poslovanju, naj se blagovoli ukreniti potrebne korake za tozadevno jamstvo. Iz dosedanjih opazovanj bi se dalo sklepati, da odvetniške nisarne razpolagajo z zadostnim os objem, ki je dobro kvalificirano ter ima že v Jugoslaviji nad 10 letno poklicno prakso. Vsled tega nalj se blagovoli: 1. Odvetniškim zbornicam naročiti, da vodijo seznam o tozadevnih opravičencih. 2. Da na mošnjo dotičnih odvetnikov izdajajo legitimacije po § 31 c. p. r. le poklicnemu odvetniškemu in notarskemu uradništvu moškega in ženskega spola, ki dokaže najmanj 10 letno službovanje po odvetniških in notarskih pisarnah. Vsaka druga praksa je pri podeljevanju poveril nedopustna. Penzijonisti so izključeni. 3. Odvetniškim zbornicam naj se obrazloži, da drž. penzijonistom pod nikakimi pogoji ne izdajajo legitimacij, ker ie dosedanja praksa pokazala, dia služb no odvetniških in notarskih pisarnah navadno ne dobivajo drž. penzijonisti, ki bi ‘bili vsled številne družine in nizke pokojnine potrebni postranskega zaslužka, temveč se je v zadnjem času pojavilo neko nezdravo postopanje — sicer so to še maloštevilni iziemni odvetniki in notarji, ki so pritegnili v svoje pisarne take drž. penzijoniste — navadno vodje zk. knjig —, ki imajo vsled poprejšnjega službenega položaja v državnih službah mnogo poznanstva med prebivalstvom in tvorijo navadno le neko privlačno moč glede pridobivanja klijentele za dotično pisarno. So pa to penzijonisti s popolno pemzijo in še s privatnim premoženjem — nekateri posedujejo tudi hiše — dobivajo pa od dotičnih odvetnikov le majhno plačo ca. 1000 Din; za; to pa morajo hoditi zastopat na sodišča — njih prejšnja službena mesta — in tam poslujejo, kakor poklicni odvetniški uradniki v smislu § 31 c. p. r. S tem se ne podpira gmotno slabejše iz socijalnih ozirov, temveč se — na umeten in dobičkaželjni način od strani prizadetih odvetnikov — pospešuje brezooselnost poklicnih odvetniških uradnikov, ki izgube na stara leta na tak nekvalificiran način svoje službe ter padejo v breme lastnim stanovskim organizacijama, Borzam dela. Delavskim zbornicam itd. ter trpe na stara leta veliko pomanjkanje, ker pred doseženim 65. letom starosti ne morejo zaprositi za starostno pokojnino od strani Pokojninskega zavoda. Prestop iiz ene strdke v drugo stroko pa je na stara leta skoraj nemogoč vsled pomanjkanja potrebnega znanja v novi stroki in ker sploh nedostaja služb po privatnih podjetjih in se brezposelnost med priv. nameščenstvom vedno bolj širi. 4. Da gospod Minister pravde v sporazumu z gospodom Ministrom za socijalno politiko potrebno ukrene, da pri podeljevanju legitimacij sodelujejo Delavske zbornice, katere naj ustanove posebni odsek za članstvo iz vrst odvetniškega in notarskega urad-ništvia, s posebnim referentom za to stroko. Delavske zbornice (v Sloveniji in Dalmaciji, zlasti tudi Pokojninski zavod) imajo namreč točne podatke o starosti, službeni dolbi, službeni dodelitvi, plači itd. in s tem zadosten pregledi o kvalifikaciji odvetniškega in notarskega uradništva. Vsled tega se naj Odvetniške zbornice pred podelitvijo legitimacij obračajo na zakonite zastopnice odvetniškega in notarskega uradništva, t. j. Delavske zbornice, katere naj pred izda-njem poveril ali legitimacij za zastopstvo oddajo svoja mnenja glede tozadevnih prosilcev. V to svrho pa maj vodijo tudi Delavske zbornice natančen seznam o opravičencih teh legitimacij. S tem bodo ustvarjeni nredpogoji. da dobi le poklicno in verzi,rano odvetniško in notarsko uradništvo legitimacijo s potrebno garancijo za pravilno in uspešno zastooanje pred sodišči in da bo vsaka zloraba nemogoča. 5. To snomenico vlagamo potom naše zakonite za-stoonice Delavske zbornice v Ljubljani s prošnjo, da jo blagovoli ista nredložiti osebno potom centralnega tajnika Delavskih zbornic v Beogradu g. dr. Živka Topaloviča gospodu Ministru pravde, na katerega prav vdano ponavljamo našo gori obrazloženo prošnjo. V Mariboru, dne 15. majnika 1929. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov kraljevine SHS Maribor. Blagajnik: Predsednik: Tajnik: Moškon Fr. 1. r. Gilčvert Drag. I. r. Medved št. 1. r. V Ptuju, dne 25. maja 1929, Društvo odvetniških in notarskih uradnikov, Krajevna skupina Ptuj. Likar Janko 1. r., predsednik. Christo! Bogo 1. r. tajnik. V Celju, dne 28. majnika 1929. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju. Čremožnik 1. r., preds. Fischer Antonija 1. r,, tajnica. V Ljubljani, dne 30. majnika 1929. Zveza društev privatnih' nameščencev Slovenije v Ljubljani. Kravos 1. r., tajnik. Zemljič 1. r. podpredsednik. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM 1919 Gibanje članstva 1929 I. Ustanovni člani: Dergas Štefan', Gilčvert Draigotin in Troha Karol vsi iz Maribora. II. Društveni odbor: Leta 1919: Gilčvert Dragotin, predsednik; Moškon Franjo, blagajnik; Dergas Štefan, tajnik; Moreše Franjo in Reboll Pavla, odbornika; Planinšek Martin in Čelan Anica, namestnika; Ohristof Hinko, pisarnovodja v Ptuju in Lorber Josip, pisarnovodja v Slovenski Bistrici, nadzorstvo. Leta 1929: Gilčvert Dragotin, predsednik; Planinšek Martin, podpredsednik; Moškon Franjo, blagajnik; Medved Štefan, tajnik; Hoschitz Karl, Hra-šovec Alojzij in Lorbek Iva, odborniki; Kotnik Anica, Rauter Mici in Kežman Franjo, namestniki; Mlakar Lija in Pušenjak Milica, nadzorstvo, III, Redni člani: Leta 1919 (decembra}: 1. Moškon Franjo; 2. Rez-man Ivanlka; 3, Planinšek Martin; 4. Planinšek Marica; 5. Mlakar Lija; 6. Cilenšek Josip; 7. Godicil I.; 8. Štibler Rosina; 9, Barta Karl; 10, Murko Josip; 11. Leskoschek Theres; 12, Hegar Robert; 13, Lesiak Mitzi; 14. Grabner Julijana; 15. Škerget Mara; 16. Gilčvert Dragotin; 17. Rebolj Pavla; 18. Šepec Terezija; 19 Dr. Lovrec Franjo; 20. Treba Karol; 21. Deirnovšek Ana; 22. Dr. Slokar Karl; 23. Dr, Fanin-ger Rihard: 24. Dergas Štefan; 25. Kežman Franc; 26. Kavčič Fani; 27. Dr, Štor Stanko; 28. Čelan Anica; 29. Dr Kupnik E; 30. Savnik Anica; 31. Hoschitz Karl; 32. Lorber Janko: 33. Lorber Mitzi; 34. Siegel Berta; 35. Fr. Juvan Alojzij; 36. Hrušovar Fran; 37. Jančar Ciril; 38. Sevnik Lavo, not. kand1.; 39. Kregar Mija; 40. Tretler Anton; 41. Omerza Jožica; 42. Belec Helena; 43. Perz Sophie; 44, Podgornik Ela; 45. Mer-va Olga. Leta 1929 (junija}: 1. Moškon Franjo; 2. Krašovec Helena; 3. Konečnik Dragica; 4. Grabnar Julka, omo-žena Tušak; 5. Zupančič Pavla; 6. Homovec Marica; 7. Maček Fran; 8. Gilčvert Dragotin; 9. Kotnik Anica; 10. Vokač Kristina; 11. Dolenc Ruža; 12. Planinšek Edmund; 13. Zelenik Minka; 14. Medved! Štefan; 15. Hrašcvec Alojzij; 16. Hribar Breda; 17. Pack Karolina; 18. Namestnik Marija; 19. Budeschinsky Marija; 20. Kunej Tončka; 21. Hoschitz Karl; 22. Lorber Janko; 23. Wiletz Elza; 24. Wegscheider Alice; 25. Korošec Pavla; 26. Kapus Vladimir; 27. Lešnik Marija; 28. Lorbek Iva; 29, Lorbek Lija; 30. Pušenjak Milica; 31. Raiuter Mici; 32. Plesničar Zora; 33. Planinšek Martin; 34. Mlakar Lija; 35. Pivka Dora; 36. Škof Anica; 37. Muller Marica; 38. Kurzman Oskar; 39. Kežman Franc; 40. Weber Milica; 41. Muršec Marica; 42. Petrešič Ivanka; 46. Zwirn Pepca; 44. Vihar Frida, omožena Brolih; 45. Jančar Ciril; 46. Kregar Mija; 47. Tratner Ana; 48. Bende Marica; 49. Rus tja Josip; 50. Pečar Zlata; 51. Kavčič Joško, vsi iz Maribora: 52. Borovič Ela; 53. Srebotnik Jakob; 54 Novak Matevž; 55. Christof Bogomir; 56. Mir Karol; 57. Mojzer Milka; 58. Bohak Katica; 59. Ča-brijan Milka; 60 Marinič I; 61. Likar Janko; 62. Počkaj ŠtdSka; 63. Weinhardt Olga; 64. Podmenik Ivanka; 65. Petrovič Simon; 66. Vidovič Roza, vsi v Ptuju; 67. Polič Davorin iz Št. Lenarta: 68. Stanovšek Franc v Gornji Radgoni; 69. Cvetko Ludvik v Murski Soboti. IV. Podporni člani: Leta 1922 (decembra}: 1. Dr, Boštjančič Leopold; 2. Dr. Blanke Oto; 3. Dr. Brandstetter; 4. Dr. Hojnik Franjo; 5. Dr. Jan Juro; 6. Dr. Juritsch Fric; 7. Dr. Kimovec Ivan; 8. Dr. Komiavli Danilo; 9. Dr. Koderman Karl; 10. Dr, Leskovar Josip; 11. Dr. Kieser Karl; 12. Dr. Krašovec Cirili; 13. Dr. Lasič Ferdo; 14. Dr. Lipold Franjo; 15. Dr. Miihleisen Lothar; 16. Dr. Muller Ferdo; 17. Dr. Orosel Oskar; 18. Dr. Rosina Franjo; 19. Dr, Ravnik Rudolf; 20. Dr. Sernec Vladimir; 21. Dr. Slokar Karol; 22. Dr. Škapin Karel; 23. Dr. Schmiederer Hans; 24. Dr. Juvan Alojz; 25. Dr. Irgolič Franjo, ter notarji 26. Ašič Ivan; 27. Dr. Barle Josip; 28. Korber Mihael in 29. Dr. Firbas Franjo, vsi iz Maribora. Leta 1929 (junija}: 1. Dr. Lipold Franjo; 2. Dr. Juvan Alojzij; 3. Dr. Hojnik Franio; 4. Dr. Rapotec Vinko; 5. Dr. Rosina Igor; 6. Dr. Boštjančič Leopold: 7. Dr. Vauhnik Miloš; 8. min. v p. Dr. Kukovec Vekoslav; 9. Dr. Juritsch Fric; 10. Dr. Bučar Eduard; 11. Dr. Blanke Oto; 12. Dr. Brandstetter; 13. Dr. Kieser Karl; 14. Dr. Mulej Anton; 15. Dr, Komavli Danilo; 16. Dr. Stajnko Mihaeli; 17. Dr. Faninger Rihard; 18. Dr. Winterhalter Ivan; 19 Dr. Ravnik Rudolf; 20. Dr. Leskovar Josip; 21. Dr. Novak Josip; 22. Dr. Jan Juro; 23. notar Ašič Ivan; 24. not. kand. Golob Franjo; 25. Dr. Veble Andtrej; 26. Dr. Šorli Ivo; 27. Dr. Bergoč Jože; 28. Dr. (Štor Stanko; 29. Dr. Klemenčič Alojz; 30. Dr. Škarpin Karel, vsi odvetniki in notarji v Mariboru; 31. Dr. Fermevc Ivan; 32. Dr. Gosak Tone; 33. Dr. Horvat Anten; 34. Dr. Senčar Matej; 35. Dr. Šalamun Franjo; 36. Dr. Visenjak Alojz in 37, Dr. Remec Alojz, vsi odvetniki v Ptuju; 38. Dr. Gorišek Milan, odvetnik v Št. Lenartu in 39. Dr. Semen Ljudevit, odvetnik v Murski Soboti. NB. Debelo tiskani redni člani so 10 let in redni podporni člani 8 let neprenehoma naši društveniki. V. Seniorji v društvu. Društvo v Mariboru šteje 7 redinih članov, ki so prekoračili 50 let starosti in sta 2 od njih celo prekoračila starost 70 let in še vedno opravljata službo. 1. Lorber Janko, 77 let star, 52 službenih let, nad. 10 let organiziran, rojen leta 1852 v Šmarju pri Jelšah okraj Celje, Ikonceptni uradnik v odvetniški pisarni Dr. Blanke & Dr, Brandstetter (poprej Dr. Orosel}. 2. Planinšek Edmund, 71 let star, 40 službenih let, nad 10 let organiziran, rojen dne 23. 11. 1858 v Lazah, okraj Ljubljana, pis. ravnatelj pri min. v pok. Dr. Kukovec Vekoslavu, odvetniku. 3. Moškon Franjo, 56 let star, 35 službenih let, 33 let organiziran, rojen leta 1873 v Podlsredi, okraj Brežice, pisarniški ravnatelj pri Dr. Lipold Franju, odvetniku. 4. Planinšek Martin, 55 let star, 30 silužbenih let, nad 10 let organiziran, rojen leta 1874 v Zagorici, okraj Litija, pisarniški ravnatelj pri Dr. Ravnik Rudolfu, odVetniku. 5. Hoschitz Karl, 53 let star, 35 službenih let, nad 10 let organiziran, rojen leta 1876 pri Sv. Lovrencu na Pohorju, okraj Maribor, pisarniški ravnatelj v pisarni Dr. Blanke in, Dr. Brandstetter (poprej Dr. Orosel}. 6. Gilčvert Dragotin, 51 let star, 34 službenih let, 33 let organiziran, rojen 14. 10. 1877 v Špitaliču, okraj Konjice, pisarniški ravnatelj odlvetniške pisarne Dr. Rapotec Vinko (poprej Dr. Rosina Franjo}. 7. Troha Karol, 51 let star, jurist več službenih let, ustanovni in bivši redni član, tačas podporni član našega društva, rojen leta 1877 pri Mariji Gradec, okraj Celje, sedaj lastnik koncesijonirane pisarne za posredovanje z zemljišči v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 18, Osrednji odbor Društva odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Mariboru dne 22. maja 1927 o priliki 75-letnice odbornika Jankoita Lorber in 50-letnidi predsednika Dragotina Gilčvert. Od leve na desno na sliki: Sedeči Moškon Franjo (blagajnik), Rauter Mici (blag. nam.), Gilčvert Dragotin (presed-nik, Planinšek Martin (podpredsednik). Stoječi: Odborniki: Jančar Ciril, Lorber Janko, Jezovšek Vladimir notarski kandidat), Hoschitz Karol, Medved Štefan (tajnik) in Kežman Franjo. Iz pisarniške prakse. Sospomištvo v smislu § 7 odvetniške tarife. (Sodba Maribor Cg I a 201/29 in rešenje višje deželne sodnije v Ljubljani R II 47/29. Priobčil Moškon Franjo.) Mestna hr. je vložila tožbo proti zak. K. in A. G. v izterjavo posojilne terjatve v znesku 50.000 Din s pr. pri okrožnem sodišču v Mariboru in je dosegla zamudno razsodbo Cg la 201/29. Prvo sodišče je od nastavljenih stroškov črtalo 10% povišek od'nastavka za tožbo 1000 Din in od prvega naroka 1000 Din a 100 Din tora j 200 Din, ne da bi bilo tudi utemeljilo zakaj je 10% povišek od teh 2 nastavkov črtalo. Proti tej odmeritvi je tožiteljica vložila rekurz na višje deželno sodišče v Ljubljani, ki je is sklepom R II 47/29 rekunzu ugodilo in izpodbijano sodbo v stroškovnem izreku tako spremenilo, da se stroški zvišajo za 200 Din, toraj od 4497 Din na 4697 Din. Toženca sta dolžna povrniti tudi na 117 Din odmerjene stroške rekurznega postopanja pod izvršbo. Razlogi : Prvo sodišče je črtalo 10% povišek od nastavka za tožbo 1000 Din in za prvi narok 1000 Din, skupaj 200 Din, gotovo v prepričanju, da zabranjuje besedilo odvetniške tarife pod A II g/ »toda nikoli več nego 1000 Din« zvišanje tarifne pristojbine 1000 Din pri sosporništvu v smislu § 7 odv. tar. — Temu pa ni tako. Besede »toda nikoli več« se nanašajo le na vrednost spornega predmeta, ki je našteta od a/ — g/ in pomenijo, da temeljna nagrada ne sme znašati nikoli več nego 1000 Din brez ozira na višino spornega zneska. Temu vstrezno določa § 7 odv. tar., da gre odvetniku za vsakega sospornika, ne vpoštevajoč prvega, zvišba tarifnega opravilnega honorarja, odd. A tarife za 10%, toda nikoli več nego 100%, Ako bi se besedilo odv. tar. pod A II g/ pojmovalo talko, kakor to stori prvi sodnik, bi znašala pri temeljni nagradi 990 Din in 10% povišku za 1 sospornika skupna nagrada 1089 Din, pri temeljni nagradi 1000 Din pa le 1000 Din, ker sosporništvo ne bi smelo priti v poštev. Jasno je, da odv. tar., ki se je izdala na temelju zakona z dhe 26. marca 1890 drž. zak. št. 58, te anomalije gotovo ni hotela uzakoniti. Rekunzu je 'bilo torej ugoditi in priznati reku-rentinji tudi rekurzne stroške (§§ 41, 50 c. p. r.). Občni zbori. V Ptuju se vrši občni zbor ptujske skupine v nedeljo, dne 6. oktobra 1929 ob 10. uri dopoldne. Da je dolžnost vseh članov ptujske skupine, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže, je samo ob sebi u-mevno. Želeti pa bi bilo, da se člani društva iz Maribora podajo v večiem številu v Ptuj. Tam bodemo dali pobude reden drugemu ter se medsebojno spoznali! Dopoldne opravimo naše društvene dolžnosti, da slišimo referate na občnem zboru ter podamo smernice za bodoče delovanie. Popoldbe pa pohitimo s ptujskimi tovariši in koleginjami v bližno ptujsko okolico, kamor napravimo skupen zlet, kar naj služi tudi v naše medsebojno razvedrilo. V teh krasnih jesenskih dnevih nam nekoliko zabave v proisti naravi ne sme nikdo zameriti. Odpeljemo se v Ptuj ali z vlakom ob 8. uri zjutraj ali pa — če bode zadostno število udeležencev — z avtom. Glede povratka se pogovorimo v Ptuju. V Mariboru se vriši občni zbor teden pozneje, to je v nedeljo, dne 13. oktobra 1929 ob pol 10. uri v zadnji dvorani restavracije »Pri stari pivovarni« g. Halbwidl v Jurčičevi ulici. Ob jednem se vrši jubilejna slavnost — 10-1'etnica — obstoja našega društva, Na to slavnost pridejo delegati iz Ljubljane, Celja, Slovenjgradca, Ptuja in Murske Sobote. Udeležbo so nam obljubili tudi delegati Mestne Federacije iz Maribora ter zastopniki organizacij (podružnice Sa-veza priv. namještenika ter pododbor Saveza ban-kovnih činovnika s sedežem v Zagrebu). Pozdravili bodemo marsikaterega osivelega bojevnika za naše stanovske pravice, pa tudi lepo število mladih in zavednih koleginj, ki tvorijo naš naraščaj, pa tudi trden kader naših discipliniranih koleginj. Prosimo vsled tega, da se ptujska skupina številno udeleži 10-letnega juibileja našega Osrednjega društva, ki je storilo tudi za Ptuj mnogo koristnih in uspešnih korakov, Članstvo — redno in podporno — iz Maribora pa prosimo za točno in polnoštevilno udeležbo. Saj se polnoštevilno shajamo skoro le enkrat na leto. Jubileje pa islavimo le vsako desetletje in je to naš prvi jubilej, katerega želimo v kolegijalnosti s pravim razumevanjem praznovati. Referati in debate na občnem zboru naj bodo pripravljeni, stvarni in kratki, da bodemo dnevni red vsaj do 13. ure končali. Popoldne se podamo skupno v bližnjo mariborsko okolico. Ura odhoda in kraj se bode določil na občnem zboru. Na veselo svidenje na obeh zborovanjih. Vabilo na VII. REDNI LETNI OBČNI ZBOR I. skupine Društva odvetniških in notarskih uradnikov za obseg SHS s sedežem v Mariboru, skupina Ptuj, ki se vrši v nedeljo, 6. oktobra 1929 ob 10. uri dopoldne v Ptuju v restavraciji pri Zupančiču. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika ptujske skupine. 2. Poročilo predsednika centralnega društva v Mariboru. 3. Poročilo funkcionarjev ptujske skupine (predsednika, tajnika in blagajnika). 4. Volitev novega odbora. 5. Raznoterosti. PTUJ, dne 16. septembra 1929. Tajnik: Predsednik: Blagajnlca: Chrlstof Bogo. Likar Janko. Welnhardt Olga. Vabilo na IX. REDNI LETNI OBČNI ZBOR IN PRAZNOVANJE DESETLETNICE OBSTOJA Društva odvetniških in notarskih uradnikov za obseg SHS s sedežem v Mariboru, ki se vrši v nedeljo, dne 13. oktobra 1929 ob pol 10. uri dopoldne v Mariboru, dvorana v restavraciji Halbwidl v Jurčičevi ulici. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Društveno poročilo (predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva). 3. Pozdravi in poročila delegatov. 4. Društveno glasilo „Odvetniška pisarna". 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Samostojne predloge je pismeno izročiti pred občnim zborom predsedniku. Maribor, dne 16. septembra 1929. Tajnik: Predsednik: Blagajnik: Medved Štefan. OUčvert Dragotin. Moškon Franjo. Izdajatelj in lastnik: Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru, predstavnik in odgovorni urednik Dragotin Gilčvert, ravnatelj. — Tiskar: Ljudska tiskarna, predstavnik Josip Ošlak, ravnatelj. Vsi v Mariboru.