nama
VELEBLAGOVNICA
TITOVO
VELENJE
Gosta med pogovorom z rudarji
Osnovne organizacije zveze komunistov
stopnja zavesti kolektiva, njegova veika pripravljenost, da tudi tako pripomore k uresničitvi letošnjega proizvodnega cilja. Dosežene količine bodo izredno velik, lahko rečemo celo odločilen prispevek k našemu energetskemu položaju.«
Rudarji so resnično zelo blizu letošnjemu cilju-4:800.000 tonam nakopanega premoga. Do vključno ponedeljka so nakopali že 4.607.100 ton lignita; torej jim je do uresničitve načrta manjkalo le še 192.900 ton lignita. Ker pa bodo v decembru v jami kar 26 dni, bodo zastavljeni cilj ne le dosegli. prav gotovo krepko presegli.
Pred koncem redakcije smo zvedeli, da so rudarji dosegli v torek rekordno dnevno proizvodnjo. Nakopali so kar 22.300 ton premoga.
Večina upošteva
usmeritve
Življenjski stroški so naraščali v letošnjem letu bolj kot je bilo predvideno. Zato je toliko bolj pohvalno, da so delavci kljub padcu standarda pri izplačilu osebnih dohodkov, v glavnem upoštevali sprejete usmeritve, so ugotavljali na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje.
V	letošnjem devetmesečju je bilo v občini Velenje le malo takšnih, ki pri razporejanju sredstev za osebne dohodke niso upoštevali družbenega dogovora o razporejanju sredstev za osebne dohodke. Pa vendar resolucijskih usmeritev na tem področju ob koncu leta ne bomouresničili. Te namreč predvidevajo, da bi osebni dohodki v gospodarstvu zaostajali za rastjo dohodka v višini 35 odstotkov. V devetmesečju pa so zaostajali za 19 odstotkov. Na to imajo precejšen vpliv delovne organizacije, ki poslujejo z izgubo.
V	devetmesečju je znašal povprečni osebni dohodek v naši občini 17.753 dinarjev. Realni osebni dohodek je padel v tem časuza 16odstotkov;čepravnajbi le za 7 do 8 odstotkov.
12 delovnih organizacij in 5 temeljnih organizacij združenega dela. ki so v sestavu delovnih organizacij, katere imajo sedež v .drugih občinah ter 12 delovnih organizacij s področja negospodarstva pa je med kršilci družbenega dogovora o razporejanju sredstev za osebne dohodke. V večini primerov so to manjše kršitve, ki jih bodo uskladili do konca leta. Zahtevo za to bo posredoval tudi izvršni svet. O teh vprašanjih bodo na prihodnji seji spregovorili tudi delegati zbora združenega dela velenjske občinske skupščine.
Zaščita in varstvo pri delu
Mnoge pomanjkljivosti in nepravilnosti
Ena od točk 13. seje družbenopolitičnega zbora in 16. seje zbora združenega dela skupščine občine Velenje je bila tudi informacija o stanju na področju zaščite in varstva pri delu.
Prizadevanja za zdravo in varnejše delo pomeni hkrati tudi izboljšanje discipline pri delu, večjo produktivnost, posodabljanje proizvodnje ter odpravo nevarnih in nezdravih delovnih mest. Da bi ugotovili, kakšno je stanje na področju zaščite in varstva pri delu v organizacijah združenega dela naše občine, so občinski inšpektorji dela obiskali v prvem polletju letošnjega leta vse delovne organizacije velenjske občine. Ugotovili so mnoge pomanjkljivosti in nepravilnosti na tem področju. Splošna določila o varstvu pri delu imajo organizacije združenega dela naše občine v samoupravnih aktih različno urejene. Prav tako presplošno so v pravilnikih o delovnih razmerjih določene kršitve delovnih dolžnosti s tega pomembnega področja. V marsikaterem okolju določila niso popolna, še bolj zaskrbljujoče pa je to, da teh pravil odgovorni delavci za to področje ne izvajajo dosledno. Zato bi bilo prav, da bi te opredelitve v pravilniku občasno preverjali ustrezni odbori ali komisije. V marsikaterih delovni organizaciji Šaleške doline pooblaščeni delavci za varstvo pri delu nimajo opravljenega strokovnega izpita. Najpogosteje ti delavci za to področje opravljajo naloge s področja varstva pri delu ob svojem rednem delu, zato te pogosteje zanemarjajo. Čeprav službe pripravljajo poročila o stanju na področju zaščite in varstva pri delu, delavski sveti v velikih primerih ta poročila ne uvrstijo na dnevni red sej kot posebno točko. Zato bi delavski sveti morali vsaj enkrat na
leto celovito obravnavati težave s področja varstva pri delu ter na osnovi izdelane ocene stanja sprejeti konkretne programe aktivnosti za odpravljanje nepravilnosti na tem področju. Prav tako je še vedno prešibko sodelovanje med službami varstva pri delu, organi samoupravne delavske kontrole, ki naj bi bolj dosledno spremljali uresničevanje določil samoupravnih splošnih aktov in sklepov organov, ter uredništvi glasil delovnih organizacij.
Nesreč pri delu je v velenjski občini preveč in vztrajno naraščajo. Podatki za prvo polletje letošnjega leta kažejo, da je bilo v organizacijah združenega dela 1047 nesreč pri delu ter na poti na in iz dela. V primerjavi z enakim obdobjem lani je to število večje kar za 21 odstotkov. Iz analiz je moč razbrati da so te lažjega značaja. Vzroki zanje tičijo v nespoštova-nju varnostnih ukrepov, premajhni pazljivosti delavcev, nedisciplini, neuporabljanju osebnih zaščitnih sredstev. Na poti na in iz dela pa so najpogostejše poškodbe zaradi raznih padcev. Kot so ugotovili inšpektorji dela, so nesreče pri delu še vse premalo strokovno analizirane, da bi lahko na osnovi tovrstnih analiz z varstvenimi in preventivnimi ukrepi vplivali na zmanjšanje števila nesreč. To še posebej velja za tiste, ki se ponavljajo. Kaj pomenijo izgubljeni delovni dnevi zaradi bolniških izostankov zaradi nesreč pri delu bi morali samoupravni organi temeljiteje obravnavati ter sprejemati tudi na tem področju stabilizacijske ukrepe.
Nezadovoljivo je v organizacijah združenega dela poskrbljeno za zdravstveno varstvo delavcev in usposabljanje delavcev za varno delo. Področje ekološke razmere.
delovne priprave in naprave je najslabše urejeno pri obrtnikih, ki periodične meritve in preglede najpogosteje opravijo na osnovi odločb inšpekcije dela.
Varstvo pri delu je vse preveč prepuščeno službam varstva pri delu in pooblaščenim osebam. Samoupravni organi se ne ukvarjajo dovolj sistematično z vprašanji varnega dela, preprečevanja nesreč pri delu, humanizacije dela in posledic, ki iz tega izhajajo. Vse preveč je opazna v varnem delu samo zaščitna funkcija, premalo pa koliko varno delo vpliva na boljše gospodarjenje, zmanjševanja stroškov iz dela. Vse to bi morale biti stalne naloge na področju zaščite in varstva pri delu, kajti le z doslednim upoštevanjem in izvajanjem sprejetih ukrepov bo stanje tudi na tem področju v prihodnje precej boljše. f
29-november, rojstni dan naše domovine. Njenega praznika se ne veselimo samo odrasli, ampak tudi otroci. Še zlasti je ta dan pomemben za pr-vošolce, ki za praznik republike postanejo pionirji.
Takole pa so se najmlajši učenci — že pionirji osnovne šole Antona Aškerca veselili po svečani zaobljubi v domu kulture v Titovem Velenju. Enako slovesno je bilo tudi na drugih šolah.
Velenjski rudarji
Rudarski šolski center
Volilno programske seje
V	osnovnih organizacijah Zveze komunistov velenjske občine potekajo v teh dneh volilno programske seje, na katerih ocenjujejo opravljeno delo, volijo nova vodstva ter sprejemajo usmeritve za nadaljnje delo.
Pripravam na te seje so posvetili v vseh okoljih vso skrb. saj zahtevajo to od prav vseh komunistov družbeno ekonomske razmere v katerih se nahajamo.
V	kadrovskih pripravah je bilo posebej poudarjeno dosledno upoštevanje temeljnih kriterijev kadrovanja v Zvezi komunistov. V vodstva osnovnih organizacij so lahko evidentirani in izvoljeni samo tisti komunisti, ki so s svojim delovanjem, in dosedanjim
delom pokazali pripravljenost, da prispevajo k razvoju socialističnega samoupravljanja. komunisti, ki imajo zaupanje med delavci, kjer delajo. ki dobro poznajo probleme in so jih sposobni tudi razreševati.
Drugi del priprav programsko vililnih sej pa so vsebinske priprave. V osnovnih organizacijah Zveze komunistov morajo izdelati in obravnavati ocene družbeno političnih in samoupravnih družbeno ekonomskih raz-merih svojih okolij. Ocene morajo dati odgovor na vprašaje, v kakšni meri so osnovne	organizacij
usposobljene za uveljavljanje svoje vloge v okolju kjer delajo ter v kakšni meri so sposobni komunisti z zavestno
aktivnostjo spreminjati razmere. izgrajevati samoupravne družbeno ekonomske odnose ter uveljavljati samoupravni položaj delavcev. Trenutne razmere zahtevajo učinkovitejše delovanje pri odpravjanju težav in slabosti. Učinkovitost pa bodo zagotovili le z aktivnostjo slehernega člana.
Na volilno programskih sejah bodo komunisti spregovorili šeo drugih vprašanjih in vsakodnevnih nalogah.
Andrej Marine obiskal Golte
Konec novembra je obiskal RTC Golte tovariš Andrej Marine. Ogledal si je smučišča in se zanimal za pripravljenost centra na zimsko sezono. Tudi za trenutno tekoče poslovanje in nadaljni razvoj tega zimsko športnega središča se je zanimal. Z zadovoljstvom je ugotovil sodelovanje štirih občin (Celja, Mozirja, Žalca in Velenja).
Med obiskom sta Andreja Marinca na RTC Golte spremljala predsednik iniciativnega odbora za RTC Golte Jože Jan in vodja tozd RTC Golte Jože Melanšek.
Blizu cilja
Velenjski rudarji tudi v letošnjem letu kažejo veliko delovno zavest, saj bodo podobno kot prejšnja leta veliko več dni v jami kot je predvideno v 42-urnem delavniku.
Zavedajo se, daje še zlasti v sedanjem času premog resnično črno zlato, zato ne poznajo prostih sobot, če je treba se odrečejo tudi prostim nedeljam. Tako je bilo v nedeljo, ko je več kot 1800 rudarjev odšlo na udarniško delo v jamo. Na delu so bili rudarji vseh treh izmen, s tem, da so delavci nočne izmene, namesto da bi šli domov, ostali v jami še nekaj ur. Skupaj z rudarji sta se v jamo spustila tudi predsednik republiškega
sveta zveze sindikatov Marjan Orožen in sekretar republiškega odbora sindikata delavcev energetike in premogovništva Jože Leskovar.
Marjan Orožen se je pred odhodom v jamo pogovarjal z nekaterimi rudarji o njihovem delu. zlasti o delovnih razmerah, ob podobnih vprašanjih paje stekla beseda tudi po vrnitvi iz jame s predstavniki vodstva in sindikata rudnika. O tej jeseni že drugi udarniški akciji naših rudarjev pa je dejal:
»Lepo je takole zjutraj na vsezgodaj videti zbranih tolikšno število rudarjev, na nedeljski udarniški akciji. S tem je znova dokazana visoka
Proslavili srebrni
VSE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA — TOZD IZOBRAŽEVANJE RLV, CENTER SREDNJIH ŠOL, ELEK-TROKO VINA RS K A OPREMA IN INŽENIRING, KI SO NASTALE IZ RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA, SO PROSLAVILE V DNEH PRED 29. Na VEMBROM PETIND VAJSET-I ETNICO DELOVANJA.
Kljub temu, da že dobro leto ne delujejo več skupaj, so se odločili, da bodo ta pomemben jubilej proslavili skupaj, tako kot so skupaj razvijali in poglabljali njegovo dejavnost. Poslovne, organizacijske, zlasti pa človeške vezi se namreč z reorganizacijo niso pretrgale.
Na slovesnosti, s katero so počastili 25. letnico delovanja ter dan republike, je govoril Franc Novak, zadnji direktor Rudarskega šolskega centra. Orisal je razvoj
te delovne organizacije ter izrazil prepričanje, da se bodo vse štiri organizacije združenega dela, ki so nastale iz Rudarskega šolskega centra, tudi v prihodnje uspešno razvijale ter da se medsebojne človeške vezi tudi v prihodnje ne bodo omajale.
Na slovesnosti so podelili priznanja vsem delavcem, ki dvajset let združujejo delo v Rudarskem šolskem centru, priznanja pa so podelili tudi delovnim organizacijam s katerimi več let uspešno sodelujejo.
Iva Jamnikarja, dolgoletnega direktorja Rudarskega šolskega centra, so imenovali za častnega člana vseh štirih kolektivov, saj menijo, da je kot direktor od leta 1960 prispeval največji delež, za neponovljiv razvoj ter izjemne dosežke Rudarskega šolskega centra.
Med slovesnostjo
2. stran ★ 1*135 C95
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje * 8. decembra 1983
S priložnostne slovesnosti ob odkritju spomenika v Andražu
V spomin na pomembno
partizansko zmago
Ob regionalni cesti Titovo Velenje — Polzela so 25. novembra odkrili spomenik v spomin na pomembno partizansko zmago. V Andražu so partizani 6. novembra leta 1944. uničili nemški tovornjak, na katerem je bilo 28 okupatorjevih vojakov.
Pobudo za postavitev spomenika v Andražu je dal pododbor skupnosti borcev Šercerjeve brigade za celjsko območje, postavile pa so ga občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV Žalca, Velenja in Celja.
Na slovesnosti ob odkritju spomenika je govoril Jože Marolt, komandant jurišnega bataljona Šercerjeve brigade, kulturni program pa so pripravili pionirji iz Andraža.
Jože Marolt takole opisuje pomembno partizansko zmago: ,,Ta zelo uspešna partizanska akcija je bila izpeljana v okviru široko zasnovane ofenzive partizanskih enot prav tedaj, ko je narodno osvobodilno gibanje na Štajerskem doseglo svoj vrh in ko so enote 4. operativne cone in 14. divizije nenehno in vsepovsod uspešno napadale, preganjale in vznemirjale okupatorja in njegove pomagače. Med njimi je bila zelo
aktivna tudi 2. SNOUB Ljuba Šer-cerja, ki se je konec oktobra po hudih bojih na območju Pohorja za nekaj dni ustavila na osvobojenem ozemlju Gornje Savinjske doline. Vendar tudi tu ni mirovala.
Svoje akcije je tedaj usmerila na rušenje komunikacije Šmartno ob Paki — Šoštanj.
Dne 4. novembra zvečer je 1. bataljon spet odšel z območja Gneča čez cesto, železnico in reko Pako mimo Paške vasi v bližino Andraža, kjer je ostal ves naslednji dan in noč. Zjutraj 6. novembra je nadaljeval pot proti Ponikvi. Pri prehodu čez cesto Velenje—Polzela je pustil del borcev v zasedi. Štab bataljona je bil namreč obveščen, da po tej poti Nemci skoraj vsak dan prevažajo vojaštvo proti Polzeli in Celju ter nazaj. Na tovornjak ni bilo treba dolgo čakati. Pripeljal je olj pričakovanem času. Ko se je prikazal izza blagega ovinka proti mostu, po katerem je bila speljana cesta čez majhen potok, so ga borci ustavili z močnim navzkrižnim ognjem. Zapeljal je s ceste in se prevrnil. Nemci se zaradi dobro pripravljenega in močnega napada niso mogli dolgo
Tudi v Ravnah D P mladine
Na pobudo občinske zveze prijateljev mladine Velenje in krajevne konference SZDL Ravne so 19. novembra ustanovili društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti Ravne. Vanj je včlanjenih 39 članov. Na občnem zboru
so sprejeli bogat program dejavnosti za otroke. Poleg društva prijateljev mladine bodo program izvajali mladinci, člani krajevne organizacije Zveze borcev SZDL in drugi. Za predsednico društva so izvolili Vero Jandrog.
Občinska uprava za družbene prihodke
Izterjava davkov
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki s financirajo iz proračuna družbeno političnih skupnosti, plačujejo občani davke po določilih Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 44/82).
Vsak občan je dolžan prispevati k zadovoljevanju družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi. Viri iz katerih občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih potreb so osebni dohodek, dohodek od samostojnega opravljanja obrti, dohodek od premoženja, drugi dohodki in premoženje.
Višina davkov se ugotavlja po ' predpisih o sonovah in stopnjah, k: so veljavni na dan 1. januarja istega leta za katero se obveznost ugotavlja.
Občani so dolžni poravnati svoje obveznosti. Za nepravočasno plačane obveznosti plačujejo davčni zavezanci od 23. septembra dalje 35 odstotne obresti.
Ce obveznosti niso pravočasno izpolnjene, davek prisilno izterjajo. Postopek prisilne izterjave davkov uvede davčni organ po uradni' dolžnosti in sicer po preteku roka, določenega za plačilo davka. Za prisilno izterjavo davkov je dovoljeno seči na vs»	in
terjatve zavezanca ter na vse premoženje zavezanca, razen na dohodke, ki so po zakonu izvzeti. Na osebni dohodek, pokojnino ter na nadomestilo OD je mogoče seči s prisilno izterjavo do ene tretine. S sklepom o prisilni izterjavi na osebni dohodek in na terjatve zavezanca, se zavezancu prepove razpolagati z osebnimi dohodki in terjatvami, izplačevalcu osebnih dohodkov pa se naloži, da mora svoj dolg plačati v korist zavezan-čevega davčnega dolga.
Prisilna izterjava na denarno terjatev, ki jo ima davčni dolžnik je dovoljena na žiro račun, devizni ali kakšen drug račun na banki. Davčni organ izda sklep s katerim naloži banki, da iz dolžnikovega računa izplača na davčni račun znesek z& katerega je dovoljena izvršba.
Občani naj torej svoje zapadle obveznosti [»ravnajo v najkrajšem času, saj bo sicer občinska uprava za družbene prihodke primorana, da jih izterja v skladu z zakonskimi določili.
Da bi dosegli maksimalni odstotek izterjave, delajo delavci uprave za družbene prihodke tudi ob sobotah ter v popoldanskem času.
upirati. V potočni strugi in pod mostom so iskali zavetje in se skušali braniti. Toda odpor je bil hitro zlomljen, ker se je v spopad vključil tudi tisti del bataljona, ki je zavzel nekoliko bolj oddaljene položaje na drugi strani ceste. Po nesrečnem naključju sta pri tem padla tudi dva partizana, ki sta s tovariši iz zasede jurišala na tovornjak. Drugih izgub na partizanski strani ni bilo. Na kraju spopada pa je padlo 17 sovražnih vojakov, 11 so jih partizani zajeli. Pri tem so zaplenili tudi puškomitraljez, več pušk, pištol, streliva in precej raznovrstne vojaške opreme. Vest o tej zelo pomembni partizanski zmagi je hitro in močno odmevala po vsej bližnji in daljni okolici."
Titovo Velenje
Umetniški dogodek leta
V resnično lepi dvorani kulturnega doma v Titovem Velenju so ugasnile modre luči. Oder s pozlačenimi trobentami in barvnimi oblekami več kot sto nastopajočih je bila scena, ki je ne pozabiš. Za največji praznik leta so izvajali Arničevo kantato Moja pesem ni le moja pesem. Črnogledi logiki so namigovali, da bo prireditev zdolgočasena glasbena proslava.
Ze po uvodnih akordih je misel zbledela. Instrumentalni del je interpretiral grozljive dni med vojno. V povezavi z mešanima zboroma iz Titovega Velenja in Šoštanja se je zlil v harmonično celoto, ki je fasciniraia poslušalca. Drobne Kajuhove o poetu, ki sanja in o
miljonu, ki nikoli ni klonil, su delovale prepričljivo.
Boj ni bil samo fizični napor bo-rečih se, ta se je premnogokrat zlil v človekovo intimo, toda vedno naravnano v upanje, v svobodne čase ... In ta intima je bila podana v čisti liriki pesmi Jaz sem drobni list, ki je privrel iz grl deklet. Harmonija in vsebina te pesmi je še dolgo zvenela v meni in me prepojila z vsem žarom kantate, ki je gotovo mojstrovina zase.
Toni glasbil in glasov so padali in se dvigali kot je padalo, nihalo in se zopet dvigalo kot hrast v vetru življenje in upanje vseh, ki so verovali v zmago majhnega naroda. Naroda, ki se ni izgubil v evropskem vrvežu, naroda, ki je
poiskal svoje vrednotenje in potrditev v vsem širokem svetu.
Tako sem poslušal melodije, ki so se prelivale kot zlati dež, in si želel, da se ne konča. Pa vendar. Nedvoumno je uprizoritev kantate največji umetniški dogodek leta, ki bi ga hotel še enkrat dojeti. Ni le dostojno počastil zgodovinske ooietnice. Povezal je veliki boj z intimo mladega partizanskega poeta, čigar rana smrt nas je pretresla. Ze naslednje leto bomo ob kantati ponovno uživali in takrat se bomo še bolj živo zavedali pesnikove pesmi Jaz sem drobni list, ki drevo mu daje rast in takrat ponovno ne bomo mogli • verjeti, da je od dogodka na pragu Zlebnikove domačije poteklo že štirideset let.
- V -
Med izvajanjem kantate
Titovo Velenje
Rezultati natečaja za izdelavo spominkov
Svet za kulturo pri predsedstvu OK SZDL, Zveza kulturnih organizacij občine Velenje in Turistično društvo Titovo Velenje so v mesecu septembru razpisali javni natečaj za izdelavo spominkov. Na natečaj je do konca meseca oktobra prispelo 32 predlogov spominkov 17. avtorjev.
Pred dnevi, se jč v prostorih OK SZDL Velenje sestala strokovna žirija za oceno predlogov spominkov, v kateri so sodelovali: Milan Koren, umetnostni zgodovinar. Mira Sajko. krajinar. .lože Hudales, zgodovinar-etno-log. Ciril Cesar kipar, Mitja Lap. turistični delavec in Andrej Krevzelj. pedagog — tehnična smer.
OTKS Velenje
0 vzdrževanju
športnih
objektov
V torek, 13. decembra, ob 17. uri bo v sejni dvorani skupščine občine Velenje, 5. seja skupščine Občinske telesnokulturne skupnosti Velenje.
Delegati bodo na njej obravnavali in sprejeli finančni načrt Občinske telesnokulturne skupnosti Velenje za obdobje januar—september 1983, pregledali problematiko vzdrževanja športnih objektov v občini Velenje, obravnavali rebalans plana za letošnje leto in program možnih ukrepov za razbremenitev gospodarstva za področje telesne kulture v občini, ter program OTKS za leto 1984.
Delegati bodo spregovorili v zelo pomembnih zadevah, zato je prav, da se seje udeleže v čim večjem številu.
Žirija je pri ocenjevanju predlogov upoštevala štiri kriterije: turistično-komercialno zanimivost. kulturno-etnološko izvirnost. likovno kvaliteto in tehnično možnost izvedbe.
Žirija je izvedla kolektivno ustno ocenjevanje s sistemom pozitivnega izločanja in na osnovi prej omenjenih kriterijev določila izmed vseh predlogov 9 najbolj izvirnih in komercialno zanimivih ter jim podelila nagrade.
Enotno mnenje vseh članov žirije je bilo. da 1. nagrade v vrednosti 20.000 dinarjev ne podelijo, ker med vsemi prispelimi predlogi ni noben predlog tako izstopal po kakovosti, izvirnosti in zanimivosti, da bi zaslužil najvišje priznanje. Ostale nagrade pa je žirija razdelila takole:
2.	nagrado v višini 10.000, predlogu pod šifro »ŠŠT«,
3.	nagrado v višini 5.000 dinarjev. predlogu pod šifro »Srečko«,
4.	nagrado v višini 4.000 dinarjev je podelila dvema predlogoma pod šifro »Vagonček« in pod šifro »Miniaturna rudarska svetilka«,
5.	nagrade v višini 3000 dinarjev žirija ni podelila,
6.	nagrado v višini 2000 dinarjev, predlogu pod šifro »Fosil lista«,
7.	nagrado v višini 1000 dinarjev. predlogu pod šifro »Vizitke«.
8.	nagrado v višini 1000 dinarjev. predlogu pod šifro »Mastodont«,
9.	nagrado v višini 1000 dinarjev. predlogu pod šifro »Obala« in
10.	nagrado v višini 1000 dinarjev, predlogu pod šifro »Ala«.
Za predloge spominkov, ki niso prišli v ožji izbor nagrajenih, žirija smatra, da se glede na kakovost lahko vključijo v seznam turističnih spominkov. Žirija predlaga, da te spominke turistična društva verificirajo z morebitnimi dopolnitvami.
Pomoč prizadetim ob potresu na Kopaoniku
Kordinacijski odbor za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri predsedstvu RK SZDL Slovenije je na nedavni seji, obravnaval Informacijo o solidarnostni akciji za pomoč prizadetemu prebivalstvu na območju Kopaonika, ki ga je 10. septembra letos ponovno prizadel potres. Končna ocena škode sicer še ni opravljena, vendar že sedaj ocenjujejo, da občine ne bodo zmogle samo odpraviti vse povzročene škode še posebno pa zagotoviti bivalne pogoje prebivalstvu pred zimo.
Doslej je že prišla do izraza solidarnost delovnih ljudi in občanov Jugoslavije, OZDOV, različnih organizacij in skupnosti. vendar je predsedstvo Zvezne konference SZDL Jugoslavije ocenilo, da je bila ta pomoč doslej še premalo učinkovita in organizirana ter pozvala vse delovne ljudi in občane, da se akcija solidarnosti nadaljuje in razširi.
Na seji Koordinacijskega odbora za razvijanje in uveljavlja-
nje socialistične solidarnosti so se na osnovi poziva Predsedtva zvezne konference SZDL Jugoslavije dogovorili, da pri Rdečem križu Slovenije odpro poseben žiro račun. 50101-678-51579, Rdeči križ Slovenije »za pomoč Kopaoniku«.
Tako želijo dati vsem delovnim ljudem in občanom, oz-dom. družbenopolitičnim in drugim družbenim organizacijam in društvom možnost, da s prostovoljnimi denarnimi prispevki pomagajo ob potresu prizadetemu prebivalstvu na območju Kopaonika. Rdeči križ Slovenije bo evidentiral vsa zbrana sredstva in jih sproti nakazoval na enoten žiro račun SR Srbije ter o tem sproti obveščal delovne ljudi in občane. Pomoč paje zaželjena tudi v obliki strokovne pomoči, gradbenega materiala, neposredne pomoči obrtnikov, kmetov ...
Vse druge pobude za nudenje pomoči poleg denarnih prispevkov bodo zbirali v Koordinacijskem odboru za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti v sodelovanju z RK SZDL Srbije.
RDEČA DVORANA TITOVO VELENJE
Vabi vse, ki bi radi izpopolnili svoje plesno znanje in preživeli del svojega prostega časa v gibanju in prijetni družbi na: PLESNE TEČAJE
Tečaji so namenjeni otrokom, srednješolcem in odraslim. Delo v naši plesni šoli bosta vodila nekdanja večkratna državna prvaka v športnžm plesu Verena in Drago Šulek.
URNIK PLESNIH TEČAJEV
—	za otroke od 7-10 let starosti: pričetek v soboto, 17. decembra ob 15. uri
—	za srednješolce: pričetek v soboto, 17. decembra ob 16. uri
—	za odrasle: pričetek v soboto, 17. decembra ob 20. uri. Trajanje tečajev, 8 vaj, po uro in pol (otroci eno uro) CENA: odrasli 1500 din, srednješolci in študentje 800 din ter otroci 700 din.
Prijavite se lahko vsak dan od 7. do 15. ure v Rdeči dvorani telefon: 852-618, 862-839.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-linc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087,
850-317,850-316.
Bizojavni naslov: Informativni center Velenje.
čena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinaijev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge
organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike na znaša 720 din in je plačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od promejia proizvodov.
■sm
"J3S
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje
Novembrski proizvodni načrt
uresničili s 95 odstotki
Kadrovska politika v občini Mozirje
Preveč razkorakov in neskladij
Delavci Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Titovo Vdenje so bifi novembra najuspešnejši pri uresničevanju dokaj zahtevnega mesečnega proizvodnega načrta. Planska predvidevanja so uresničili s (septembra so jih bifi s 84 Sk, oktobra pa za 88 sicer pa so prejšnji mesec proizvodnjo izdelkov bde tehnike, v primerjavi z mesecem novembrom 1982, povečali kar za 43 Zapišimo, da je bila letoSnja septembrska proizvodnja večja od lanskoletne septembrske za 42 oktobrska pa za 40 f».
Najuspešnejši ▼ Zamrzovalniki, Mali gospodinjski aparati Nazarje, žtodilniki in Hladilna tehnika
Pri uresničevanju proizvodnih nalog so tali prejšnji mesec najuspešnejši v Gorenjevih tozdih Zamrzovalniki in MaB gospodinjski aparati Nazarje, kjer so mesečne planske naloge presegli za 3 V tozdu Štedilniki je bila novembrska proizvodnja za 2 1» nad predvidevanji. Načrtovani fizični obseg proizvodnje pa so dosegli tudi v tozdu Hladilna tehnika. V temeljih organizacijah združenega dda Pralna tehnika in Gradbeni dementi pa so načrtovani novembrski fizični obseg proizvodnje uresničili s 94 V«.
Izjemni napori delavcev za povečanje proizvodnje in izpolnitev planskih nalog
Od meseca junija naprej, ko so prvič občutneje presegli doseženo mesečno proizvodnjo iz leta 1982, zaposleni v tovarni gospodinjske opreme Gorenje vlagajo resnično izjemne napore za povečanje fizičnega obsega proizvodnje in za izpolnitev dokaj zahtevnih proizvodnih nalog. Od meseca septembra naprej ddajo proizvodni delava, kot je znano, vse sobote, ko pa je potrebno. Da tudi več kot osem ur na dan. Številni proizvodni delavci pa so opravili tudi udarniški ddavnik za stroji in tekočimi trakovi. V prizadevanjih da bi bila proizvodnja kar največja in da bi se čimbolj približali načrtovanemu fizičnemu obsegu proizvodnje, pa so se delavcem za stroji in tekočimi trakovi pridružili še strokovni in administrativni delavci iz delovnih organizadj in skupnosti velenjskega dela Gorenja, ki od meseca septembra naprej delajo dva dni na mesec v proizvodnji. Opravili pa bodo tudi dva prostovoljna delavnika v proizvodnji. Za stroji in tekočimi trakovi so se ddavcem Gorenja že doslej pridružili tudi prostovolja iz več drugih delovnih kolektivov in skupnosti Šaleške doline, učena Centra srednjih šol in drugi.
Lesna industrija Gorenje Glin Nazarje
Pomembna izvozna
uveljavitev
Lesna industrija Gorenje Glin Nazarje sodi med tiste delovne kolektive, ki so se v letošnjem letu uspeli pomembno uvdjaviti na zahtevnih tujih tržiščih. Blizu 15 % celotnega prihodka bodo že dosegli s prodajo na tuje. Letošnji izvoz v vrednosti 350 milijonov deviznih dinaijev želijo prihodnje leto nadalje povečati. Sicer vdja zapisati, da bodo, v primerjavi z letom 1982, prodajo na tuje v letošnjem letu povečali za 140 izvozne načrte za leto 1983 pa presegli za 20 *?*.
Do nedavnega je Lesna industrija Gorenje Glin Nazarje, kjer bodo letos raztezali 100.000 kv. m hlodovine iglavcev in listavcev, proizvedli 75.000 kub. m ivernih plošč, pri čemer jih bodo skorajda polovico aniaiKnitili ter izdelali 120.000 kosov stavbnega pohištva, prodajala na tuje samo deske.
Ko so zgradili obrat za finaliza-rijo ivernih plošč so začel; prodajati polizdelke in finalne izdelke iz oplemenitenih ivernih plošč, in sicer korpuse za kuhinje, nzne stenske in stropne obloge, furnirane iverne plošče, pohištvene predale ter razne police za tako menovani ,,hobi program". Prve pošiljke teh izdelkov so poslali tujim naročnikom lani, letos pa so tovrstni izvoz v Avstrijo in Italijo občutno povečali. S prodajo
polizddkov in finalnih izddkov na tuje si ustvarjajo potrebne devize za tovarno ivernih plošč za nakup lepila in za soudeležbo za nakup drugih potrebnih reprodukcijskih materialov.
Temeljnima organizacijama združenega dda Žagarstvo in Iver-na se je letos na tujih tržiščih pridružil še tozd Stavbno pohištvo.
V	Francijo je začel prodajati lepljene elemente za okna in elemente za stopnice. Vezana okna s senčili pa izvažajo na Madžarsko.
V	drugem polletju bodo prodali na Madžarsko 25.000 oken in 15.000 fiksnih polken.
Zadnja leta izvoz žaganega lesa v države Bližnjega Vzhoda načrtno zmanjšujejo, saj bi radi kar največ žaganega lesa predelali sami v Nazarjah. Prizadevajo pa si povečati prodajo polizdelkov oziroma elementov in končnih izdelkov. Tudi za leto 1984 načrtujejo nadaljnje povečanje izvoza, predvsem na tržišča s konvertibilnimi valutami. Tako bodo že januarja poslali nove izdelke v Zvezno republiko Nemčijo.
Da bi lahko uresničili izvozna naročila so se ob polletju zaposleni v delovni skupnosti skupnih služb in v režijskih službah odločili, da bodo opravili 5 delavnikov v proizvodnji, opravili pa bodo tudi po en udarniški delavnik.
Gorenje TGO - tozd Gradbeni elementi
Četrtino talnih keramičnih ploščic letos na tuje
Nekaj nad 200 članski kolektiv Gorenjeve tovarne talnih keramičnih ploščic se vse uspešneje vključuje v izvoz. Medtem, ko sc lani prodali na tuje prvih 40.00( kvadratnih metrov talnih keramičnih ploščic, jih bodo letos 2e okrog 250.000 kub. m. Letos prodajajo talne keramične ploščice na Madžarsko in v Zvezno republike Nemčijo. Zadnja dva meseca, na primer, izvozijo več kot polovicc vse proizvodnje. Prodajo na tuje pa bodo povečevali tudi v prihodnje, pri čemer računajo, da naj bi prihodnje leto izvozili najmanj 300.000 kub. m talnih keramičnih ploščic.
Ker so imeli v tej Gorenjevi tovarni avgusta in septembra težave zaradi pomanjkanja kaset, opraviti pa so morali tudi nenačrtovani remont, so septembra in oktobra delali tudi vse nedelje, proizvodnim ddavcem pa so priskočili na po-
moč se zaposleni v režijskih službah tozda Gradbeni elementi
Do konca meseca novembra so izddali 946.000 kubičnih metrov talnih keramičnih ploščic, ta mesec pa naj bi jih še nadaljnjih 90.000 kub. m. Tehnološka zmogljivost Gorenjeve tovarne pa je 1 milijon kubičnih metrov talnih keramičnih ploščic letno. V slovenski proizvodnji talnih keramičnih ploščic je uddeženo Gorenje z blizu 60 *lo_ sicer pa pride iz Gorenja skoraj petina vseh v Jugoslaviji izdelanih talnih keramičnih ploščic.
Da bi se v prihodnje še bolj uveljavili na tujih konvertibilnih tržiščih načrtujejo posodobitev tehnologije, da bi še nadalje izboljšali kvaliteto na domačem in tujih tržiščih priznanih Gorenjevih talnih keramičnih ploščic, zmanjšali porabo plina ter izboljšali delovne pogoje zaposlenih ter zmanjšali število zaposlenih.
Na gibanje proizvodnje v zad njih mesecih pa je prav gotovo po membno vplivala tudi izboljšana j oskrba z reprodukdjskimi ma- j teriali in sestavnimi deli, manj pa j je bilo tudi zastojev v proizvodnji] zaradi drugih vzrokov.
Septembrsko rekordno me sečno proizvodnjo želijo ta j mesec še izboljšati
Septembra, ko so delali v j Tovarni gospodinjske opreme j Gorenje Titovo Velenje 26 delavnikov, so dosegli rekordni mesečni j obseg proizvodnje, ne samo letos, j pač pa tudi v nekaj zadnjih j letih. Za zadnji mesec tega leta, j za december, pa napovedujejo, da J bodo septembrski rekordni [ proizvodni dosežek še izboljšali. S j tekočih trakov naj bi prišlo torej J največ" izdelkov bele tehnike do- j slej. Upoštevaje dosedanje gibanje ! proizvodnje je mogoče priča- j kovati, da bodo napovedi tudi ' uresničene.
Proizvodnja zadnjih cev — osnova za načrtovanje dela in gospodarjenja za leto i 1984
Dosežena proizvodnja v zadnjih meseah letošnjega leta, ko se v primerjavi z letom 1982 od septembra meseca naprej povečuje fizični obseg proizvodnje izdelkov bele tehnike za več kot 40 */», je najbolj prepričljiv dokaz pripravljenosti delavcev, da sami s podvojenimi naprezanji na vseh delovnih mestih sodelujejo pri odpravi težav, v katerih se je znašla Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Titovo Vdenje.
Pozabiti pa tudi ne gre na dejstvo, da je proizvodnja zadnjih mesecev letošnjega leta izhodišče tudi za pripravo načrtov za ddo in gospodarjenje v letu 1984, ko naj bi hkrati s konsolidadjo razmer Tovarno gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje tudi samoupravno preoblikovali v več delovnih organizacij.
20 mladih delavcev iz Bihača na proizvodnem usposabljanju
Prejšnjo sredo zvečer je prispda v Titovo Velenje prva skupina 178 delavcev, ki bodo delali v novi tovarni hladilnih naprav Gorenje, v Bihaču, na proizvodno usposabljanje v tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Tem se bo do konca meseca decembra pridružilo še 22 delavcev tako, da se bo v Gorenje TGO skupaj usposabljalo 200 delavcev nove Gorenjeve tovarne iz Bihača. Vsem je delo v Gorenje TGO prva zaposlitev, več kot polovica mladih delavcev iz Bihača pa je končala poklicno oziroma srednjo šolo.
Delavce iz Bihača so I. decembra najprej seznanili z delom v Gorenje TGO, v petek pa so se že vključili v proizvodnjo. Za zdaj jih največ dela v tozdu Zamrzovalniki, nekaj pa tudi v tozdih Hladilna tehnika in Pralna tehnika. Ko se bodo dodobra seznanili s proizvodnjo in si pridobili potrebne delovne izkušnje pa bodo ddavce iz Bihača postopoma začeli razporejati na dela v tozdu Hladilna tehnika, da bi jih usposobili za naloge, ki jih bodo opravljali tudi v Bihaču. Delavce, ki zdaj ddajo v tozdu Hladilna tehnika, pa bodo postopoma prerazporejali na dda v tozdu Zamrzovalniki.
Delava iz Bihača se bodo v Titovem Velenju usposabljali vse do začetka poskusnega obratovanja nove Gorenjeve tovarne hladilnih naprav v Bihaču, stanujejo pa v dijašem domu Šolskega centra.
Prihod ddavcev iz Bihača je, med drugim, omogočil, da so v tozdu Zamrzovalniki na začetku tega meseca uvedli tretjo izmeno, da bi lahko Gorenje poslej hitreje zadovoljevalo potrebe tujih in domačih kupcev po zamrzovalnih omarah in skrinjah.
V Gorenjevem tozdu Zamrzovalniki naj bi decembra, kot načrtujejo, izdelali skupaj nad 43.000 zamrzovalnih omar in skrinj ter tako dosegli rekordno mesečno proizvodnjo v letu 1983, v primerjavi z decembrom 1982 pa bi proizvodnjo več kot podvojili.
časakritieae.
!Z OBČINE MOZIRJE
Posledica neustreznih ukrepov in cdo odporov do izvajanja sprejetih skkpovje slabo kadrovsko stanje v občini. ki se kaže v različnih oblikah. Predvsem manjka dražbeno-ekonomsko in politično usposobljenih kadrov za vodstvene ia poslovodne dolžnosti: neustrezna sestava zaposlenih v večini delovnih organizacij se prepočasi spreminja; ludi sestava novih zaposlitev ni ustrezna; problemi zaposlovanja mladih šobnih kadrov se že pojavljajo: majhne so tudi možnosti izbora kandidatov za zahtevnejše družbene funkcije in podobno. Seveda se na tem področju ne srečuieio k s slabostmi. dosegh so tudi nekaj spodbudnih dosežkov. Precejšen napredek so dosegli z načrtnej-šim štipendiranjem in bodo v prihodnjih letih pridobili več usposobljenih kadrov, krepi pa se tudi sestava kadrov novih poklicnih smeri, ki jih doslej v mozirski občini ni bflo.
Dokaj zaskrbljujoča je tudi ocena, da sc osnovne organizacije zveze komunistov izogibajo konkretni obravnavi in odkritemu spopadu s slabostmi na kadrovskem področju. Večina osnovnih organizadj se jc namreč zadovoljila s tem. da je člane seznanila s skleni in stališči
drugih organov, akcijskih usmeritev v skladu s sprejetimi družbenimi dokumenti in sedanjimi ter razvojnimi potrebami posameznih delovnih organizacij pa je bilo odločno premalo.
Precejšnja pomanjkljivost je tudi dejstvo, da osnovne organizacije ZK in druge družbenopolitične organizacije kadrovsko politiko preveč usmerjajo na področje štipendiranja, zaposlo vanja, kadrovske sestave in drugam. Vse premalo namreč obrv, - j navajo ostale vidike kadrov politike, zlasti stalno evidentir nje in kadrovanje za potre-družbeno-političnega in sam pravnega sistema, kjer st ^ prav tako ni zadovoljivo.
V skladu z družbenim d-rom o uresničevanju kadic se politike v občini Moziije jejo tudi uspešnost in mori topoli tično primernost vodilni; in vodstvenih kadrov. Pri tem ;e v večini primerov opirajo zgolj na splošna izhodišča dogovora, konkretnih meril za uspešnost de'a pa nimajo izdelanih-" te redki so oiu tudi pnmen ocenjevanja v trajanju mandata, ocenjujejo navadno le pred izbiro kandidata. Jasno je torej, da v primerih neodgovornega dela in slabih delovnih rezultatov, prepočasi ukrepajo, ocene pa napravijo bolj zaradi zahtev od drugod.
Srednjeročni kadrovski načrti so seveda izdelani, sproti obliki -jejo tudi letne programe potreb po kadrih, ki so razumljivo v skladu z letnimi načrti zaposlovanja. Ob vsem tem je razkorak med načrtovanim in uresničenim še vedno prevelik. Neskladje obstaja tudi med kadrovskimi potrebami in poklicnimi usmeritvami šolske mladine. Pada število kadrovskih štipendij, razpisane pa ostajajo nepodeljene. Precejšen naprecek pa so dosegli v korist proizvodnih poklicnih usmeritev mladih.
Prav tako v mozirski občini ne odpirajo načrtovanih delovnih mest. saj ne dosegajo načrtovane stopnje rasti zaposlovanja. Dej-
stvo je, da bi lahko glede na podatke o nadurnem in pogodbenem deu, lahko zaposlili več novih delavcev. Pojavlja se tudi problem zaposlovanja generacijskega priliva in podobno.
Tudi stanje na področju kadrovanja za vodstvene družbenopolitične naloge v občini je odraz splošnih kadrovskih razmer v občini. To seveda pomeni, da primanjkuje ustreznih kadrov. Sicer izboljšan odnos delovnih organizacij do družbeno-politič-nega usposabljanja razumljivo ne more rešiti problemov na tem področju ker močno primanjkuje mlajših strokovno usposobljenih in primerno politično usmerjenih kadrov. Komunisti ugotavljajo, da preveč delajo z že oblikovani kadri, premalo pa se trudijo, da t>i ustvariti nove, mlajše ter jih prekalili v vsakdanji praksi. Zaradi takšnega stanja ie kadrovanje na odgovorne družbene in politične dolžnosti vse težje, v zaostrenih razmerah pa še posebej.
0K ZSMS Mozirje
»Naša beseda 84"
„Naša beseda" je vsakoletni pregled in prikaz ustvarjalnih dosežkov mladih na vseh področjih kulturne dejavnosti. Tako tudi letos občinska konferenca ZSMS Mozirje, zveza kulturnih organizacij, zveza prijateljev mladine in kulturna skupnost občine Mozirje pripravljajo ta pregled, ki bo na vrsti med kulturnim tednom v februarj Razpis bodo sklenili sredi decembra in se nato lotili ostalih organizacijskih prip
Organizatorji si seveda ždijo čim več kakovostnih uprizoritev gledaliških dd, recitalov, plesnih in literarnih nastopov, pri čemer so najbolj zaželjene izvirne stvaritve. Seveda tudi samostojni nastopi glasbenih skupin in razstave nikakor ne bodo odveč.
DOVdns
Toplovod se otepa z izp
Neustrezno razmerje cen, visoka amortizacijska stopnja, valorizacija osnovnih sredstev, pri manjkovanje obratnih sredstev za vzdrževanje minimalnih zalog materiala ter zakasnelo sprejemanje planskih dokumentov in drugih ukrepov samoupravne interesne komunalne skupnosti je močno vplivalo na poslovanje delovne otganizadje Vekos. Kljub težavam pa so. kot sami ugotavljajo, uspešno zagotavljali komunalno oskrbo, razen na področju vodooskrbe. kjer so zaradi velikega pomanjkanja vode v najbolj kritičnem obdobju izvajali pogoste omejitve. Večina ostalih uMoij se pojavlja predvsem v stanovanjskih in družbenih objektih zaradi okvar na internih instalacijah, ki so posledica slabe gradnje in neodpra-vljenih pomanjkljivosti v garancijskem obdobju. PITNE VODE SEDAJ DOVOLJ
Največ naporov pri izvajanju komumaSbftc dejavnosti je Vekos v letošnjih prvih dev etih mesecih namenil preskrbi z vodo. saj je zaradi izredno sušnega poletja in izpada triadne vode prišlo do občutnega pomanjkanja te tako pomembne dobrine. Zaradi izrednih razmer je moral Vekos izvajali nočne, pa tudi dnevne omejitve porabe pitne vode.
V občini Velenje potrebujemo za nonnalno oskrbo že okoli 270 litrov vode na sekundo, medtem ko smo jo po izpadu triadne vode lahko dobiti le 185 I/s. Tako smo uporabniki v devetih mesecih namesto predvidenih 4.260.000 m5 vode porabili le 3.930.000 m3, kar je 92 odstotkov načrtovane količine Poraba je tako padla na raven iz teta 1979
Zaradi omejevala porabe pa je inid Vekos občutno več dela in tudi stroški vzdrževanja so precej narasli. S prihodki so uspeli pokriti komaj 75 odstotkov stroškov dejavnosti, ustvarili pa so za 7.000.000 miljonov dinaijev izgube.
Z dograditvijo vodovoda Lju-taja so težave pri preskrbi s pitno vodo zaenkrat odstranjene, seve-
da pa lahko pričakujemo^ da bo z
dograditvijo novih sosesk in brez ustrezne dolgoročne rešitve, kmalu potrebno uporabnike znova omejevati.
ZA VEČJA POPRAVILA NI DENARJA
v prvih devetih mesecih letošnjega leta je Vekos opravljal tekoče vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in nekatera najnujnejša obnovitvena dela, ki so jih omogočali prihodki od te dejavnosti, vendar pa so Mi ti preskromni, da bi lahko opravil tudi večja, a potrebna dela.
Čistoča v naseljih je vedno na udaru kritike, čeprav stanovalci bore malo prispevajo k lažjemu in cenejšemu izvajanju te komunalne dejavnosti. V letošnjem letu je Vekos vključil v oskrbo nove površine in tako povečal obseg od 428 tisoč na 457 tisoč kvadratnih metrov. Odpeljano je bilo tudi okoli 40.000 m3 odpadkov od gospodinjstev in 86.000 m3 od gospodarstva.
Veliko težav povzroča neustrezna lokacija odlagališča in izeenih vod. pri čemer Vekos opozarja tudi na premajhno zavzetost upravnih organov za razrešitev tega vprašanja.
Ker se je po delitvi cest na komunalno in cestno dejavnost obseg vzdrževanja cest, za katere skrbi Vekos zmanjšal za okoli 50 odstotkov, na ostalih dejavnostih pa povečal za približno 18 odstotkov, so sicer zmanjšani prihodki zadostovali za kvalitetno izvajanje del tako v zimskem, kot v letnem času.
Še vedno pa v vseh teh dejavnostih ostaja največji problem delitev javnih površin na več upravljalcev in pomanjkanje obvezujočih predpisov za Sankcioniranje kršilcev. To pa onemogoča enotno vzdrževanje izgleda mesta.
PRENIZKE CENE TO-PLOTNE.ENERGIJE
Na področju toplotne oskrbe so v delovni organizaciji, oziroma tozdu sprejeu vrsto stabiliza-rijskih ukrepov ter ves čas skrbeh .za varčno in racionalno obratovanje. J ako so kijub povečanju
priključne moči za 3,7 odstotkov, zmanjšali,porabo za 2 odstotka. Celotno toplovodno omrežje dolgo 71 kilometrov ter 242 toplotnih postaj so v letošnjem letu vzdrževali tudi bolj racionalno, saj so dela opravili z manjšim številom Zaposlenih, kot v preteklem letu.
Kljub vsem naporom pa so zaradi prenizke cene toplotne energije pokrili le 85' odstotkov stroškov ter tako >pr:;: os podarili« za okoli 21.000.000 mi^onov dinaijev izgube. S prihodki iz cene toplotne energije je temeljna organizacija uspela pokriti le proizvodne stroške, medtem, ko je ostale obveznosti nato delno pokrila še s prihodki od tržnih del. Kljub temu pa izguba presega 18 miljonov dinari in jo bo seveda potrebno nadoir :stiti
PREMAJHNA SKL.3 ZA STANOVANJSKE OBJEKTE
V občini Velenje imamo že peko 6300 družbenih s novanj in 110 poslovnih lokalov za katere SIKS zaračunava stanarino oziroma najemnino. Največ tako zbranih sredstev je potem namenjeno za .Tiortizadjo in večja popravila. Žal je tu v devetih mesecih realizacija precej zaostajala za planom, predvsem zaradi prepočasnega pridobivanja dokumentacije kar pa ob veliki infladji ter ob številnih pomanjkljivostih na stanovanjskih objektih nikakor ni sprtem ljivo. Na Vekosu zatrjujejo, tla je ovira za ustreznejšo uresničitev planov vzdrževanja stanovanjskih hiš v družbeni lasti predvsem razdrobljena pristojnost ter preostri normativi o življenjski dobi posameznih delev ?gradb.
Stanovalci seveda zariti prepočasnega odpravljanja pomanjkljivosti ter prevelikega omejevanja sredstev za intervencijsko vzdrževanje kritizirajo sedanjo organiziranost komunalne dejavnosti, predvsem pa tozd Stanovanjska oskrba, ki pa žal tako pri izgradnji, kot pri odločitvah o vseljivosti objektov nima ustrezne vloge.
Krajevna skupnost Gorenje
Le malo od načrtovanega tudi uresničenega
i DO KONCA LETOŠNJEGA LETA SO OSTALI LE ŠE TRIJE TEDNI. V NEKA TER/H KRAJEVNIH SKUPNOSTIH SE Z ZADNJIMI ZAMAHI KONČUJEJO TO ALI ONO NAČRTOVANO NALOGO.
Krajani krajevne skupnosti Gorenje ugotavljajo, da so imeli v začetku leta ,,prevelike oči" in da so si zadali preveč nalog. Delovni program je bil preobsežen, denarja za vse pa še zdaleč ni bilo dovolj. Tako so lahko uresničili le nekatere izmed njih. Vso pozornost so krajani Gorenja namenili letos izgradnji vodovoda v Gavcah. Za to nalogo, ki jo prvotno sploh niso zapisali v delovni program, so porabili največ denarja. Po vseh predvidevanjih naj jih bi izgradnja vodovoda veljala tri milijone 670 tisoč dinarjev. Ze sedaj, ko naloga še ni v celoti uresničena, jim je zmanjkalo nekaj denarja. Skoraj tri milijone dinarjev so plačali
izvajalcu del. Brez udarniškega dela, zlasti pri večjih in obsežnih nalogah v današnjih težkih stabilizacijskih časih ne gre. Tudi krajani Gorenja so se pošteno potili na mnogih prostovoljnih akcijah. Vsako gospodinjstvo je namreč poleg 15 tisoč dinarjev moralo opraviti še 70 udarniških ur. ,.Zaradi izgradnje gavškega vodovoda je bil naš prvotno sestavljen delovni program obrnjen na glavo. Zanj smo namreč ,,postrgali" skoraj ves denar, ki smo ga imeii. Prostovoljno delo krajanov, njihov denarni prispevek, milijon 500 tisoč dinarjev smo zbrali s samoprispe\ 1 oni B programa, 300 tisoč je primaknila samoupravna komunalna interesna skupnost, krajevna skupnost 390 tisoč dinarjev, 10 tisoč dinarjev manj smo zbrali iz bruto osebnih dohodkov, ne bo dovolj, /manjkalo nam je še okrog 700 tisoč dinarjev. Treba je kupiti še
črpalko in opraviti manjša dela pri zbiralniku. Prehitela nas je zima, zato bo dokončanje primarnega voda prihodnjo spomlad prva naloga, je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Gorenje Jože Drev.
Letos je znova ,,padla v vodo" postavitev avtobusnih postajališč v Skornent, Paški vasi in Gorenju ter javna razsvetljava v Paški vasi. Te naloge - so krajani Gorenja zapisali v delovni program že pred leti. Kot je povedal sogovornik, se bodo uresničitve tega lotili šele takrat, ko bo rešina cestna povezava Gorenje—Paška vas z mostom čez reko l'ako. Izgradnja te ceste je predvidena v programu samoupravne komunalne interesne skupnosti za prihodnje leto. Od dolgega spiska načrtovanih nalog za letos, so uspeli krajani te krajevne skupnosti Šaleške doline delno preurediti cesto v Slatine.
Nekaj malega so namenili še za vzdrževanje 9 kilometrov makadamskih in asfaltnih cest. ,,V sosednji krajevni skupnosti Šmartno ob Paki so se krajani lotili obnove kulturnega doma. Obljubili smo, da jim bmo pri uresničitvi te težke naloge pomagali. Zato moramo do konca meseca decembra opraviti nabiralno akcijo. Upam, da se bodo naši krajani v prizadevanja Šmarčanov vključili in jim po svojih močeh priskočili na pomoč. Prav bo prišel vsak prispevek, v denarju ali materialu, predvsem v lesu."
Ena od prvih nalog v prihodnjem letu bo za krajane Gorenje, kot smo že prej zapisali, dokončna izgradnja primarnega voda gavškega vodovoda. Če bodo dobili obljubljenih milijon in 500 tisoč dinarjev od samoupravne komunalne interesne skupnosti, bodo rekonstruirali in razširili cesto v Slatine. Ze v letošnjem
Veliko naloi; in težav, a premalo denarja za vse
delovnem programu ie bila ena od načrtovanih nalog tudi razširitev, pokopališča. Zaradi ponovnega ovrednotenja kmetijskih površin, niso zbrali vseh potrebnih soglasij. Ta naloga nai bi bila prihodnje leto uresničena.
Pa še nekaj močno tišči krajane Gorenja — njihova trgovina. O preureditvi te so s predstavniki Ere imeli ničkoliko pogovorov, dane so jim bile neštete obljube, vendar
do danes je ostalo samo še pri teh. Kot pravijo, so prostori za razširitev na voljo in prav bi bilo, da bi Era le našla denar za njeno preureditev. Takole pravi ob koncu predsednik sveta Jože Drev. ,,Kako in koliko bomo naredili prihodnje leto, bo odvisno od naše prizadevnosti, predvsem pa od dotoka denarja. Samo s prostovoljnim delom vsega ne bomo zmogli narediti."
Elizabeta in Ladislav Hrastnik
„Kmet mora biti tudi nekoliko trmast in vztrajen"
PRI HRASTNIKOVIH V SLATINAH, PO DOMAČE JIM PRAVIJO KRAJANI KAR I LOVSKO VI, IMAJO TUDI V TEH HLADNIH DNEH SE VELIKO DELA.
,,To, da kmetje pozimi počivamo. drži le delno. Da še to le za nekatere. Ko so poljski pridelki spravljeni v kaščah, je res manj opravil in skrbi. Živina pa mora jesti vsak dan, zato je treba v hlev večkrat na dan. Vendar to še ni vse. Treba je pripraviti drva, narediti to in ono okoli hiše, popraviti kar med letom nismo jtegnili. Čeprav je precej hladno, imamo zunaj še veliko dela, ki letos mora biti opravljeno.
Popravljamo še makadamsko cesto ter izsušujemo močvirnate pašne površine," sta nam ob obisku povedala kmeta Elizabeta in Ladislav Hrastnik.
llovškovi so napredni kmetje. Kooperanti Ere tok Kmetijstvo Šoštanj so že vse od ustanovitve zadruge v Smartnem ob Paki. Najprej so ,,trgovali"
s hmeljem, nato so pridelovali ribez, že pred nekaj let pa so usmerili svojo proizvodnjo v živinorejo, kjer dosegajo doKaj dobre odnose. Hrastnikova kmetija sodi med manjše hribovsko višinske kmetije. Meri 12 hektarjev z gozdom vred. Obdelovalne zemlje, ta je predvsem v hribovitem svetu, je okrog sedem hektarjev. Le slabo tretjino predstavljajo njive. ,,Tu vse ne uspeva najboljše. Kadar je leto sušno, smo s pridelkom zadovoljni. Na težki ilovnati zemlji dobro uspeva-> jo nekatere nove vrste pšenice. Lani smo na 40 arih pridelali 45 centov rumenega zlata na hektar.
Prav toliko pšenice smo posejali tudi letos. Na večini naših njiv pridelujemo silažno koruzo, krompir in peso za dom, nekaj njiv pa imamo posejanih s travno mešanico. Vso krmo spravimo v koritaste silose."
Pred štirimi leti so Hrastnikovi zgradili nov hlev za 20 glav živine. Z najemanjem kreditov, z veliko lastnega truda in prihranki so hlev
sodobno opremili, nakupili nekaj najnujnejših strojev za spravilo krme. V hlevu imajo danes 14 glav živine, od tega osem krav molznic, nekaj je mladih telic za podrast in pitancev za odkup, llovškovi bodo letos oddali 20 tisoč litrov mleka." Do polletja smo imeli le šest krav molznic, drugače bi ga lahko v zbiralnico oddali še več." Na tej hriboviti višinski domačiji obdelujejo trdo ilovnato zemljo predvsem gospodar Ladislav, gospodinja Elizabeta in sin, ki je ljubezen do zemlje in dela na njej podedoval po svojih starših.
In kako ocenjujeta Hrastnikova kmetov položaj danes? ,,Naša družbena skupnost je zelo pozno spoznala kako potreben ji je kmet. Ni ga znala prav ceniti. Danes je nekoliko bolje, vendar še vedno ne najboljše. Brez krmil, umetnih gnojil, škropiv in strojev si sodobnega kmetovanja in doseganja tržnih viškov ne moremo predstavljati. Vse to pa se tudi težko dobi, pa še zelo drago je. Cene naših proizvodov počasi ..capljajo" za cenami repromaterialov. Čeprav ■
»Velenje 2000
IF
6. NAJBOLJ ZAZNAVNI PROBLEMI V OBČINI
Negativni pojavi in problemi, s katerimi se ljudje srečujejo v svojem bivalnem in delovnem okolju, lahko slabo vplivajo na njihovo počutje. Kot smo že omenili, pa so raziskovalci v njih iskali predvsem mobilizacijski naboj, to je potencialne motivacijske dejavnike, ki bi liudi združili v akciji preseganja obstoječega. Takole je več kot 40 % vprašancev nanizalo najpomembnejše probleme:
—	socialni problemi (brezposelno ;t, omejevanje priseljevanja delt i-cev i. drugih republik, alko-i /izem, premajhna pomoč ostareli. . medčloveški odnosi, solidarna:, srčna kultura):,
—	ekološki problemi (zane-ir , : .ost okolja, varstvo kmetij-sk-h x>\ r.in ipd.);
—	;.?spodarski in organizacijski p \ npr. ukinitev rudnika);
—	problemi mladine in mladih d' :
—	ob.t. j ruralnega okolja;
—	j jdr. .ki problemi.
■' -.;atr■.:/:■' pojavi v naštetih s. j-'r r:ed sabo prekrivajo f r ■ p r brezi selnost in alkoholizem sta t.-.k> socialen kot gospodarski prob"'i£r. v ndar med njimi kot • alec izstopa bodoča u, :ircv r k a in s tem povezana i -/.raba p • .••."usmeritvi gospodar-F; t« anketiranci še pose-. •«••:.i.-jg'' nujnost razvoja in-č- is ki eiijstva, precej manj
«,. • • rej, da je zavest o
bodoči ukinitvi rudnika med prebivalci občine (že) močno prisotna, ob tem pa tudi njihova pripravljenost za kvalitativne spremembe v gospodarstvu. Da gre pri tem vendarle za pomemben ,,premik" dokazuje tudi primerjava z odgovori, ki so jih na isto vprašanje dali Velenjčani raziskovalcem leta 1965. Takrat so pri naštevanju problemov omenjali pomanjkanje kulturnega in družabnega življenja, slabo oskrbo in pomanjkanje trgovin, visoke življenjske stroške, raznoliko poklicno strukturo, odtujenost med ljudmi ipd., ne pa tudi potrebe po spremembah v gospodarstvu, kmetijstvu, okolju .. . Veliko ali večina problemov, ki so jih prebivalci naše občine naštevali pred 18. leti je seveda prisotnih tudi danes, vendar je mogoče trditi, da so takrat opažati pfedvsem tiste, ki so zadevali njihov osebni standard — danes so usmerjeni bolj v prihodnost, k razvojnim problemom celotne občine.
7- SOCIALNI RAZVOJ IN PROBLEMI NA PODROČJU ZDRA VSTVA
Za ocenjevanje socialnega razvoja občine in socialnega položaja občanov je na voljo množica tako imenovanih objektivnih kazalcev, kot npr. ekonomski razvoj, socio-demografske spremembe, migrantska politika, starostna struktura prebivalstva, poprečna življenjska doba, profesionalna mobilnost, možnosti izobraževanja in podobno. Ti podatki nam sicer lahko dajo določe-
no objektivno sliko, vendar je njihova uporabna vrednost omejena, če jim ne dodamo subjektivnega vrednotenja občanov.
Našteli bomo nekaj značilnih stališč anketirancev do tega področja:
Socialna neenakost je v odgovorih izrazito materialno obarvana. Anketirancem se kaže v razlikah v OD, neenakem premoženjskem in stanovanjskem položaju in podobno, le manjši del vprašanih pa k socialni neenakosti šteje tudi neenakost v odnosih med ljudmi, razlike med kmečkim in mestnim prebivalstvom, razlike glede na nacionalno pripadnost, različne možnosti napredovanja in drugo.
Stališča do priseljevanja niso v izraziti zvezi z nacionalno pripadnostjo, kljub temu da domačine motijo drugačna navade in menta-liteta priseljencev. Videti je, da postaja dominanten ekonomski vidik priseljevanja, saj več kot polovica anketirancev meni, da ti ogrožajo domačine tudi pri zaposlovanju. Na vprašanje, ali naj se v velenjski občini tudi v bodoče zaposlujejo priseljenci iz drugih republik, se je polovica anketiranih opredelila ,,za", polovica pa ,,proti". Seveda moramo pri tem upoštevati, da je bilo med anketiranimi 1/3 priseljencev in njihovih svojcev.
Staranje kot demografski proces za našo občino še ne predstavlja pomembnega problema, vendar je realno pričakovati, da se bo z omejevanjem priseljevanja mlade delovne sile delež starejših stalno
ima sin kmetijsko šolo, midva pa precej izkušenj, bi nam kakšen nasvet pospeševalcev prišel prav. Ti nas premalo obiščejo."
Načrte za prihodnje imajo llovškovi že ,,sestavljene". Toda ne vedo, če jih bodo lahko povsem uresničili. Pravijo, da je vsako v naprej predvideno nalogo težko izpolniti. Radi bi povečali čredo v hlevu, količinsko in kakovostno izsušili vse travne površine in vpeljali pašni sistem. Zuli pa jih tudi slabo vzdrževana makadamska cesta. Do sedaj so na njej opravili že veliko dela. Njena posodobitev je bila v načrtu krajevne skupnosti Šmartno ob Paki že lani, vendar ni bilo denarja. Da bi jo krajani sami asfaltirali, pa je preveč za njihov žep." Dela nam nikoli ne zmanjka, načrti so tudi dobro zastavljeni. Morda nam jih bo uspelo uresničiti. Samo veselje, volja in pridnost sta premalo. Treba je biti tudi nekoliko trmast in vztrajen," sta ob koncu obiska dejala Elizabeta in Ladislav Hrastnik iz Slatin.
KS Desni breg
Še o „provizorijih"
Provizorjiji so nastali v letih, ko so se v Titovem Velenju gradila prva stanovanja: leta 1348, 1951 in 1954. Gre torej za stanova --nja, v katerih so pogoji bivanja po tolikih letih seveda že zelo težka. Še težji pa se zdijo, če jih primerjamo z objekti, ki jih obdajajo, in ki so bili grajeni kasneje, zato tudi z vsemi komunalnimi dobrinami.
Razmišljanja, da bi za te stanovalce zgradili nova, nadomestna stanovanja niso od včeraj. Vekos. takrat še DO Dom, je že pred časom pokazal na mesta, ki bi lahko postala rešitev. Inše danes so prepričani, da bi problem provizorijev lahko rešili s postopno, nadomestno. blokovno gradnjo. V prvi
vrsti kot rešitev sedanjih stanovalcev. v drugi vrsti pa bi počasi tudi v tem delu lahko dosegli potrebno gostoto prebivalcev na hektar.
Na teh objektih so se ves čas opravljala tudi manjša vzdrževalna dela.
Stanovalci so strpni, kljub temu. da vedo. da potekajo vodi toplotnega gretja in tople vode v njihovi neposredni bližini, zavedajo pa se. da v objekte brez izdelanih izolacij to ne bi bilo smiselno napeljevati.
»Zato bi veljalo razmisliti o dolgoročni rešitvi kompleksa provizorijev«. pravijo pri _Ve-kosu. »vendar pa mi sami lahko prispevamo samo kamenček v mozaiku velikega problema«.
mkp
Zborovanje šoštanjskih planincev
Delavno Planinsko društvo Šoštanj, ki bo prihodnje leto slavilo 80-letnico svojega obstoja in delovanja, bo imelo v petek. 9. decembra, ob 17. uri v restavraciji Kajuhovega doma redni letni občni zbor.
Poročilo o delovanju društva v preteklem letu bo podal predsednik Evgen Drvarič. Ob tej priložnosti bo tudi predavanje z barv-
povečeval. To pa pomeni, da bo treba tudi starost (staranje) vedno bolj upoštevati kot vir potencialnega socialnega razlikovanja. Tudi v naši občini je bilo prizadevanje za varstvo ostarelih usmerjeno predvsem v institucionalno obliko (domovi za ostarele), kar pa ostarele pasivizira in potiska v marginalen položaj. Anketiranci v veliki meri zagovarjajo stališče, da naj star človek čim dlje ostane v svojem okolju ob ustrezni pomoči. To pa seveda zahteva učinkovito organizirano hišno nego (ob sodelovanju socialne in zdravstvene službe) in sosedsko pomoč. Podatki iz ankete dokazujejo, da je skoraj tretjina vprašanih pripravljena pomagati starejšim občanom na njihovih domovih.
Problemu staranja pa je potrebno dodati še pozitivni vidik, saj starejši občani ,,razpolagajo" z bogatimi izkušnjami, . znanjem, življenjskimi spoznanji in sposobnostmi. To pa pomeni, da lahko predstavlja sodelovanje starejših v družbenem življenju pomemben vidik mobiliziranja človeških potencialov. Ali drugače izločanje starejših in ostarelih iz druženega življenja lahko za določeno skupnost pomeni nepopravljivo izgubo. Kljub temu da je bil tudi v naši občini ta vidik preveč zapostavljen, pa stališča anketiranih nakazujejo pomembno spodbudo za pozitivne premike. Kar 70 % vprašanih meni, da je potrebno upoštevati mnenja starejših prebivalcev, več kot tretjina anketiranih (starejših od 61 let) je pripravljena sprejeti delo, ki bi bilo v skupnem interesu stanovalcev in bližnje okolice, starejši več razmišljajo o preteklosti (vrednotenje in prevrednotenje izkušenj) kot mlajše generacije, obenem pa so v veliki meri usmerjeni tudi v prihodnost. Sko-
raj polovica starejših občanov izjavlja, da spremlja razvojne tokove in skuša po svojih močeh tudi vplivati na nadaljnji razvoj. Očitno je torej, da je potrebno poiskati le ustrezne načine moti-viranja in vključevanja starejših v uresničevanje družbeno zastavljenih ciljev.
Tudi za področje zdravstvenega varstva je na voljo množica statističnih informacij (mimogrede: raziskovalci ugotavljajo, da so podatki zelo splošni in ne nudijo možnosti vpogleda v konkretno družbeno problematiko na tem področju), vendar so v tej fazi mnoge raziskovalce zanimala predvsem stališča občanov.
Omenil bo le nekaj rezultatov iz ankete:
—	70 °7o vprašanih pozitivno ocenjuje delo zdravstvene službe v občini. Ta stopnja zadovoljstva je skoraj enaka stopnji, kot so jo izrazili Slovenci v Slovenskem javnem mnenju 1982;
—	kot glavne pomanjkljivosti zdravstvene službe anketiranci navajajo: predolgo čakanje, malomaren in neprijazen odnos zdravstvenih delavcev do bolnikov, površni in nestrokovni pregledi, prepozno začenjanje z delom, premalo specialističnih ambulant, premajhna skrb za resnično bolne, preveč bolniških za „simulante in lenuhe" in pomanjkanje zdravil;
—	višina soudeležbe za zdravstvene usluge naj bi po mnenju večine ostala enaka kot je sedaj, ie 4 % anketiranih pa se zavzema za večjo participacijo. Značilno je, da občani terjajo večjo solidarnost (in čim manj_ lastnega prispevka) prav pri zdravstvenem varstvu, pa čeprav na račun večje osebne udeležbe na področju ostalih družbenih dejavnosti..
—	veliko bolezensko odsotnost anketiranci pripisujejo predvsei?
nimi diapozitivi o vzponu domače alpinistične odprave v Ande. Da bi še bolj poživili delo društva in spodbudili predvsem mlade člane, bodo v nov upravni odbor izvolili tudi nekaj mlajših planincev. Vse planinske prijatelje, še zlasti pa mladino, vabijo, da se ončnega zbora udeleže v čim večjem številu. V. K.
..zaslugam" lenuhov in simulan-tov, sledijo pa alkoholizem, težki delovni pogoji, nesreče pri delu, neurejeno varstvo otrok, slab odnos do dela, nestimulativno nagrajevanje dela in nekorekten odnos zdravnikov pri predpisovanju bolniškega staleia;,
—	večina Velenjčanov ocenjuje svoje zdravstveno stanje kot dobro, preostali pa kot najbolj pogoste zdravstvene težave naštevajo obolenja hrbtenice, kot-'."v, želodca in dvanajsternika, srca in ožilja, revmatizem, nervo-ze, naglušnost in glavobole;,
—	ko ugotovijo, da je nekaj narobe z njihovim zdravjem, skoraj polovica anketiranih takoj odide k zdravniku, četrtina uporabi domača zdravila, četrtina pa ukrepa šele takrat, ko postane zelo hudo. Zelo malo občanov išče odgovore o svoji bolezni v zdravstvenih priročnikih, zeliščarje skoraj ne obiskujejo malo upoštevajo nasvete prijateljev, neradi uporabljajo domačo zalogo zdravil. Prav tako ne začnejo bolj zdravo živeti, ko opazijo določene težave;
—	kar polovico zaposlenih anketirancev motijo slabi delovni pogoji (telesni napor, naglica in visoke norme, zastarela tehnologija,, enoličnost in nevarnost nesreč prf delu). Ker so to tipične značilnosti dela za tekočim trakom, pomeni da nezadovoljstvo z delovnimi pogoji ni omejeno na rudnik (kjer je zaposlenih 15,6 ro vseh aktivnih prebivalcev).
—	skoraj 60 % Velenjčanov meni, da naj ostanejo invalidi v isti delovni organizaciji,. vendar na drugem ustreznem delovnem me-stu, 25 *!* jih meri, da naj se invalidi zaposlujejo v invalidskih delavnicah, 11 J/o pa, da naj se prekvalificirajo.
(--.e nad.iljuje)
Ivan Napotnik
Ob 95-letnici rojstva
V Zavodnjar, na eni samotnih kmetij sredi sadnega drevja, kjer se po domače pravi pri Zdovcu, se je 12. decembra leta 1888. rodil kasnejši znani kipar Ivan Napotnik.
Ze kot mlad fantič je rezbaril in gnetil v ilovico na paši in učitelj Smolnikar ga je zaradi nadarjenosti želel usmeriti v kiparski poklic, kar mu je tudi uspelo. Pregovoril je starše, da so ga dali s kmetije v uk k podobarju Ignaciju Oblaku v Celje, kjer pa mlademu Janezu ni bilo povšeči. Ze kmalu za tem se pojavi v umetno kiparski šoli na kiparskem oddelku pri profesorju Alojzu Repiču v Ljubljani. Od tu pa ga je vodila pot na dunajsko akademijo, ki jo je s specialko vred po sedmih letih tudi uspešno končal. Za kratko dobo se je nato naposlil v Budimpešti in že so ga v I. svetovni vojni poklicali k vojakom. Na italjanski fronti v tirolskih gorah je bil težko ranjen v nogo in rana na gležnju se ni nikoli več dodobra zacelila, kar je Napotnik čutil vse življenje. Po vojni je za krajši čas ponovno odšel v Budimpešto, od koder pa se ' je kmalu vrnil domov v Zavodnje, kjer je ustvarjal daleč proč od šumnega sveta v stari kašči kot pravi samotar. Tu v samoti je Napotnik dozorel v prefinjenega umetnika še posebno v intimni leseni plastiki, ki izraža vso plemenitost domačega materiala. V letih pred II. svetovno vojno si je v Šoštanju kupil malo hišico, kjer je ustvarjal do svoje smrti 19. junija leta 1960, čeprav mu je zadnja leta zelo pešal vid. Verjetno razočaran nad svobodnim umetniškim poklicem si je s kredo na počrnela vrata znotraj ateljeja zapisal: Umetnost ni poklic, ampak počasna oblika samomora.
Čeprav zaradi skromnosti ni veliko razstavljal, je bil v umetniških krogih zelo visoko cenjen, kar potrjuje tudi dejstvo, da je bil poleg Riharda Jakopiča in Jožeta Plečnika iz Slovenije na prvem kongresu upodabljajočih umetnikov Jugoslavije leta 1922 v Beogradu izvoljen v osrednji umetniški svet tudi Ivan Napotnik. Za svoja dela je bil že v stari Jugoslaviji večkrat odlikovan. Po osvoboditvi pa je prejel od maršala
Tita še Red dela zasluge za narod
II. stopnje in Red dela I. stopnje. Za njegov 70. rojstni dan leta 1958 pa ga je Občinski ljudski odbor Šoštanj imenoval za častnega občana in mu podelil diplomo, ki jo je umetniško izdelal Maksim
Gaspari. Hkrati so mu v dvorani bivšega sindikalnega doma v Šoštanju priredili odbrano retrospektivno razstavo njegovih kiparskih stvaritev. Leto kasneje je pripravila veliko retrospektivno razstavo njegovih umetniških del tudi Narodna galerija v Ljubljani in ob tej priliki izdala tudi obširnejši katalog s številnimi reprodukcijami njegovih del.
V spomin na pokojnega kiparja Ivana Napotnika so leta 1963 na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju ustanovili Napotnikovo galerijo z njegovo spominsko ploščo. Od svoje ustanovitve pa do danes je Napotnikova galerija pripravila že vrsto kvalitetnih likovnih razstav. Poleg tega pa je v 10-letnem delovanju zbrala preko 200 umetniških del, ki so jih galeriji z velikim razumevanjem v večini primerov poklonili priznani slovenski kiparji, slikarji in grafiki. Izbor Napotnikovih kipov in reliefov pa so leta 1979 postavili na ogled v stalno galerijsko zbirko v dom kulture v Šoštanju, kjer je na voljo tudi lep priročen katalog. Tako se je mesto Šoštanj obdolžilo svojemu velikemu umetniku in someščanu, čigar ime je danes znano po vsej naši dežeU.	y Kq.c
Praznični dnevi so minili, a želje, misli ostale
KAJ JE SVOBODA?
... je igra otrok in sreča vseh ljudi. ... je kakor sonce in jutranja rosa. Vsak bi jo rad imel Vsak bi rad tekal po rosi in sonce na nebu lovil.
.. je kakor naša mati. Samo tvoja je, sam jo imaš, a vendar si jo deliš še s kom.
... je kakor vrečka bonbonov. Lahko iih deliš. Enega očku, enega mami, enega prijatelju... Vsem bi jih rad dal.
KAJ JE SVOBODNA DOMOVINA?
... je kot cvet, ki se odpre. ... je kot kruh iz domače peči. ... je kot dobra, skrbna mati. ...je kot otrok sredi tujega morja. ... je domovina sreče in miru. ... je kakor otroško igrišče, kjer se igrajo brezskrbni otroci. Tu sem doma.
KAJ MI POMENITA SREČA IN MIR?
Sreča in mir sta plamen, ki ga moraš varovati, da nikoli ne ugasne. Sreča in mir pomenita za vse ljudi tisto, kar cveti, žari, se kot mladost vzpenja, kipi, raste preko meja.
-MISLI O TITU
Tito je bil ptica, ki je na krilih nosila kali svobode, miru in jih sejala po deželah, katere je preletela.
Tito, odšel si. a mi te imamo še vedno radi. Ostal boš v naših srcih. Mi smo ogledalo Tita.
MOJE ŽELJE DOMOVINI
Želim ti...
.. . da bi te vodili Titu podobni.
.. . da bi vzcvetela v veliko jablano. Njene plodove bodo lahko uživali
vsi ljudje.
... da bi še dolgo živela v bratstvu in miru.
Učenci 6. in 7. razredov OŠ Anton Aškerc
Občinska zveza prijateljev mladine
Podelili priznanja
V tednu otroka podeljuje občinska zveza prijateljev mladine priznanja za izredne prispevke k družbeni vzgoji otrok. Letošnja priznanja so prejeli na svečani seji predsedstva, ki je bila 22. novembra letos.
JANKO DOLENC, kipar iz Vuzenice je prejel priznanje kot velik prijatelj otrok, ki radi oblikujejo les. Ze vrsto let sodeluje z občinsko zvezo prijateljev mladine Velenje. Srečali smo ga lahko že na prvi Mali Napotnikovi kiparski koloniji v Zavodnjah leta 1974 in od takrat dalje se ljubeznivo odziva vsakoletnemu vabilu za sodelovanje na tem tradicionalnem srečanju. S svojim čudovitim odnosom do otrok je uspel prenesti nc samo osnovno znanje o oblikovanju lesa, temveč tudi zanimanje do oblikovanja tega lepega, toplega in trajnega materiala na otroke in likovne pedagoge.
Priznanje je prejela tudi
KRAJEVNA SKUPNOST ZAVODNJE s katero občinska zveza prijateljev mladine uspešno sodeluje že deset let. Takrat so krajani podprli idejo o organizaciji Male Napotnikove kolonije in od takrat gostoljubno sprejemajo medse mlade kiparje, njihove likovne pedagoge in umetnike, ki ustvarjajo svoje umetnine v les. V tej vasici organizira občinska zveza že pet let tudi dnevna taborjenja otrok velenjske občine. Krajani jih vselej dobrohotno sprejmejo in se skupaj z njimi vesele njihove mladosti in njihove mladostne razposajenosti.
dr uštvo prija teljev Mladine Šoštanj je prejelo
priznanje kot eno prvih društev v naši občini. Ustanovljeno je bilo že leta 1955. Poleg društva prijateljev mladine Velenje so bili edini, ki so ustanovili pionirski klub, ki je precej časa uspešno deloval. Začeli pa so tudi z urejanjem manjših otro-
ških igrišč oziroma igralnih kotičkov v kraju. To njihovo idejo smo prenesli na celotno področje občine Velenje. Zelo uspešno so pripravljali novoletna obdarovanja otrok vse dotlej, dokler nismo pričeli to enotno urejati v celotni občini. Tudi sedaj to društvo zdo uspešno uresničuje bogat program dela z otroki. K sodelovanju so uspeli pritegniti tudi druge organizacije in društva. Na nekaterih področjih v Šoštanju so že zaživeli pionirski hišni sveti ali ulični aktivi, ki delujejo zelo usDešno.
vzgojno varstveni zavod velenje pa je prejel, priznanje kot dolgoletni sodelavec Občinske zveze prijateljev mladine Velenje. V skrbi za predšolskega pa tudi šolskega otroka se povezujejo s tem zavodom pri organizaciji in izvedbi mnogih dejavnosti in prireditev za otroke. V posebno pomoč so jim pri organizaciji novoletnih prireditev za otroke ter pri izvedbi letovanj za predšolske otroke. Pomagajo jim tudi pri organizaciji vsakoletnega seminarja,^ ki delajo v počitnicah z otroki.
20 let uspešnega dela
Šoštanjska temeljna organizacija slušno prizadetih praznuje letos 20-letnico uspešnega delovanja. Vanjo so vključeni slušno prizadeti velenjske In mozirske občine.
Ob počastitev dneva republike in njihove obletnice so v Šoštanju izvedli prvo prireditev, ki je bila razumljiva tudi slušno prizadetim.
Njihova največja želja je, da bi ie v prihodnjem letu dobili primernejše prostore, in da bi se ustrezno uredilo finansiranje te humanitarne organizacije, ki je posebnega družbenega pomena.
Več o temeljni organizaciji slušno prizadetih boste lahko prebrali v prihodnji številki Našega časa.
G
Mladi dopisniki
Mladi smo za mir
V novembru je naSe mesto oživelo ob veliki množici mladih, učencev in učiteljev Šestih osnovnih in dveh srednjih šol. Po ulicah se je vila dolga vrsta mladih, ki smo zapustili šolske klopi in prišli na Titov trg s skupnim namenom, da pokažemo protest proti oboroževanju, vojnam in nameščanju jederskega orožja po Evropi in drugod no svetu.
Nad glavami množice so se bleščali transparenb z mislimi in željami vseh mladih Sirom sveta. Izražale so odločno nasprotovanje politiki velesil: ALI BO ČLOVEŠTVO NAREDILO KONEC VOJSKI ALI PA BO VOJSKA NAREDILA KONEC ČLOVEŠTVU! VSAK NAROD IMA PRAVICO DO SVOJE DOMOVINE! NE UNIČUJTE DRUGIH. KER S TEM
REJŠI Sb PREPIRAJO. MLADI UMIRAJO! Gesla na transparentih so izražala željo po miru: MLADI SMO ZA. MIR IN SVOBODO V SVETLI DOMA IN POVSOD' S¥E* TOVNI MIR. ŽELJA VSEH NARO-
Ne morem verjeti...
Ne morem verjeti, da je to res . . . S televizijskega ekrana zro vame široko razprte otroške oči, kot bi se nečemu čudile. To so oči ses tradanih otrok iz raznih dežel po svetu. Televizijski komentator pripoveduje grozljivo resnico o tisočih in tisočih lačnih otrok, o tistih, ki komaj zagledajo dan. a morajo umreti ob usahlih maternih prsih, kajti tudi ona je lačna.
In spet ne morem verjeti, da je to res . . . V televizijski oddaji, še ne dolgo tega sem slišala, da zavržemo na dan na tone kruha. Marjetka
Moja mladost je lepa, saj je svobodna. Če samo pomislim, koliko otrok strada in umre zaradi lakote, vojn, koliko trpljenja in žrtev je na svetu, sem jaz le majhna kaplja sreče v morju nesreče. Res je, da se moram tudi jaz odreči
kakšni stvari, potrpeti zaradi nekoga, vendar so ta odrekanja le drobec tistega, čemur se morajo odreči otroci v vojnah, ko je lakota . . .	Jasna
Grem po cesti. Vidim ostanke hrane. Največ je kruha. Tedaj se spomnim aa lačne otroke. Za orožje, ki ga uporabljajo po svetu dajo toliko denarja, da bi s tem lahko lačni otroci jedli nekaj let.	i>ani
DOV! OROŽJA NE POTREBUJEMO, HOČEMO MIR! MAR ŽELI-MOPREJiEČ?
Z zborovanja smo poslali poslanico .velenjske mladine na republiški center klubov OZN v Ljubljano in na sedež OZN v New York. Nekaj misli iz tega pisma: »Vemo, da je treba v svetu urediti veliko pomembnejših stvari, kot je tekma za oboroževanje. Potrkati hočemo na zavest tistih, ki so krivi za to. da mnogo ljudi po svetu umira od lakote, trpi zaradi pomanjkanja obleke in izobrazbe. ZAKAJ? Le osemsto miljard dolarjev na leto bi morali zbrati, da bi bili vsi ljudje na svetu oblečeni, da bi imeli ustrezna zdravila ... Moramo ohraniti mirj Brez bomb in orožja! Z gesli iri mirovnimi pohodi bomo vsaj malo opozorili svet. da smo za sožitje in mir med narodi...«
Nato je delegacija mladih položila cvetje pred spomenik svetovnega borca za mir — TITA Spomin naiq je pet tisoč glava množica počastila z minuto molka.
Mimo Titovega spomenika smo nato nadaljevali pot po glavnih ulic " mesta in brez vzkli kanja dovolj jas pokazali, da smo mladi za mir, za mir m še enkrat za mir!
Razmišljanja nekaterih udeležencev pohoda: »Mislimo, da bo to zborovanje odjeknilo v svetu. Teh pohodov bi moralo biti več, z več gesli in večjo udeležbo. Tudi starši, ki niso v službi, bi se lahko zbrali na teh zborovanjih in s svojo udeležbo povedali. da so proti oborožitvi v svetu.«
»Mislimo, da bo ta ponod uspeien. in da bo odjeknil v svetu. Milsimo tudi. da sta pri vsem tem imela velike zasluge krožek OZN in mi, mladi Pismo, ki ga bodo iz Ljubljane poslali v New York bo. upamo, vsaj mak) odjeknilo.«
Novinarski krožek, COS Veljko Vlahovič Titovo Velenje
Biti pionir pomeni mnogo"
a
Pred 40. leti, 29. novembra, so se v majhnem bosanskem mestecu Jajce zbrali delegati vseh jugoslovanskih narodov. Na tem zasedanju so tovarišu Titu podelili najvišji naslov — Maršal Jugoslavije. Tam se je rodila tudi nova Jugoslavija. To je bil velik dan, zato vsako leto 29. novembra v naši domovini praznujemo vsi, še posebej svečano pa cicibani, ki na ta dan postanejo pionirji.
Ob vstopu v pionirsko organizacijo dobi pionir pionirske simbole. To-so- čepica s pionirsko značko, rdeča rutica ter pionirska izkaznica. Na te simbole smo pionirji zelo ponosni. Vendar biti pionir, n.e pomeni imeti le
ANKETA* ANKETA
pionirskih simbolov. Tovariš Tito je rekel: ,,Biti pionir pomeni mnogo. Pionir mora ljubiti svojo domovino in bratske narode" biti mora iskren tovariš, ki izpolnjuje dano besedo.
Naša domovina je lepa in svobodna. Mnogo je bilo preiite krvi, da je naše življenje lepo. Za svobodo so umirali tudi otroci, kakršni smo mi. Zato se potrudimo, da bomo tudi mi koristili domovini.
ZA DOMOVINO - S TITOM NAPREJ!
Sandi Kmetec, 3. c dopisniški krožek COŠ Veljko Vlahovič
Ob dnevu republike sem postal pionir
29. november — dan republike je tudi praznik našib najmlajših, saj so sprejeti v vrste pionirjev. O tem pomembnem dogodku so nekateri takole pripovedovali:
NATAŠA HUT1NSKI: »Že ves mesec november smo se pripravljali na sprejem v zvezo pionirjev. Govorili smo o liku pionirja, o dolžno-.stih, kijih mora pionir vestno opravljati. Naučili smo se tudi pionirsko zaobljubo in himno.«
VLADIMIR ŠKODA: »Sprejem v Zvezo pionirjev je bd zelo lep in slovesen. Starejši pioniiji so nam pripravili lep kulturni program. Tudi mi smo sodelovali v njem.
Prejeli smo čepice in rutice ter značke. Starejši pioniiji pa so nam čestitali. Najbolj slovesno pa je bilo, ko smo zapeli himno.«
VIOLETA MILOSA-VUEVIČ« »Sprgema v zvezo pionirjev sem se zelo veselila in zelo sem ponosna, da sem sedaj pionirka. Svoje naloge moram še bolj vestno in marljivo opravljati. Še bolj pridno se moram učiti, saj sem to tudi obljubila. Storila bom vse, da bom sprejete obveznosti dosledno uresničevala, da bom dobra pionirka.«
ALAN ASIČ: »Sedaj, ko sem pionir, moram svoje dolžnosti dosledno opravljati. Doma moram narediti vse kar mi ukažejo starši. Skrbeti moram za živali. V šoli se moram pridno učiti ter biti dober tovariš. Spoštovati moram sošolce in učitelje. Imam veliko prijateljev. Tudi z njimi moram biti tovariški in pošten. Trudim se, da bi bilo tako. Prepričan sem, da mi bo tudi uspelo.«
ČEDORMI MINIČ: »Slovesnost, med katero smo bili sprejeti v zvezo pionirjev, smo imeli v Domu kulture v Titovem Velenju. Srce mi je kar hitreje utripalo, ko smo stali na odru v obliki Triglava in čakali, da nam starejši pioniiji položijo na glave čepice in zavežejo rutice. Še posebej razburljivo pa je bilo. ko smo podali pionirsko zaobljubo ter vsi skupaj zapeli pionirsko himno.« V dvorani so bili naši starši in drugi gostje, učitelji ter starejši pioniiji. Ko smo tudi mi stopili v vrste pionirjev so nam navdušeno ploskali.«
SEBA-STIAN BOL-TE: »Moj sprejem v zvezo pioniijev smo proslavljali tudi doma. Starši so mi čestitali moja mlajša sestrica pa je bila tudi zelo navdušena. Tud'
sama bi rada imela čepico in rutico, ki pa ji je žal ne rnorem
posoditi, saj jo moram paziti.
Ob sprejemu v Zvezo pionirjev >pm dobil še člansko izkaznico in knjigo ter sliko, starejši pionirji pa so nam izdelali ''e majhne »pionirčke«. Sprejem je bil zares slovesen in vedno se bom
spominjal dne, pionir.«
ko
rad serr, pt>s:al
-
Titovo Velenie - Kulturni center Ivan Napotnik
Prireditve v mesecu decembru
Petek, 9. decembra, ob 19. uri v tnjižnici Titovo Velenje petkov Kulturni večer, recital ob Dnevu čtoveSkih pravic. Srednja družboslovna šola.
Petek, 9. decembra, ob 19.30 v domu kulture Titovo Velenje, vstopnina 150 dinarjev, gostovanje SLG Celje, Mile« Miklen: MORAL. POLIT. KVALIF. tov. UUBCA (sestanek z neprijetnim dnevnim redom) Igrajo: Dare Ula-ga, Zvone Agrež, Jana šmidova, Ljerka Bdakova, Zvez dana Mlakarjeva, Nada Božičeva, Mija Mencejeva, Bruno Baranovič, Borut Alujevič, Peter Boštjančič, Bogomir Veras, Drago Kastelk, Janez Bermež, Miro Pod jed, Jože Pristov, Branko Miklavc.
Režija: Franci Križaj.
Sobota, 10. decembra 1983, ob 19.30 v domu kulture Titovo Vele nje, vstopnina 150 dinarjev,
POMARANČE, ročk koncert, predstavitev plošče ,,Oranže".
Četrtek, 15. decembra ob 12.30 in 16.00 v domu kulture Titovo Velenje,
Andres Valdes: GIB IN TlSlNA,
sodeluje Jana Kovač, Zaključna predstava za Center srednjih šol
Petek, 16. decembra, ob 19.30 v domu kulture Titovo Velenje, koprnita 150 dinarjev.
ZAGREBŠKI M ADR IGA LIS TI, koncert, dirigent: Vlauimir Kranj-čevič Program: Orlando di LAS-
SO, Missa pro defunetis, Johannes BRAHMS, Ljubezenski valčki, za zbor in klavir štiriročno, solista: Jurica Murai in Sjepan Radič.
Petek, 16. decembra, ob 19. uri, osnovna šola Šmartno ob Paki, NEW SWING KVINTET z instrumentalnim triom. Program: črnske duhovne pesmi.
Petek, 23. decembra, ob 19. uri, knjižnica Titovo Velenje, petkov kulturni večer, otvoritev razstave ilustracij JELKE REICHMAN ob novoletni jelki, program učenci osnovne šole Anton Aškerc.
Ponedeljek, torek, sreda 26., 27. in 28. decembra ob 18. uri, knjižnica Titovo Velenie.
DEDEK MRAZ ZA NAJMLAJŠE: Ob novoletni jelki bo pravljice iz ,,Najdihojce" pripovedovala Breda PUGELJ. Pomagale ji bodo tudi lutke.
Petek, 30. decembra, obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani,
9. BEETHOVNOVA SIMFONIJA, Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dirigent: Milah Horvat, Zbor ,,Ivan Goran-Kovačič." Zagreb, dirigent: Vladimir Kranj-čevič. Solisti: Ana Pusar-Jerič, sopran, Eva Noušak-Houška, mezzos opran, Jurij Reja, tenor, Ivan Sancin, bas.
Udeleženci koncerta si bodo najprej, pod strokovnim vodstvom, ogledali razstavo „TUJA DELA V NARODNI GALERIJI od 14.
do 20. stoletja" ter novoletni sejem pri Tromostovju. Odhod ob 16.00 izpred parkirišča na avtobusni postaji.
Cena 600 dinarjev. Popustov ni!
Prijave sprejemamo do 16. decembra. Število prijav je omejeno!
Ponedeljek, 2. januarja 1984, ob 11.00 v domu kulture v Titovem Velenju,
NOVOLETNI KONCERT, Rudarska godba Titovo Velenje, dirigent: Ivan Marin.
V razstavnem prostoru je do 20. decembra 1983 odprta retrospektivna razstava slik in risb FRANCETA PA VLOVCA. Vsako soboto ob 11.00 je strokovno vodstvo po razstavi.
Vsako sredo, ob 16.00, so v knjižnici v Titovem Velenju UjtE PRA VLJIC za najmlajše.
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
1923 1983
Kombinirana baterijska svetilka z grelcem za odtaljevanje avtomobilskih ključavnic
ELEKTRA
CO
U
Tako kot marsikdo smo se tudi mi v tovarni baterij ZMAJ vedno jeziti na zamrznjene avtomobilske ključavnice, ko se nam v zimskih jutrih tako mudi!
Zato smo izdelali nov, zanimiv in nadvse uporaben pripomoček, ki nas rešuje »večnih zimskih zaqat«
Naj zunaj še tako zmrzuje, se odslej z veseljem odpravljamo na pot, saj avto lahko odpremo brez težav, ker imamo grelec za odtaljevanje avtomobilskih ključavnic — ELEKTRA.
Grelec ELEKTRA pa lahko uporabljamo vse leto, ker je to pravzaprav kombinirana baterijska svetilka, ki nam lahko služi kot:
1.	učinkovit grelec za odtaljevanje zamrznjenih avtomobilskih ključavnic, ključavnic za prtljažnike itd.,
2.	ličen kemični svinčnik (pisanje nam olajša mini svetlika nad svinčnikom),
3.	priročna žepna baterijska svetilka (ki bo koristna tudi v ženskih torbicah).
NAČIN UPORABE:
1.	Če želimo PISATI s kemičnim svinčnikom, bomo premaknili drsno stikalo 1 naprej.
2.	Za ODTALJEVANJE AVTOMOBILSKIH KLJUČAVNIC premaknemo drsno stikalo 1 nazaj in tako izvlečemo toplotni trak, počakamo 20 sekund, trak potegnemo 1 cm nazajin ga vtaknemo v zamrznjeno ključavnico.
2 Če hočemo LUČ, pritisnemo na gumb 2 in lučka sveti, dokler pritiskamo na
gumb.
4 Kadar je treba ZAMENJATI BATERIJE ali KEMIČNI VLOŽEK, kom
bnirano svetilko najprej RAZSTAVIMO: izvlečemo držalo 3 iz stranskega pokrova 4, dvignemo in izvlečemo stranski pokrov 4 ter odpremo ohišje, tako da dvignemo
zgornji del in ga ločimo od spodnjega
primerno darilo
Iskra, baterije Zmaj Ljubljana, Stegne 23
Šoštanj
Zborovanje planincev
Delavno Planinsko društvo Šoštanj, ki bo prihodnje leto slavilo 80-letnico svojega obstoja in delovanja, bo imelo v petek. 9. decembra, ob 17. uri v restavraciji Kaj uhovega doma svoj redni letni občni zbor.
Poročilo o delovanju društva v preteklem letu bo podal predsednik Evgen Drvarič. Ob tq priložnosti bo tudi predavanje z barvnimi diapozitivi o vzponu domače alpinistične odprave v Ande. Da bi Se bolj poživili delo društva in pritegnili predvsem mlade člane, bodo v nov upravni odbor izvolili k tudi nekaj mlajših planincev.
Vse planinske prijatelje. še zlasti pa mladino vabijo, da se občnega zbora udeleže v am večjem številu.
V . K.
KINO • KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek in petek, 8., 9. 12. ob 18. in 20. uri — KAJ SE DOGAJA, KO OTROCI ODRASTEJO
—	ameriški, komedija. V gl. vt: Alvarado Trini
Petek, 9. 12. ob 10. uri — KJE SE BOMO LJUBILI — nemški, komedija. V gL vL: Uršula Bocfa-fellner
Sobota, 10. 12. ob 16., 18. in 20. uri — KJE SE BOMO LJUBILI — nemški, komedija.
NEDELJA, 11. 12. ob 16. uri — OTROŠKA MATINEJA — NEUSTRAŠNI POPAY — ameriški, risanka.
Nedelja, 12. 12. ob 18. m 20. uri
—	KJE SE BOMO LJUBILI — nemški, komedija.
Ponedeljek in torek, 12., 13. 12. ob 18. in 20. uri — PARNEPAR
—	italijanski, avanturistični. V gL vL: Bud Spencer. Terence Hil
Sreda in četrtek, 14., 15. 12. ob 18. in 20. uri — TEROR M EGA GODZILE — japonski, znanstv«-no-fantastični. V gl. vL: Kat-shuniko Sasaki
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 12 12. ob 20- uri — ZBIRALCI PERJA — jugoslovanski. V gl. vL: Bata Svojnovič, Bekim Fehmiu. Režija: Aleksandar Petrovič. Najboljši fifan v zgodovini jugoslovanskega filma, ki je leta 1967 dobil dve nagradi na festivalu v Cannesu in govori o življenju ravninskih Romov, zbiralcev perja. Le ti žive svoje življenje po svojih zakonih večnih potepuhov, s svojimi željami in strastmi, z ljubeznijo zaradi kato-e se ubija.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 8. 12. ob 20. uri — KINOTEKA — RDEČE POD VEŽICE — ameriški, glasbeni. V gL vL: Jack Carson. Režija: Georee Marshall
Nedelja, 11. 12. ob 10, uri — OTROŠKA MATINEJA — NEUSTRAŠNI POPAY — ameriški, risanka.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 10. 12. ob 16. uri — OTROŠKA MATINEJA — NEUSTRAŠNI POPAV — ameriški, risanka.
Sobota, 10. 12. ob 19.30 uri — THE GETAWAY (POBEG) — ameriški, kriminalka. V gL vL: Steve McQueen
Nedelja, 11. 12 ob 17.30 in 19.30 uri — PAR NEPAR — talijanski, avanturistični. V gl. vL: Bud Spencer.
Ponedeljek, 12. 12 ob 19.30 uri
—	KJE SE BOMO LJUBILI — nemški, komedija. V gl. vL: Uršula Buchfetlner
Sreda, 14. 12. ob 19.30 uri — KAJ SE DOGAJA, KO OTROCI ODRASTEJO — ameriški, komedija.
KINO DOLIČ
Petek, 9. 12. ob 19. uri — PARNEPAR — italijanski, avanturistični. V gl. vL: Bud Spencer, Te-rence Hill
Torek, 13. 12. ob 19. uri — KJE SE BOMO LJUBILI — nemški, komedija. V gl. vL: Uršula Bucb-fellner
DtSCO - BAR RDEČA VRTNICA
vabi ob torkih ki sredah na aerobiko (zaprtega tipa), v četrtek na Ročk, v petek na izbor disco plesalca — 1983, v soboto je vstop možen samo v parih, v nedeljo pa na večer starih uspešnic.
H OB SOBOTAH IN NEDELJAH
?A<A
turizem
gostinstvo
propaganda
X
ZA VAS:
Vabimo vas na PtZZO - ŠESTNAJSTICO v naši novi lokal na Kardeljevem trgu v petek, 9. decembra ob 9.00 uri.
HOTEL PAKA
vas vabi na plesni večer z gostjo večera MARJANO DERŽAJ, v petek dne 16. 12. 1983 ob 20.00 uri. PostregE vas bomo s tradicionalnimi jedS domače štajerske kuhinje in priznanimi vini.
Rezervacje sprejema recepcija hotela Paka, tel. 851-220. VLJUDNO VABLJENI!
• • •
VABIMO VAS NA SILVESTROVANJE V NAŠIH LOKA-UH:
PAKA, Titovo Velenje: Ob zabavnem programu vam nudimo pester 'silvestrov meni (cena 1.500.00 din). Informacije in rezervacije sprejema recep-
c%a hotela Paka, tel. 851-220.
• • •
Kajubov dom Soitanj in KK SZDL Šoštanj bosta organizirala silvestrovanje v domu TVD Partizan, Šoštanj. Zabaval vas bo Celjski instrumentalni kvintet s pevcema. Cena silve-strovega menija 1.000,00 din. Informacije in rezervacije sprejema Kajubov dom Šoštanj, tel. 881-356.
Hotai GOLTE:
Ob zabavnem programu vam nudimo pester silvestrov meni i cena 1.500,00 din). Informacije in rezervacije sprejema TA Rdeča dvorana tel. 851-190, 852-518.
. tes v Rdeči dvorani
2. januarja 1984 s pričetkom ob 20.00 uri. Zabaval vas bo ansambel F +. Vstopnina 300,00 din. Rezervacije sprejema
TA Rdeča dvorana, Titovo Velenje, 851-190, 852-518. • • •
Cenjene goste obveščamo, oa organiziramo prireditve za zaključene družbe v hotelu Paka, tel. 851-220 (do 200 oseb) in Kajubov dom Šoštanj (do 100 oseb) tel. 881-356.
Rudnik lignita Velenje ^
n. sol. o., Titovo Velenje
i služba
Komisija za delovna razmerja pri TOZD Jamska Mehanizacija
OBJAVLJA
dela in naloge:
I.	VODENJE ODDELKA -
zunaj
ti izvajalec) Pogoji:
—	srednja izobrazba strojne smer
—	5 let delovnih izkušenj pri vodenju skupine ali pripravi dela
—	poznavanje poslovanja s področja remonta
II.	PREVZEM DEL -TEHNIČNA KONTROLA
i2 izvajalca)
Pogoji:
—	višja ali srednja izobrazba strojne smeri
—	3 ali 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju zahtevnih ali specialnih remontnih del
Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentarno v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Kadrovska siluiba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Delo se združuj i za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Srečno!
GIBANJE PREBIVALSTVA
ROJSTVA:
Rodilo se je 27 dečkov in 13 dekle
POROKE:
Ismet Šijak, roj. 1960, rudar iz Titovega Velenja in Advija Musta-R, roj. 1964, delavka iz Titovega Velenja; SPASOJE KRAGOVIC, roj. 1954, strojni tehnik iz T. Velenja in Metka Karničnik, roj. 1961, ekonomski tehnik iz T. Vdenja; Marto SekuL roj. 1956. delavec iz Splita in Marjetica Heriah, roj. 1961, študentka iz Titovega Velenja; Darko Jam nikar, roj. 19S9, jfipL varnostni ing. iz T. Velenja in Darja GrobeBek, roj. 1962, vzgojiteljica iz Titovega Velenja; Maksimiljan Zabukovnik, roj. 1950, šofer iz Dobriča in Alenka BSažšf, roj. 1953, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja; Branko Hudej, roj. 1956, dipl. ing. e5ei.iro«, iz T. Velenja in Vesna Ferder, roj, 1962, učiteljica iz
Podkraia Dri T. Velenju; Ivan Bri-•čič, roj. 1958, učiteljica iz Podkra-ja pri T. Velenju; Ivan Bričič, roj. 1958, eiektromonter iz Titovega Velenja in Mibeta Lesjak, roi 1963, tehni. risarka iz Titovega Velenja; Miran Dobrave, roj. 1963, električar iz Podgore in Marijana Tajnik, roj. 1963, strojni tehnik iz Gorenja; Dragan Stjepa-novič, roj. 1961, rudarski tehnik iz T. Velenja in Sonja Trifkovič, roj. 1962, knjigovodja iz Titovega Velenja; Milan Kosednar, roj. 1962, ključavničar iz Titovega Velenja in Vesna Korošec, roj. 1962, ekonomski tehnik iz Titovega Vdenja;
SMRTI:
Marija-Regina Vrhovec, upokojenka iz T. Velenja, Tomšičeva cesta stara 65 let:
Janez Zupančič, inženir strojništva iz Titovega Velenja, Splitska 16, star 49 let.
KOLEDAR
ČETRTEK, 8. decembra — MARIJA
PETEK, 9. decembra — VALERIJA
SOBOTA, 10. decembra — SMILJAN
NEDELJA, 11. decembra — DANIJEL
PONEDELJEK, 12. decembra — IVAN
TOREK, 13. decembra — LUCIJA
SREDA. 14. decemora — DUŠAN
MALI OGLAS!
UGODNO PRODAM element-predalnik za dnevno sobo. Telefon 852-004.
PRODAM SKORAJ NOVO termoakumulacijsko peč, 4,5 kW. Telefon 851-042 od 16. do 17. ure. PRODAM OTROŠKO ZLOŽLJIVO POSTELJO z jogi vložkom, blazino, prešito odejo in posteljnino. Naslov v uredništvu. ODDAM OPREMLJENO SOBO DVEMA SAMSKIMA FANTOMA. Ogled mogoč po 5. decembru. Naslov v uredništvu. SPREJMEM HONORARNO DELO. Naslov v uredništvu. V DOPOLDANSKO VARSTVO sprejmem dva otroka. Naslov v uredništvu.
PRODAM R4 TLS, letnik 1977. Informacije po teleionu 850-058 dopoldne.
PRODAM POPOLNOMA NOV DVOJNI KIOSK. (Ingradov), rdeče barve. Informacije po telefonu 851-816 ali 851-040, popoldan, vsak dan od 19. do 21. ure. PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVO 101, letnik 1977. Telefon 851-095.
ZASTAVO 101, letnik 1976, registriran do septembra 1984, prodam. Informacije dopoldan telefon 852-373.
IŠČEM STANOVANJE. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: ,,Povratnica iz tujine" HARMONIKO 80 BASNO PRODAM. Informacije po telefonu 850-481, popoldne. ŠKODAM OTROŠKO POSTELJICO Z JOGI JEM, otroško kolo in ogledalo 1,5 m x 1 m. Telefon 881-227
ODDAM DVOPOSTELJNO SOBO S CENTRALNIM OGREVANJEM. Samo pisne ponudbe pošljite na upravo lista z oznako šifre: ,,Dvoposteljna soba". ZELO UGODNO PRODAM FIAT 126. P, star dve leti. Klicati
850-340,	interno 07 samo dopol-dao.
POC~NI PRODAM karamboli-ran osebni avto zastava 750. Telefon 850-828.
OSEBNI AVTO ZASTAVA 750 star 2 meseca. Le ugodno prodam, Milorad Mečeva, Kardeljev trg 7/12, Titovo Velenje. KMETIJO V LOZNICI pri Titovem Velenju ugodno prodam. Lovrenc Mihelak, Ložnica 20, Titovo Velenje.
SANSUI OJAČEVALEC A—5 in gramofon FRD-3 prodam. Telefon
851-120.
POCENI PRODAM DOBRO OHRANJEN raztegljiv kavč, rjavi karo ter mini hladilnik Gorenje 801. Naslov v uredništvu. PRODAM VEČJO STANOVANJSKO HIŠO NA VRANSKEM, primerno za turizem in vsako obrt. Prodaja mogoča dvema kupcema. Milena Novak, Vransko 22.
PRODAM GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK Zdenko Lah, Veljka Vlahoviča 43
UGODNO PRODAM sedežno garnituro z omaro in klubsko mizico. Ogled možen vsak dan popoldne. Močilnik, Cesta X/I, Šalek—Gorica.
V SLUŽBO SPREJMEM DELAVCA za pomoč v avtomehanični delavnici. OD po dogovoru. Pogoj: odslužen vojaški rok. Avto-servis, Jože Meh, Koroška 7 a, telefon 850-463.
UGODNO PRODAM POVEČE-VALN1K OPEMUS — 5 za 8.000,00 din in ZOOM 35-70 za Canon 21.000,00 din za minolto nov ZOOM 35-70 23.000,00 din. Telefon ob delavnikih 852-768 od 16. do 18. ure.
' PRODAM sedežno garnituro, možnost preureditve v ležišče, Zdenko Lah, Veljka Vlahoviča 43, Titovo Velenje.
PRODAM PRAŠIČE ZA ZAKOL, teža od 90 do 120 kg. Franc Krajner, Šentilj—Podkraj, 24 Titovo Velenje.
IŠČEM ŽENSKO ZA MANIŠO POMOČ V GOSPODINJSTVU. OD in delovni čas po dogovoru. Telefon 852-269.
Preklicujem avtorstvo zunanjega izgleda in notranje opreme butika Zdenke Čok, na Kardeljevem trgu v Titovem Velenju. Katica Caglič, dipl. ing. arh.
ZAKONSKI PAR BREZ OTROK nujno išče prazno sobo. Pisne ponudbe pošljite na uredništvo našega časa pod šifro ,,Dober plačnik"
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI ZDRAVSTVENEGA DOMA VELENJE:
Četrtek, 8. 12. dnevni dr. Kunej, nočni dr. Zupančič
Petek, 9. 12. dnevni dr. Grošelj, nočni dr. Markovičeva
Sobota, 10. 12. glavni.dr. Lešnikova, notranji dr. Grošelj
Nedelja, 11. 12. glavni dr. Lešnikova, notranji dr. Grošelj
Ponedeljek, 12. 12. dnevni dr. Pustovrh, nočni dr. Zičkar
DEŽURNI	ZDRAVNIKI
ZDRAVSTVENI	DOM
ŠOŠTANJ: 5. in 6. 12. dr. Stupar 7. in 8. 12. dr. Lazar 9., 10. in 11. 12. dr. Pirtovšek
DEŽURNI VETERINARJI — VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ
Od 9. decembra do 15. decembra — diplomiran veterinar Franc Blatnik, Prešernova 22 e, Titovo Velenje. Telefon 852-253
POPRAVEK JAVNEGA NATEČAJA
ZA ODDAJO STAVBNIH PARCEL ZA GRADNJO POČITNIŠKIH HIŠ NA OBMOČJU ZAZIDALNEGA NAČRTA ..REKREACIJSKI CENTER TREBELlSKO"
Po sklepu izvršilnega odbora SSZS občine Velenje ter AMD Šaleška dolina iz Titovega Velenja, se popravi razpis ter podaljša rok javnega natečaja za oddajo stavbnih parcel za gradnjo počitniških hiš, ki je bil objavljen v Našem času dne 24. 11. 1983 in sicer:
— za 4. točko sledi naslednji tekst:
5.	Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo na oddanem stavbnem zemljišču najkasneje v roku 6. mesecev, ter končati gradnjo v treh letih po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili. SSZS lahko v takem primeru pogodbo enostransko razveljavi, vsled česar uspelemu ponudniku zapade varščina v korist SSZS, pravica uporabe stavbnega zemljišča pa preide ponovno na SSZS občine Velenje. To velja tudi v primeru, če se investitorji ne pridržujejo ostalih razpisnih pogojev natečaja.
6.	Ponudbe morajo interesenti poslati najkasneje do 16. 12. 1983 na naslov SAMOUPRAVNA STAVBNA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE VELENJE, Titovo Velenje, Šaleška 19/a z oznako „JAVNI NATEČAJ".
O izboru uspelih ponudnikov bo komisija za oddajo gradbenih parcel obvestila vse interesente v roku 15 dni po izvedbi natečaia. Izvršilni odbor SSZS občine Velenje ter predsedstvo AMD Šaleška dolina si pridržujeta pravico razveljavitve javnega natečaja. Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnih parcel z javnim natečajem lahko dobijo interesenti pri SSZS občine Velenje, tel. št. 852-410.
Titovo Velenje, dne 5. 12. 1983	Izvršilni odbor
SSZS občine Velenje AMD Šaleška dolina Titovo Velenje
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, N.SOL.O.
sozd, n.su8.0. fljk bijvgovni oientier metoc ^tclelji:
Komisija za delovna razmerja TOZD Transport in obrtne storitve objavlja prosta dela in naloge
VOZNIKA MOTORNIH VOZIL
Kanaiaati morajo poieg splošnih pogojev, uoiocenin z zakonom, izpolnjevati še nasiednie:
— poklicno šolo za voznika motornih vozil
Delovno razmerje za navedena dela in naloge bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom
Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati najkasneje v osmih dneh po objavi Kadrovsko splošni službi delovne organizacije, Ul. 29. novembra 16, Celje.
O izidu objave bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
V SLUŽBO SPREJMEM DELAVCA ZA POMOČ V AVTOMEHANIČNI DELAVNICI Pogoj: odslužen vojaški rok. Avtoservis Jože Meh. Koroška / a, telefon 850-463

ZAHVALA Ob smrti
Martina Mastnaka
starega 76 let
,e zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, bolnišnici Topolšica, rudarski godbi DO REK. zvezi borcev, govornikoma za poslovilne besede in vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sestra Anka In nečaki z družinami
NENADOMA NAS JE ZAPUSTILA BIVŠA SODELAVKA
Regina Vrhovec
davčni inšpektor v pokoju
OD NJE SMO SE POSLOVILI dne, 1. 12. 1983 NA POKOPALIŠČU ŽALE
V LJUBLJANI
SODELAVCI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
ZAHVALA
22. novembra 1983 je po dolgi in hudi bolezni ugasnilo življenje naše drage mame, stare mame in sestre ter tete
Matilde Doblšek
roj. 4. 3.1924
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so sočustvovali z nami, ji darovali cvetje in vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Žičkarju za nenehno pomoč in zdravljenje na domu, govorniku za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: hčerke Marinka in Jožica z družinama, sin Štefan z družino, bratje in
sestre z družinami
ZAHVALA
Ob prerani smrti dragega moža, očeta in dedka
Ivana Zupančiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence ter sočustvovali z nami.
Posebna hvala sodelavcem, pevcem, govornikom in godbenikom, ki so vtisnili nepozaben spomin nanj. Hvala vsem za pomoč, ki ste nam jo nudili
ob tej težki izgubi.
Žalujoči: žena Milena, hčerka Marjana z možem Miranom in vnukinja
Veronika
V SPOMIN
6. decembra je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož in ati
Ivo Brdnik
iz Rečice ob Paki
Težkoje spoznanje, da te nikoli več ne bo med nami. Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečin. Ne prikličejo te nazaj ne solze, ne bridka bolečina v naših srcih. Ostali so nam sledovi tvojih pridnih
rok. a v srcih bol in jok.
Zahvaljujemo se tudi Ivovim sodelavcem iz DO ERA — TOZD VINO ŠMARTNO ob Paki, ki so nam v tem težkem letu kakorkoli pomagali. Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate svečke.
Žalujoči: žena Marija, sinova Gregor in Janez, hči Barbika, oče ter sestre z družinami
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Jožeta Kovača
upokojenega rudarja iz Pesja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, govornikom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delavcem RLV. družinama Planine in Ževart. rudarski godbi RLV in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Terezija, hčerka Marjana, vnuki Matjaž, Alenka in Klavdija, sestra Marija, družina Hriberšek ter ostalo sorodstvo
Krajevna organizacija RK Rečica
Okrepiti sosedsko pomoč
V	prostorih prosvetnega doma na Rečici ob Savinji so se pred nedavnim zbrali člani krajevne organizacije Rdečega križa. Ocenili so svoje delo v preteklem obdobju, sprejeli načrte za v bodoče in izvolili novo vodstvo. Začetek njihovega delovnega srečanja so s kulturnim sporedom popestrili člani delavske godbe na pihala in osnovnošolci, med udeleženci pa so bili tudi predstavniki krajevne skupnosti in njen družbeno-političnih organizacij ter zastopniki občinske organizacije Rdečega križa.
V	nadaljevanju so najprej kritično ocenili svoje delo v minulem obdobju. Pri tem velja ugotovitev, da so številne sprejete naloge uspešno uresničili, nekaterim pa bodo morali v prihodnje nameniti več pozornosti. Med slednje zagotovo sodi sosedska pomoč, ki tudi zaradi objektivnih razlogov ni zaživela v pravi meri. Prav tako bodo morali več storiti na področju kadrovske in organizacijske krepitve krajevne organizacije. Predvsem bodo morali v svoje vrste vključiti številne krvodajalce, ki sicer redno darn-jejo kri, niso pa člani Rdečega križa. Seveda želijo povečati tudi število mladih krvodajalcev.
Sicer so v preteklem obdobju
uspešno izvedli vrsto drugih pomembnih nalog. Pridno so zbirali rabljena oblačila in obutev pri čemer so se še posebej izkazali na Pobrežjih. Veliko pozornosti so namenili vzgoji in izobraževanju.
Pri tem so tesno sodelovali z osnovno šolo, v prihodnje želijo okrepiti povezavo z mladinsko organizacijo, pripravili pa so tudi tečaje o negi bolnika na domu. Prav število tečajev in predavanj na .pomembne in koristne teme nameravajo" v prihodnje še povečati. Pri tem bodo razumljivo še naprej tvorno sodelovali z občinskim odborom in drugimi sorodnimi organizacijami.
Dolgo so se ubadali tudi s prostorskim problemom, kot vse kaže pa bodo sedaj dobili prostore v prosvetnem domu, saj na Rečici želijo, da bi dom resnično postal prostor za delovanje in zbiranje vseh krajanov. V bodoče bodo torej morali uresničiti naloge, pri katerih v preteklosti niso bili dovolj uspešni, še naprej bodo sodelovali pri vseh humanitarnih akcijah in se lotili uspešne izvedbe že omenjenih nalog. Pomembna je tudi ocena, da krajevna organizacija Rdečega križa na Rečici ob Savinji ni le izvajalec akcij, daje tudi koristen sodelavec in pobudnik zanje. Ob koncu srečanja so najuspešnejšim krvodajalcem podelili priznanja in plakete.
Občinski odbor ZZB NOV Mozirjo
Še naprej v prvih vrstah
Borci ludi v sedanjih zaostrenih razmerah ne želijo stati na robu dogajanj, ampak se želijo čim tvornje vključiti v razreševanje problemov našega nadaljnjega razvoja. Zato so tudi borci mozirske občine na zadnji razširjeni seji občinskega odbora poteg svojih rednih nalog obravnavali tudi to pomembno področie.
Da bi zagotovili svoje plodno sodelovanje so najprej od skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti terjali podatke, kako njihovi člani delujejo v skupščinah in drugih organih. Tako bodo lahko izdelali oceno o tem, k'ako borčevska organizacija podružblja svoje delo. To predvsem velja za razvijanje revolucionarnega izročila, spomeniško in socialno varstvo, izobraževanje, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter za druga področja. Tudi v te namene so izvolili nove delegate za delo v organih socialistične zveze in potrdili predlog kandidatov za novoustanovljeni svet občine Mozirje.
Seveda so obravnavali tudi vrsto vprašanj, s katerimi se borčevska organizacija stalno srečuje. Pri tem so omenili varstveni dodatek za kmete borce, ki se je ob zvišanju kmečkih pokojnin zmanjšal. Menili so, da varstveni dodatek s tem zgublja svojo vlogo, ker ne pokriva rasti življenskih stroškov.
Temu vprašanju bodo zato v prihodnje namenili še posebno pozornost. Spregovorili so tudi o novi zakonodaji na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja in pri tem ugotovili, da njihovega predloga o pravicah ukradenih otrok niso obravnavali in seveda tudi ne sprejeli.
Neučinkovit je tudi sporazum s področja spomeniškega varstva, pa tudi odbori za razvijanje revolucionarnega izročila pri krajevnih organizacijah socialistične zveze niso zaživeli v pravi meri. Obema področjema zato namenjajo veliko pozornosti na sedanjih obiskih predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij in drugih dejavnikov po krajevnih skupnostih, za katere je občinski odbor še posebej zadolžil vse člane predsedstva. Seveda razpravljajo tudi o aktivnosti borcev na vseh področjih dela in življenja v posameznih krajevnih skupnostih.
Na koncu seje so borci obravnavali še pregled spominskih obeležij, ki so jih v zadnjem času postavili v Gornji Savinjski dolini, spregovorili so o vseh akcijah in manifestacijah, ki' so jih sami pripravili, ali na njih sodelovali, kmalu pa bodo sklenili tudi priprave na pionirsko akcijo ,,partizanski bronasti, srebrni in zlati znak".
Gostovanje v SLG Celje
V petek, 9. decembra, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo SLG Celje s satiro Miloša Mikelna: Moralno politične kvalifikacije tov. Gubca ali sestanek z neprijetnim dnevnim redom. To je zadnja novost pisatelja Miloša Mikelna.
Ta igra iz našega vsakdana, ki načenja nadvse pereča vprašanja naše družene in osebne eksistence in nanje tudi odgovarja. Priče smo udeležencem partijskega sestanka v nekem večjem podjetju, kjer je glavna točka dnevnega reda moralno politična kvalifikacija generalnega direktorja Gubca. Le-ta odhaja na novo delovno mesto, pa potrebuje to formalno mnenje svoje osnovne organizacije. Spričo dejstva, da je podjetje pod tovarišem Gubcem doseglo večmiljardno izgubo, postane ta dokument nenadoma hudo VDrašliiv.
Uprizoritev, ki jo je zrežiral Franci Križaj, je odločno sprejeta tako pri publiki kot pri kritikih. Nastopa skoraj ves celjski gledališki ansambel in gosta Dare Ulaga ter Branko Miklavc.
Varčujmo z elektriko!
Pogovor z Jožetom Melanškom, vodjem tozd RTC Golte
Golte čakajo le še na sneg
Taborniki v občini Mozirje
Končno občinska zveza
Taborniki Gornje Savinjske doline so konec novembra uspeli ustanoviti težko pričakovano zvezo tabornikov občine Mozirje. Po nekaj poiskusih so v delavskem domu v Nazarjah uspešno opravili ustanovno skupščino. Razprava o samoupravnem sporazumu je bila dokaj burna, po številnih sprejetih in zavrnjenih p/ipombah pa so se le dogovorili za enotno delo zveze. Taborniki si od ustanovitve zveze upravičeno obetajo veliko. Porok zato so bogate izkušnje tabornikov in njihova velika delovna vnema. Predvsem pa bo morala zveza povezati vse tabornike v mozirski občini, saj bo le na ta način v celoti opravičila svoj obstoj. Nihče si
OBVESTILO)
Temeljna organizacija slušno prizadetih Šoštanj, obvešča svoje člane, da so uradne ure:
Ponedeljek, od 7. do 10. ure Sreda, od 15. do 18. ure Petek, od 10. do 14. ure Sedež organizacije je v Šoštanju, Trg svobode 12.
namreč ne želi, da bi zveza postala organ nad odredi, ali bi obstajala le na papirju. Vsekakor pa velja dejstvo, da so dosedanji dosežki razdrobljenih gornjesavinjskih tabornikov porok zato, da je ta bojazen skorajda odveč.
Akademac-Velenje 30:23
V	soboto
z Osiječankami
Rokometašice Velenja so v preteklem kolu gostovale v Ki-kindi in srečanje z Akademcem izgubile razmeroma zelo visoko.
Začele so sicer dobro, saj so povedle z rezultatom 4:1, toda v nadaljevanju so igrale slabo in domače igralke so že ob polčasu povedle z rezultatom 16:10. V nadaljevanju pa so vodstvo povečale še za gol.
V	zadnjem kolu se bodo Velenjčanke v soboto ob 19. uri v Rdeči dvorani sestale z Osijekom.
ŠE SLABIH 14 DNI JE DO KOLEDARSKEGA ZAČETKA ZIME. KLJUB TEMU PA JE ŽE NEKAJ ČASA VREME PRAV ZIMSKO, LE SNEGA NI. TAKO JE BILO PRAV GOTOVO DOVOLJ ČASA, DA SO SE V NAŠIH SMUČARSKIH SREDIŠČIH ŠE BOLJE KOT LANI PRIPRAVLJALI NA SPREJEM SMUČARJEV. KAKO JE Z GOLTMI? O TEM SMO SE POGOVARJALI Z VODJEM TOZDA RTC GOLTE JOŽETOM MELANŠKOM.
Če bi danes ali jutri zapadel sneg, bi vas to presenetilo ?
,, Letošnje priprave na Golteh so potekale po vseh predvidenih rokih. Manjši zastoji so bili le pri nabavi materiala. Toda tudi ti so odpravljeni predvsem z vključevanjem delovnih organizacij celjske regije. Za letošnjo sezono ni na žičniškem področju nič novega, opravljeni so bili le remonti na nihalki, sedežnici Medvedjak in na vseh petih vlečnicah ter na vlečnici Šalek. Vsi trije teptalni stroji so pripravljeni, hotel in center bosta odprta 15. decembra. Do sedaj pa imamo po podatkih agencij poln hotel od 17. decembra do 5. marca, Mozirsko kočo pa od 25. decembra do 5. marca.
Na dan lahko center sprejme približno 3000 smučarjev, kar pa že pomeni precejšnje vrste. V letošnjem letu smo uredili družinsko progo Medvednjak, urejeni so tudi dostopi preko Treh plotov, proga Ročka pa je temeljito očiščena. Vse to je bilo opravljeno z delovnimi akcijami smučarskih klubov, teritorialne obrambe in mladine. Vrednost prostovoljnega dela ni samo v tem, da je očiščeno kamenje in drevesni panji, temveč so se tu porajali tudi drugačni pogledi na center, sodelovanje. Če do 15. decembra ne bo zapadel sneg, bo
možno smučanje v Moravi pri Mozirski koči, kjer bomo ob manjši vlečnici teren posnežili s snežnim topom. Center je za zimo torej pripravljen. Na Golteh bodo tudi dve tekmi Coca-cola, mladinski pokal, 9. februarja F1S slalom za ženske in 11. prvenstvo slovenskih gradbenikov. Pri tem bodo morali smučarski klubi in društva celotne celjske regije in Zasavja pri teh tekmah intenzivno sodelovati.
Glede dostopa smo se tudi že dogovorili z Izletnikom, da bodo redne avtobusne linije iz Titovega Velenja in Celja ob sobotah, nedeljah in praznikih ter šolskih počitnicah še okrepljene. Mogoče bo koristiti ski boom pakete. Na dokaj cenen način bo mogoče dobiti karto za smučanje, enolončnico in pa predvsem cenejši prevoz. Poleg tega jc že dogovorjeno, da bo turistična agencija Rdeče dvorane v sodelovanju z DO Avtoprevozništvo in servisi poskrbela za posebne smučarske autobuse iz Titovega Velenia.
Kako teče prodaja dnevnih in l>oltlin>vnih ter letnih kart?
,,Letos smo se dogovorili, da bomo prodajna mesta približali vsem potrošnikom. Zato imamo v Celju pri TTG, Izletniku, Kompasu, v Žalcu pri Izletniku, v Mozirju v Turist biroju in v Titovem Velenju v Turistični agenciji Rdeče dvorane prodajna mesta za letne, dnevne in poldnevne karte. Podaljšali smo tudi predprodajo letnih kart do 15. decembra. Vsi tisti, ki se še zanimajo za to ugodnost — letna karta 3000 dinarjev za odrasle in 2500 za otroke, prenosna pa 7000 dinarjev, lahko to izkoristijo tudi kot ugodno novoletno darilo.
Nič niste rekli o financiranju RTC Golte.
,,Financiranje Golt je velik problem, ki se vleče že pet let. Le-
tos pa je dokončno prišlo do tega, da je to regijski center. Občine Celje, Žalec, Mozirje in- Velenje so sprejele dogovor, da bodo del rekreacije financirale iz sredstev do občinskih telesno kulturnih skupnosti, trgovske, turistične in gostinske organizacije pa iz poslovnega interesa. V teh dneh pa bomo tudi od sozda Mera dokončno zvedeli, ali bo nosilec celotne dejavnosti ali ne. S tem pa so izpolnjeni trije osnovni pogoji, ki jih je postavil republiški rezervni sklad sklad skupnih rezerv občine Velenje in pa LB TB Titovo Velenje. Center bo tako pripravljen. Želel pa bi pozvati vse, da napake sproti javljajo vodstvu tozd RTC Golte, kajti le tako jih bomo lahko sproti odpravljali, da se ne bodo nakopičile. Naš osnovni namen je, da smučarsko ponudbo čim bolj približamo ljudem, in da bodo čimbolj zadovoljni."
Seveda pa si želite čim prej snega?
,,Da, vendar je to tisto, na kar človek ne more vplivati."
Jožetu Melanšku
Bloudkova plaketa
Konec novembra so na slovesnosti v Novem mestu podelili letošnje Bloudkove nagrade in plakete najvišja družbena priznanja v slovenski telesni kulturi.
Med nagrajenci je bil tudi Jože Melanšek iz Titovega Velenja. Prejel je plaketo za dolgoletno vsestransko dejavnost v telesni kulturi in za pospeševanje dejavnosti pomembnih za SLO in DS.
Akcija varna in varčna vožnja
V soboto brezplačno
Zanesljivo je med vami še precej voznikov, ki doslej še niso uspeli pripraviti svojih železnih konjičkov za vožnjo v zimskih razmerah. Znano je, da v zimskem času avtomobili ne vžigajo radi in da moramo pretežni del dneva voziti s prižganimi lučmi.
Te in pa še nekatere druge podobne napake in pomanjkljivosti pa bodo lahko vozniki, in to brezplačno, odpravili v akciji varne in varčne vožnje, ki bo to soboto, 10. decembra, ves dan. Akcija bo na avtoservisu Jakopec, Selo, Titovo Velenje, organizira pa jo svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s strokovno pomočjo združenja šoferjev in avtomehanikov Velenja.
Voznikom priporočamo, da se te koristne akcije udeležijo v čim večjem številu, saj je to najlepša priložnost, da lahko brezplačno odpravijo pomanjkljivosti na svojem vozilu.
Pesje
Predavanje z diapozitivi
DPD Svoboda Pesje bo v torek.
13.	decembra, ob 20. uri predstavila Peru in Ande z d;apozitivi in strokovno razlago. Prireditev bo v telovadnici v Pesju.
XXX
DPD Svoboda Pesje bo v sodelovanju s Kino klubom Gorenje v soboto. 17. decembra, predstavila film Taksist. Tudi ta prireditev bo v telovadnici v Pesju. Pričela pa se bo ob 18. uri.
Titovo Velenje
Novoletni turnir v malem nogometu
Pod pokroviteljstvom komisije za šport in rekreacijo sozda REK in v organizaciji NK Rudar bo 17. in 18. decembra v Rdeči dvorani zanimiv turnir v malem nogometu. Vse ekipe, ki želijo na njem sodelovati, morajo do
14.	decembra plačati 1500 dinarjev prijavnine na žiro račun 52800-726/3-46096 -Rek združena sredstva z opombo — za novoletni turnir. Žrebanje ekip bo v četrtek, 15. decembra ob 18. uri v Rdeči dvorani. Takrat bo tudi še mogoče plačati pri-javnino.	%
Druge podrobnosti lahko dobite po telefonu 852-201 (063) vsak dan od 17 — do 21. ure. Najboljše čakajo lepe nagrade.
Letos proge še boljše