mmmmm
WÈÉtà
El

f*OŠTNfNA P! aJ*a». a ~
■ fr«...,,' '- . ..	■ '■' " '"'C-.* 1
w
TISKOVINA
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI Turjaška 1 6I000 LJUBLJANA
V:' ' ■ ■	- ■	■■■■ ' :
I
ELEKTROPROM d.o.o
IZOIJCE i oss^i^emizL^
t^Manh (0601) 73 532. 73 846» tdefc 73 737
Trgovina MIKRO na Izlakah: tel.: 73 846 /
j Trgovina MAKRO v Kisovcu: tel.: 71 234
7
Trgovina YAMAHA v Zagorju: tel.: 62 012 j
Zima še ni končana,
zato Vam priporočamo hišni regulacijski komplet HK-2, ki Vam prihrani do 30% kurilnega olja.
Pri nas lahko dobite PC osebne računalnike vseh konfiguracij in ostalo računalniško opremo.
Razširite izbor TV programov z nakupom SATELITSKE ANTENE, katero Vam tudi montiramo.
Za vse, ki Vas zanima glasba, Vam nudimo glasbene instrumente in profesionalno opremo YAMAHA in preostalo opremo.
Tistim, ki pa samo poslušajo glasbo, pa priporočamo SONY HI-FI
in ostale naprave.
Če pa bi radi igrali, pa še ne znate, se lahko vpišete v glasbeno šolo YAMAHA.
Vsem, ki gradite ali obnavljate stanovanje priporočamo trgovini MIKRO in MAKRO. V MIKRO boste dobili ves elektroinstalacijski material,
svetila, belo tehniko.
V trgovini MAKRO imajo vse za vodovod in centralno kurjavo.
immmmmmmmmmammm

t rnnti c:f|« m Uit im
7*WU\r.f.

UVODNIK
Kar neksg novosti smo pripravili pri Zasavcu, drage bralke in bralci. Pričenjamo z veliko nagradno akcijo za naročnike Zasavca. Ne prezrite 12. strani. Objavljamo izid glasovanja za najboljše zasavske športnike lanskega leta. V petek, 12. februaija, Zasavc pripravlja v hrastniški športni dvorani športno prireditev leta. Obiskovalcem prav gotovo ne bo dolgčas.
Sicer pa v Zasavju zadnje čase zanimivih tem ne mai\jka. Zasavc je bil seveda povsod zraven: tako v hrastiški Steklarni, zagorski Zaščiti, na trboveljski Občini, pišemo tudi o izlaški vojni za zobe, na naših straneh pa gostimo arhitekta Nika Kralja.
Kulturo žlahtijo ljudje, smo zapisali v naslov, kjer predstavljamo zasavske kulturne nagrajence. Res je tako. Zato iskrene čestitke vsem, ki jo res znajo žlahtiti.
Homan Rozina
Marko Planinc


»ililllli
■ - - nn'n'n'n'ninim


i
Funšterc:
Koledar dogajanj, Počitnice so mimo. Bosa Za i čila, Izlaška vojna za zobe, Sramotni steber, Kratke zasavske,
Živi, umrje brez dna/ja, J cimice
Vaš zelnik:
Putiorek, Putiorek, Invalidka,
Zasavc nagrajuje zveste
Tema:
Steklarna na koščke
Pogovor:
Niko Kralj: 'Sem za nov grb in zastavo'
Kšajt glavce:
Milanova kost, Markova planina, Potreboval bo čas, Brez kulture, Nezaposleni
Anketa:
Ali je ura cajt?
Reportaža:
Pojdite z nami,
Če bi bil pust štirikrat na leto, Neodkrita oaza Siwa
Križ kraž:
Nagradna križanka
Miš maš:
Mladim Zasavcem, Mišmašova pošta,
Kritika radia čvekač, Kaj se pri. nas doma poje
Žuriramo:
Krokodilje solze, Zaljubljena Hothothot, Horoskop,
Hiša v Radečah
Kšefti:
Pri Martinu je prijazno, IGM - ne samo apno, Kam plovemo?, Mali oglasi. Preženimo dolgčas, naša bodočnost. Kdo praznuje?
Zdav duh...
Kulturo žlahtijo ljudje. Zabeleženo
... v zdravem telesu:
Športniki Zasavja 92, Športni iur v Hrastniku, Nogometni praznik v Hrastniku, Športniki Trbovelj znani, Rezultati, Cik cak
Kronično:
Požigalci so med nami,
Promet, Aufbiks
KOLEDAR DOGAJANJ
26. januarja - Konec januarja se bliža, v Zasavju pa razen "trboveljskega dogodka" - to je blokade žiro računa, nič pretresljivega. Januar je že ponavadi zališni mesce...
naprave. Odziv ni ravno najboljši, po nekaterih izračunih pa bi uspela, če bi vsak Zasavčan na žiro račun kateregakoli odbora RK v Zasavju nakazal vsaj 10 (deset) mark.
5. februarja - Trikrat po trije
(z novinarji in nosilcem pobude vred) so tega dne v Trbovljah priča prvi javni predstavitvi programa Slovenske zveze - stranke Aleša Žužka, ki sicer še ni registrirana, a zaradi nacionalizma, rasizma in konzervatizma vzbuja skrb.
27.	januarja - zato poglejmo nekoliko dlje od Zasavja - tokrat proti jugu: v hidroelektrarni Vrhovo tega dne uspe pomemben preizkus. Savska voda zavrti prvi agregat.
2 7. januarja - V hrastniškem
delavskem domu nastopi naturaliziran Slovenec Rade Šerbcdžija s svojimi gosti in ogreje dlani hvaležne publike.
28.	januarja - V Hranilno -
kreditni službi v Zagorju obljubijajo, da bodo v kratkem vpeljali devizno poslovanje. Nova konkurenca menjalnicam in zasavski LB torej.
29. januarja - V zagorskem
Zdravstvenem domu že nekaj časa teče akcija za nabavo nove rentgenske
Nogomet.	Foto: B.K.
29. januarja - V Hrastniku
se zberejo najboljši slovenski nogometaši na prazniku slovenskega nogometa. Prireditev v hrastniški športni dvorani navduši Hrastničane, ki so se spet izkazali kot dobri gostitelji.
31. januarja - Krasen - sicer hladen, vendar sončen - zadnji januarski dan, za povrh pa še nedelja, zvabi prebivalce Zasavja iz njihovih "brlogov" na okoliške hribe.
1.	februarja - Prvi zimski dan tudi za zasavske šolarje. Zgodovina oz. lanska zima se ponavlja: svet naokrog je siv, snega ni niti za vzorec, organizirane zabave pa prav tako ne veliko.
2.	februarja - v kisovškem Siporcxu že razmišljajo o lastninjenju. Eno je gotovo: tovarna ali vsaj večinski delež nje bo ostal v rokah delavcev. Sicer pa za sedaj še kar dobro poslujejo.
3.	februarja - Tega pa ni
mogoče trditi za zagorsko Zaščito, kjer se pojavljajo zaloge, da človek ne ve, kam z njimi; tu je še izguba ter nezadovoljstvo zaposlenih z. zdaj že nekdanjim direktorjem. Toda izhod vendar mora biti, pravijo.
5. februarja - V Hrastniku in Trbovljah na proslavah ob kulturnem prazniku podelijo priznanja kulturnim ustvarjalcem in delavcem.
8.	februarja - Za en dan podaljšane počitnice, sicer pa državni, to je kulturni praznik. Ta dan podelijo priznanja najbolj zaslužnim s področja kulture tudi v Zagorju. In zraven odprejo razstavo že 29. kolonije Izlake -Zagorje. Sploh pa je to dela prosti ponedeljek.
9.	februarja - Hrastniški IS se
prvi od zasavskih spoprime z letošnjim proračunom.
Polona Malovrh
Bazen pozimi.	Foto: T.B.
ZASAVC Izdaja Zasavc d.o.o., Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Garantini. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni urednik: Roman Rozina; Odgovorni urednik: Marko Planinc, Uredniški odbor: Polona Malovrh (Funšterc), Ivana Laharnar (Vaš zelnik, Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš),Tomi Pucelj (Žuriramo), Suzana Sivka, Peter Ravnikar (Kšefti), Katarina.Gavranovič (Zdrav duh...), Barbara Kus (... v zdravem telesu). Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva:Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t. št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.

Počitnice so mimo
Prav v teh dneh je virus položil v posteljo marsikaterega počitnikarja in polnil čakalnice zdravstvenih dispanzerjev. Tudi upanje, da bi učitelji vzdržali v svojih stavkovni]) napovedih injim tako podaljšali oddih, je splavalo po vodi. Povrhu vsega pa je svoje zobe pokazala še narava in šolarje tudi letos opeharila za užitke na snegu. Kljub temu so v treh zasavskih občinah ob že značilnem kroničnem pomankanju denarja za te vrste zabavo vendarle poskrbeli za nekoliko bolj pestro preživljanje prostega časa. V Trbovljah je bil ves teden odprt zimski bazen v Cementami, v Hrastniku bazen ob šoli. Smučarji so organizirali smučarski tečaj v Trotovniku na Dobovcu pod Kumom. V organizirano izkoriščanje prostega časa so sc vključili tudi planinci, ki so odpeljali ljubitelje gora na bližnje zasavske hribe. Tudi kinematografi niso pozabili na mladino. Za varovance otroških vrteov je bilo tudi poskrbljeno.
Počitnikarji so si lahko ogledali tudi filmske predstave, v knjižnicah pa so poskrbeli za ure pravlj ic in videopredstave. Hrastniški taborniki so zimovanje na Kalu zaradi pomankanja snega zamenjali za enodnevni izlet, medtem ko so se taborniki odreda Črni diamant iz Trbovelj odločili za enotedensko zimovanje na Vrhch, za katero je bilo precejšnje zanimanje. Ilrastniškim šolarjem je bila vsak dan na voljo tudi športna dvorana na Logu. Najslabše seje godilo zagorskim šolarjem. Razen nekaterih filmskih predstav drugih prireditev zanje ni bilo. Za zabavo so morali poskrbeti predvsem sami. Dovolj zgovoren je že podatek, da se v tej občini še vedno ukvarjajo s kritjem stroškov novoletnih prireditev, kar je zagotovo vplivalo na ncorganizacijo počitnic.
Denisa Huber
Slovenska zveza se
predstavi
Pretekli teden je v Trbovljah predstavila svoj program Slovenska zveza, politična
stranka, ki še ni registrirana. Stranka zase pravi, daje korenita desnica, zleduje pa se predvsem po nemških nacionalnih strankah. Sicer se stranka zavzema za čistokrvno slovenstvo in večino svojega programa posveča izselitvi, oziroma izgonu neslovencev iz Slovenije ter seveda poostrenemu nadzoru priseljevanja. Predsednik stranke je Aleš Žužek, nekdanji član Slovenske nacionalne stranke, ki je tudi povedal, da z delovanjem SNS ni bil zadovoljen. "Članov ima stranka malo,"je povedal njen predsednik: "ima pa veliko simpatizerjev."
S.S.
Podcenjeno
ogrevanje
Stanovanjsko podjetje iz Zagorja na
podlagi republiškega odloka ni moglo poviševati cen toplotne energije, pridobljene iz Sveine kotlovnice, Svea pa je svoje stroške zaračunala. Kvadratni meter ogrevane površine je tu stal 35 tolarjev, v drugih kotlovnicah, kjer so lahko obračunavali .cene na osnovi dejanskih stroškov, pa tudi 70 tolarjev. IS je po obisku na Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora ugotovil, da kotlarna v Svei ne sodi med javne ustanove, pač pa med individualne kotlarne, zato zanjo Odlok o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in stanovanjskih najemnikov za neprofitna stanovanja ne velja. Cene se tako lahko uskladijo z dejanskimi stroški. IS meni, da bi morale biti cene usklajene s cenami ostalih individualnih kotlarn v Zagorju, ne višje.
I.L.
Bosa ’MdSuàìèxÉzi
V zagorskem podjetju za proizvodnjo zaščitnih sredstev Zaščiti so nastale velike težave. Neizplačane plače za december so sodu izbile dno. Delavci so najprej razmišljali o stavki, nato pa so se odločili razrešili direktorja in ga odsloviti iz podjetja. O tem je odločal zbor delavcev z javnim glasovanjem, delavski svet pa je predlog zbora tudi uradno potrdil.
Za v.d. direktorico so v Zaščiti imenovali Branko Lekše. Ko smo jo poklicali in zaprosili zamnenjeo situaciji v podjetju, je poudarila, da ni pripravljena v tem času dajati izjav, ponudila pa je povezavo s predsednikom sindikata in predsednico delavskega sveta. Predsednica DS Heda Kodrič je odklonila izjavo po telefonu, podpredsednik sindikata Andrej Habjan pa je povedal, da so se težave vlekle že skoraj dve leti: "Direktorje ves čas obljubljal, da je dela dovolj in zagotavljal vse najbolje, mi pa smo verjeli. Nastajale so velike zaloge, zaradi slabih strojev in slabšega materiala tudi kvaliteta ni bila dobra. Izguba sc je večala, od obljubljenih velikih poslov v tujini in doma pa ni bilo nič. Sedaj delamo normalno naprej. Da bi prodali
zaloge delovnih čevljev, hodijo naše delavke od hiše do hiše in jih prodajajo. Ta oblika je dokaj uspešna, vzdušje v podjetju pa je trenutno takšno, da živimo v upanju."
Odstavljeni direktor Jože Potočnik, ki je Zaščito vodil skoraj deset let, nam je povedal: "Očitali so mi premajhno agresivnost na trgu. Prodaja obutve pa je povsod padla. Veliko dogovorov je bilo vzpostavljenih, vendar so poti do realizacije včasih daljše, kolje videti, še posebno v sedanjih časih. V slabih desetih letih smo v Zaščiti skupaj veliko naredili tako pri posodobitvi opreme kot pri uvajanju novih proizvodov. Delavci so me razrešili in odslovili, vendar bom dokazoval, da nisem za nastalo situacijo v celoti kriv sam. Pripravljam dokumentacijo v odgovor, kje je krivda moja, kje pa sploh ni. Želim, da bi stekli posli, ki so bili dogovorjeni še ob moji prisotnosti. So možnosti, da sc situacija popravi in podjetju želim vse dobro."
Čeprav občina in podjetja po novem ne delujejo več v takšnem sožitju kot nekdaj, pajc občinsko vodstvo ponudilo pomoč Zaščiti z vzpostavljanjem kontaktov v banki in drugje.
Ivana Laharnar
Izlaška vojna za zobe
Še enkrat je treba povedati, da zdravstvo nemoteno deluje, da pa se dogajajo določene spremembe. Le-tc ne bi bile tako očitne, če jim pike na i ne bi dodajali tisti, ki so ob tem bolj ali manj prizadeti ali pa zgolj verjamejo, da se drvi v prepad. Na tem mestu ne bomo govorili kaj bi bilo prav ali ne, ker se končno vse giblje na isti črti, le da enkrat bolj sem, drugič pa bolj v drugo smer vleče.
Za kaj gre?
V Domu ostarelih na Izlakah je leta nazaj že obstajala zobozdravstvena ordinacija. Kot je povedala direktorica omenjenega doma Irena Drenik, so se na njeno iniciativo, ob velikem razumevanju Društva upokojencev in interesu stanovalcev odločili, da se ponovno obudi prostore v zobozdravstvene namene. Med drugim je v Domu veliko invalidov, za katere predstavljajo zobozdravstvene usluge v Zagorju večji problem. Tudi v kraju samem, na Izlakah, dobro sodelujejo in se navdušujejo nad omenjeno pobudo.
Za koga gre?
Predvsem gre za krajšo pot otrokom pa tudi drugim občanom in starejšim, ki jim vožnja predstavlja večji problem. Dr. Barič, ki naj bi po strokovni plati novo zobozdravstveno ordinacijo prevzel, dodaja, da se obetajo usluge na evropski ravni, se pravi modernejša oprema, takšna, kije kraju že dolgo potrebna. Nad delom v zagorskem Zdravstvenem domu ni navdušen, saj je tam oprema zastarela, odnosi znotraj pa so nevzdržni, napeti in zavirajo kvalitetno delo. Dr. Grošelj, direktor ZD Zagorje navkljub temu meni, daje s tem dejanjem ovirano njihovootroško zobozdravstvo. Zavzema se zaotroke, za katere meni, daje dobro poskrbljeno, tudi moralno imajo prednost. Vztraja pri tem, da se interesi posameznikov preverijo in dobijo pravna mnenja.
Zaradi česa?
Zobozdravstvo za odrasle ima po mnenj u dr. Bariča precej podrejen položaj. Opozaija na prednost, ki se kaže s pridobitvijonove zobozdravstvene ordinacije, ki bo v nudenju celodnevne (vsakodnevne) prve pomoči, v višji strokovni ravni, boljši pogoji dela bodo omogočali več pozornosti pacientom. Seveda so določena vprašanja in ugotavljanja še na dlani, dan je predlog za koncesijo, a kot kaže, bo v dobrem mesecu dni delo že steklo, upajo še, da bo projekt podprla tudi Agencija za razvoj v Zagorju.
Za?
Vsi so za, le da ima vsak svoj ZA. V si vedo, kaj je potrebno za kvalitetnejše zobozdravstveno delo. Vsem je jasno, kaj "ta kraj" potrebuje. Torej? Smo za. Za kaj že?
Petra Radovič
/-

H
ii' '
Sramotni steber
' Tokrat se v naši rubriki spet spotikamo ob trboveljski Dinos ' Že lani smo enkrat pisali o skrajno malomarnem odnosu ditfn okolja in opozorili na zabojnike za steklo, kjer na zeleni površini piše Dinos. Še vedno pobirajo steklo kadar se komu zdi. Tako postanejo zabojniki polni, steklenice ljudje odlagajo zraven njih in sredi naših krajev vsake toliko Časa popestrijo okolje prave razstave različnih steklenic.
Dinos se bo	m °
odločiti	*	povedati,
kaj misli /	'vBBbmH obiranjem
steklenine. «j	Lj udje so
•■•V	odvečni
Morda izplača[ ni
tega
Venda!	naj ti
postavi	karte
mi/o poišče	skupaj
občinskimi . JjHIlHfpM oblastmi
komunalno	^ inšpekcijo
primer n e	rešitve. Res
bi bilo škoda ukiniti zbiranje, ki pomeni korak naprej v Evropo. Seveda takšno, kot bi moralo biti - pravočasno in okolju primerno.
Tokrat je bila kaplja ob rob postavitev zabojnika za steklo na Dolu pri Hrastniku. Dinosovei so ga postavili skrajno malomarno, tega pa očitno ne vidi niti nihče iz krajevne uprave niti komunalni inšpektor v občini. Upamo, da bodo spregledali vsaj po objavi v našem sramotnem 4stebru. Do takrat pa si bodo delali družbo na sramotnem stebru.
M.P.
Foto: Branko Klančar
P.S.
Veseli nas, da prejšnji sramotni steber ni naletel na gluha ušesa. Avto, ki je "krasil" vhod v Zagorje so prestavili ven iz mesta - na prostor pred Dinosom. Ko ga bodo prestavili tudi od tam, bomo vse, ki smo jih pritrdili na
J/'.
"i i » • • ♦ • • • • ..................... •••••«
Javna dela v Trbovljah
Republiški zavod za zaposlovanje je tudi za leto 1993 razpisal program javnih del v Republiki Sloveniji, da se zaposlijo brezposelne osebe, hkrati pa omogočajo realizacijo programov, kijih v občini brez sofinanciranja republike ne morejo uresničiti.
V letu 1992 so v občini Trbovlje med drugim z javnimi deli pomagali učencem osnovnih šol, ki imajo težave pri učenju. Ugotovili so, da ti otroci nimajo težav le z učenjem, temveč imajo tudi neurejene družinske razmere, vedenjske in čustvene motnje, nekateri med njimi pa so že začeli z lažjimi, pa tudi s težjimi prekrški in kaznjivimi dejanji. Pomagali so tudi starejšim občanom, še posebno pri hišnih opravilih, pri pospravljanju, kuhanju itd. S to pomočjo so začeli oktobra, saj prej ni bilo med upokojenci interesa za pomoč. Maja je začel delovati zbirni center za begunce. Najprej so bile v centru zaposlene štiri osebe, ki so sprejemale begunce in jim nudile pomoč, nato pa so zaposlili še dve vzgojiteljici, ki sta v vrtcu za begunce varovali otroke od tretjega do sedemnajstega leta. Poleg teh treh programov so lani načrtovali še sanacijo kanalizacije v VVZ, vendar zaradi pomanjkanja sredstev v občinskem proračunu program ni bil uresničen.
Letos nameravajo zjavnimi deli nadaljevati. Ponovno bodo uvrstili v program sanacijo kanalizacije v VVZ in na novo prijavili javna dela napodročju turizma - urejali naj bi parke, javne površine, peš poti, urejali bi odvodnjavanje na lokalnih cestah in odstranjevali divja odlagališča, ter čistili obrežja in struge potokov. Izvajalec za učno pomoč in pomoč starejšim bi bil Center za socialno delo, za sanacijo kanalizacije bi poskrbel SGP Zasavje in za program na področju turizma JPK Komunala.
Saša Grobljar
Javna dela v Zagorju
Lani so v zagorski občini v okviru javnih del uresničili precej tistega, kar seje nabiralo skozi leta in dušilo okolico. Posneli so celoten vodovodni sistem v KS Ravenska vas in del kanalizacijskega omrežja v centru Zagorja in Kisovca. V gozdovih so očistili okoli 35 hektarjev površin in 4 hektarje pogozdili. Sanirali so 11 divjih odlagališč od 34, kolikor sojih odkrili udeleženci ekoloških taborov. V KS Čemšenik so pričeli z organiziranim odvozom odpadkov. V okviru programa vzdrževanja lokalnih cest so sodelovali v vseh KS. Sekali so odvečno drevje in grmičevje, urejali brežine, vozišča, kopali udarne jame in
vzdolžne jarke, čistili, urejali bankine...
Pri izvajanju javnih del je sodelovalo okoli dvajset delavcev, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Občinski proračun so javna delastala 1,700,000 tolarjev. Organizatorji so z opravljenim zadovoljni. IS je program za to leto že sprejel. Zajema kataster komunalnih naprav in določitev javnih površin, urejanje gozdnih površin in pogozditve, čiščenje obrežij in strug vodotokov, odstranjevanje divjih odlagališč, urejanje brežin in odvodn-javanja na lokalnih cestah in urejanje dvorišč ter okolice gradu Gamberk.
Ivana Laharnar
Skupno nad odpadke
Odpadkom naj bi končno dodelili pravo mesto in vsebino v celi republiki. Vsebino temu daje projekt IKROS (integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji). V eni od ekoloških regij nastopajo občine Domžale, Hrastnik, Radeče - Laško, Litija, Trbovlje in Zagorje. V oktobru lani leta je bil razpisan natečaj za projekt "racionalno gospodarjenje z odpadki." Izmed šestih ponudb iz Slovenije in tujinejekomisija,kijo sestavljajo predstavniki občinskih vlad in ministrstva za okolje in prostor, izbralikot najugodnejšega ponudnika firmo Bartel - Barkopa iz Celovca.
ObčinaZagoijejedoločenazakoordinatoija vseh aktivnosti in Ivo Vrtačnik je povedal, da bo ponudnik najprej izdelal idejni projekt in študijo. Projekt mora vsebovati osnovne usmeritve prej omenjenega "ikrosa". Ko bo pogodba podpisana, bodo začeli izdelovati študijo, zaključena pa naj bi bila v 150 dneh ( v drugi polovici tega leta).
I.L.
Milijon in več ton
V slovenskih rudnikih rjavega premoga letos načrtujejo velik izkop ali natančno 1.210 tisoč ton premoga (Hrastnik 445 tisoč, Trbovlje 500 tisoč, Zagorje 140 tisoč). Elektrarna Trbovlje naj bi ga prevzela 679 tisoč ton, ljubljanska toplarna pa 250 tisoč. Število zaposlenih bodo v premogovnikih tudi letos nekoliko zmanjšali, nespremenjeno število zaposlenih pa načrtujejo v trboveljskem in hrastniškem rudniku ter separaciji.
I.L.
Europlin šteje dobiček
Europlin iz Trbovelj je med temi redkimi zasavskimi podjetji v mešani lasti, ki poleg tega ustvarja še dobiček. Nastal je v letu 1991 v okviru prestrukturiranja zasavskega
premogovništva. Vložek tujega partnerja -italijanskega podjetja Vulcangas iz Riminija, znaša kar 61-odstotkov. Za Italijane so bili zanimivi predvsem zato, ker so hoteli nadomestiti skrčeno proizvodnjo doma, hkrati paTazširiti svoj vpliv. Z njegovo ustanovitvijo sej e začela no va proizvodnj a (plinske opreme), montažna in servisna dejavnost. V dveh letih so postavili 214 ogrevalnih sistemov, ki so najbolj iskani v preveč onesnaženih predelih S lo ven ij e. Podj etj e se letos n amerava vklj uči ti v rekonstrukcijo trboveljske toplarne, za njene potrebe naj bi dobavljali plin in zgradili polnilnico za plin v jeklenkah.
D.H.
Sedaj še H KS
Zasavska hranilno-kreditna služba skuša biti konkurenčna tako glede vezav kot vlog na vpogled ter kreditiranja. Še posebej izstopajo s tem, da svojim strankam za plačilni promet računajo samo polodstotno provizijo. Pri red nem po slo vanju ne zaračunavajo provizij, i razen pri plačilu s položnicami in pri posojilih. Že marca nameravajo uvesti devizno varčevanje oz. menjalnico ter tolarsko varčevanje z devizno klavzulo. To bodo opravljali v imenu Slovenske zadružne kmetijske banke, pri kateri imajo svojehranilne vloge dodatno zavarovane. Sicer paje zagorska HKS ena od 62 hranilnic, vključenih v zvezo hranilno - kreditnih služb Slovenije. Ljudi v zadnjem času zanima predvsem, če so hranilne vloge ustrezno zavarovane. Ustanoviteljici, kmetijski zadrugi z Izlak in Dola, jamčita z vsem svojim premoženjem, kije kar štirikrat večje od hranilnih vlog.
D.H.
SIZ v tujino
Posli Strojne- elektro industrije so v glavnem vezani na slovenski trg, kjer je vse manjše zanimanje za keramično in elektro industrijo, saj novih naložb in novih gradenj preprosto ni. Vzrok za to pripisujejo v SIZ predvsem lastninjenju, na katero čakajo slovenska podjetja. Posli s tujimi partnerji se pred leti niso obnesli zaradi izkoriščevalskih cen, ki so jim jih ponujali. V SIZ so zadovoljni predvsem s sodelovanjem s kranjsko Savo in koprsko Luko. Z nemškim partnerjem se pogovarjajo o večjem poslu, ki bi prinesel 50.000 mark mesečne realizacije, kar pomeni četrtino njihovega letnega plana. Za letos načrtujejo tudi odprtje lastne trgovine, v kateri biprodajali kompenzacijsko blago ter ponujali svoje storitve.
D.H.
Stanovanja za upokojence
V trboveljskem društvu upokojencev imajo evidentiranih kar 59 prosilcev stanovanj. Društvo upravlja s 143 stanovanji in vsa so zasedena. Kako je prišlo do tega, da človek, ki je že upokojen, še nima rešenega stanovanjskega problema, je skoraj nerazumljivo, saj bi bilo več kot normalno, da bi v času delovne dobe to pravico imel uresničeno v zadovoljivi kvaliteti. V društvu razmišljajo o garsonjerah. Pogovori z GIP Beton Zasavje o možnostih prenove v njihovem bivšem samskem domu so že stekle. Menijo, daje ta načrt posrečen, saj je objekt v solidnem stanju, priključen na komunalne vode, centralno ogrevan. Leži v mirnem stanovanj skem okolišu v zgornjem delu Trbovelj, v bližini pašo vsi potrebni objekti kot je trgovina, avtobusna postaja, banka, cerkev. Pogovarjajo se za gradnjo 16 garsonjer.
I.L.
Valorizirana
nadomestila
Zavod za zaposlovanje je na območne enote poslal obvestilo, naj le-te in prejemniki denarnih nadomestil vložijo zahtevek za priznanje valorizacije denarnega nadomestila za brezposelnost, zahtevo pa lahko vložijo na osnovi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Tu gre za valorizacijo od lanskega februarja do novembra, decembrski zneski pa bodo valorizirani avtomatično. Obrazce za zahtevke imajo na enotah zavoda za zaposlovanje, oziroma po novem Urada za delo. Izplačilo bo odvisno od razpoložljivega denarja v državni blagajni.
I.L.
Odprta vrata
Konec januarja sta bila v Medijskih	Toplicah
predstavljena idejni projekt znaka in barvnega sistema zagorske doline in vsebinski idej ni projekt Brošura (prospekt zagorske doline). Prisotni gostje - bili so z Ministrstva za turizem, Univerze iz Maribora, Formi tasa, občine Zagoije - so obliko in vsebino prospekta ocenili kot izjemno izvirno in lepo. Letos je leto turizma in načrtujejo, da bo prospekt stiskan v tem letu.
I.L.
Novi prostori
V gostišču Maček v Šentgotardu so 29. januarja uradno odprli novi radioamaterski klub v občini Zagorje. Zbralo seje 20 radio-materjev iz Zagorja, ter drugi gostje. Radiomaterji so opozorili na finančne probleme ter na pomankanje opreme v klubu. Glede finančne pomoči se klub dogovaija z nekaterimi sponzorji, denar pa nameravajo dobiti tudi z nekaterimi akcijami, kot so maratonski tek, kolesarjenje itd. Vse občane vabijo, da se jim pridružijo v njihovih prostorih vsak torek od 16. do 20. ure. Organizirati pa nameravajo tudi tečaje na KV in UKV področju.
K.G.
Zimsko kopanje
Za termalni bazen v Rimskih Toplicah smo bili doslej vajeni, daje pričel sezono v majskih praznikih. Letos pa se lahko kopamo že celo leto, ne glede na zunanjo temperaturo. Polovica bazena je namreč pokrita z montažno kupolo. Temperatura vode je ob pritočnih odprtinah 38 stopinj celzija, v bazenu pa se nekaj stopinj ohladi. Kopanje je prijetno tudi izven kupole, čeprav je temperatura zraka krepko pod ničlo. Pri plavanju
vzdihuješ svež zrak, kar vpliva nadvse osvežujoče. Po kopanju ne občutiš utrujenosti kot v poletnih ali v zaprtih bazenih. Zdravilne učinke termalne vode pa tako poznamo.
F.M.
Zagorski
taborniki
Zagorski taborniški odred Polde Eberl - Jamski je pred kratkim pripravil občni zbor. Pregledali so dosežke v letu
1992	in ugotovili, da so izvedli vse, kar so si na začetku leta zadali. Organizirali so del vodniškega tečaja, izšolali dva sodnika in vodnika, udeležili so se vseh republiških tekmovanj, na katerih so bili zelo uspešni. Načrti za leto
1993	so zelo obsežni. Udeležili se bodo vseh akcij, ki jih organizira Republiška organizacija. Glavna akcija v tem letu bo letni tabor, poleg tega pa se bodo udeležili še različnih tekmovanj, ki bodo potekala celo leto. Upajo, da bodo kljub finančnim težavam vse načrte uresničili.
S.G.
Janezek
Tudi učenci srednje Elektro šole iz Zagorja so se odločili, da bodo letos zopet izdali časopis, ki pa se po novem imenuje Janezek, odgovorni zanj pa so sami fantje. Pri nastajanju časopisa jim pomagajo učenci, ki dajejo svoje predloge, sestavljajo lestvico, zaupajo svoje težave v Zaupnih besedah itd. Fantje opravljajo svoje deloz veseljem in v časopisu se vedno najde za vsakogar nekaj. Je pa to verjetno eden izmed redkih časopisov, ki ima nagradne igre. Upajmo, da bodo fantje še naprej tako vestno sestavljali časopis in da se bo naslednja številka Janezka zopet ustavila pri nas na Zasavcu.
S.G.
Priključite se
23 pohodov in izletov se bo letos zvrstilo v organizaciji zagorskega planinskega društva. Dvoje akcij so že uresničili, zdaj jih čakajo še vse preostale, načrtovane za leto 1993. Nekaj med njimi jih kaže posebej omeniti. Občni zbor društva bo 4. aprila na Zasavski gori; srečanje mladih zasavskih planincev bo 30.maja v Gorah nad Hrastnikom, srečanje vseh zasavskih planincev pa bo 13. junija na Kopitniku, prav tako na hrastniškem območju.
Vse, ki privlačijo pohodi po transverzalah, vabijo planinci najprej na pohod po Badjurovi planinski poti, in sicer 24. aprila; pohod po poteh Storžiške transverzale pa je predviden 12. in 13. junija. Pomemben dogodek v letošnjih akcijah društva bo nedvomno prireditev v počastitev 20. letnice doma na Čemšeniški planini. Proslava bo po vsej veijetnosti 20. junija dopoldan, kot se spodobi pred planinskim domom na tej daleč naokoli znani zasavski planini.
Kdorkoli gre rad po zahtevnejših planinskih in gorskih poteh, bo v letošnjem programu društva našel pohod na Komno in Črno prst. Km in Babo, pa na Okrešelj in še kam. Svoj namen bodo vse te akcije dosegle še dosti bolj, če bodo kolikor toliko množične, če se bo priglasilo še več ljubiteljev naših hribov in gora, kot lani. Ni treba posebej omenjati, da skušajo biti tudi s prevozi avtobusov kar se da poceni. Skratka, da pri teh pohodih in izletih ne gre za velike stroške, na kar društvo prav tako opozarja v svojem vabilu vsem, ki se žel ijo sprosti tve na svežem zraku v neokrnjeni naravi.
M.V.
Težave
Livarne
V trboveljski Livarni, njen lastnik je Talum iz Kidričevega (nekdanja TGA), so se s pomočjo Sklada RS za razvoj lotili sanacije poslovanja. Ta med drugim zalite va tudi zmanjšanje števila zaposlenih od sedanjih 138 na okrog 100 delavcev. Obveznosti do preseženih delavcev prevzema Sklad oz. Ministrstvo za delo, v Livarni pa si prizadevajo ohraniti čimveč aktivnih delovnih mest s spodbujanjem samozaposlovanja in uvajanja dodatnih programov.
Po besedah direktorja, inž. Branka Lenarta, morajo delavce odpuščati zaradi ekonomskih in tehnoloških razlogov. Že lani so zmanjašali obseg proizvodnje, saj so z razpadom Jugoslavije izgubili 80 odstotkov nekdanjih trgov. Slovensko tržišče je nezanesljivo, saj v Livarni izdelujejo polizdelke za kovinsko in avtomobilsko branžo, ki sta v hudih težavah. Tudi na večji izvoz za zdaj še ne morejo računati, čeprav so v prvi poloviei lanskega leta avstrijskemu kupcu prodali za 2,3 miljene mark izdelkov. S tolikšno prodajo na tuje računajo tudi letos, ob tem pa se zavedajo, da s cenatiti in kvaliteto svojih proizvodov težko konkurirajo na zahodnoevropskih trgih. Livarna je v zadnj ih letih v tehnološkem razvoj u močno zaostala, njena oprema (stroji so stari povprečno 20 let) je izstrošena in zastarela. S tehnološkimi spremembami, ki jih že uvajajo, skušajo avtomatizirali del proizvodnega procesa in tako povečati produktivnosti in izboljšati kvaliteto izdelkov. Izračunali so, da bi za naložbe v tehnološki razvoj, potrebovali okrog 3 milijone mark, česar pa sami, brez tujega kapitala, ne bodo zmogli. Na tuj a sov laganj a pa, kol pravi Branko Lenart, lahko resno računajo šele potem, ko se bo v Evropi ustavila recesija v avtomobilski industriji, kije potencialni kupec Livarninih izdelkov.
Manca Ocvirk
Nič o blokadi
Proti pričakovanjem so se na 25. seji Skupščine občine Trbovlje držali dnevnegareda, o blokiranem občinskem proračunu pa so molčali. Očitno se jim je zdelo pomembnejše reševanje komunalnih težav in sprejemanje občinskih odlokov, katerih (vsaj večino) zaradi blokade proračuna ne bo mogoče izvajati. Odločili pa so se narediti konec skupščinski nesklepčnosti, saj so še pred zasedanjem izvedli anketo med poslanci ali so za ali proti predlogu predsedstva skupščine, da za zagotovitev sklepčnosti uvedejo sejnino v višini 2.000 tolarjev. Od 32 oddanih glasov seje 21 poslancev odločilo za, 11 pa proti predlogu.
B lokada proračuna je bila omenjena s strani petih poslancev, ki so med drugim zaradi blokade predlagali glasovanje o zaupnici vladi. Vendar se odborniki niso odločili niti za glasovanje o zaupnici. Predsednico sindikata pa je zanimalo, zakaj soz zajamčenimi plačami prizadeti delavei upravnih organov, ki niso krivi za nastalo blokado. Županov odgovor se je glasil, daje bil zakon sprejel šele pred dnevom in da občinski organi še nimajo njegovega čistopisa in zvedbenih komentarjev in zato ne more dati pojasnila.
Nato so po dnevnem redu sprejeli vrsto občinskih odlokov: odlok o vzdrževanju javne snage, komunalni ureditvi mesta in zunanjem izgledu mesta in naselij občine Trbovlje; odlok o komunalnem nadzorstvu v občini Trbovlje; odlok o ustanovitvi Zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje; odlok o ustanovitvi Gasilskega zavoda Trbovlje; odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Trbovlje in javnega zavoda Zasavske lekarne Trbovlje in odlok o spremembi odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje PE Revirski borci. Razrešili so dosedanjega načelnika Medobčinskega inšpektorata občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje Vladimira Kojnika, ker je bil imenovan za predsednika IS občine Zagorje, ter na
njegovo mesto imenovali Stanislava Goloba.
Suzana Sivka
Več za socialo
Ilrastniški izvršni svet je zasedal 9. februarja in na seji obravnaval predlog renominacije proračuna občine Hrastnik za leto 1992 na podlagi Zakona o proračunu RS. Vzrok za renominacijo so dodatna sredstva RS zaradi vse večjih socialnih problemov. Delež sredstev, namenjenih za zagotavljanje plač, materialnih stroškov in sredstev za zagotavljanje socialne varnosti nenehno narašča na račun deleža za financiranje gospodarske infrastrukture, zato so sklenili, da bodo od Ministrstva za finance zahtevali dodelitev dodatnih sredstev za financiranje plač, socialne pomoči in za sanacijo plazov.
Na seji so obravnavali tudi delovni osnutek proračuna občine Hrastnik za leto 1993. Osnova za izdelavo osnutka so očiščeni prihodki v preteklem letu, saj del sredstev za socialno varnost po novem prispeva država. Ugotovili so, da proračunski primankljaj v preteklem letu znaša 25.753.200 tolarjev.
Na seji so obravnavali predlog o ustanovitvi novega posjetja za proizvodno in predelavo plastičnih in umetnih smol. Osnovnaproizvodnja tega podjetja, ki bi zagotovil vsaj 12 novih delovnih mest, bi bilaproizvodnjaplovil. Podjetje bi najprej delovalo kot družba z omejeno odgovornostjo, v kateri bi večinski delež imel hrastniški IS, ostala dva partnerja (Veplas in šviearski partner) pa enak delež. Kasneje bi se z razširitvijo podjetja le - to preoblikovalo v delniško družbo. Ustanovitveni delež znaša 126.000 nemških mark, proizvodnja v novem podjetju pa naj bi stekla že marca. Veplas in švicarski partner zagotavljata, da ekološke nevarnosti za okolje ni, lahko pa je prisoten le neprijeten vonj, ki zdravju ni škodljiv. Če se bodo sosedje novega obrata (postavili naj bi ga v Novem Dolu) s to razlago strinjali, tudi prav.
Suzana Sivka
Od 19. januarja letos je ŽR proračuna občine Trbovlje blokiran v višini 79 miljonov tolarjev ali v višini trimesečnega občinskega proračuna. Ljubljanska banka je vnovčila četrti kupon obveznic, kije sicer zapadel že 1. januarja letos, denarja na žiro računu pa ni bilo, niti ne obljubljene državne pomoči. Zakon o financiranju javne porabe določa, da občine, ki ne morejo izpolnjevati dospelih obveznosti iz dolgoročne zadolžitve, uporabljajo sredstva finančne izravnave, ki se zagotavljajo tej občini, za naslednje namene: za plačilo storitev v vzgojno-varstvenih ustanovah, na področju socialnega varstva, v osnovnih šolah, za plače in materialne stroške medobčinskih inšpekcijskih služb in občinskih sodnikov za prekrške ter za zajamčene plače delavcev in funkcionarjev v organih, ki se financirajo iz občinskega proračuna.
Nekoč...
Pred petnajstimi leti je bil marsikje samoprispevek edini gotovi vir sredstev za izgradnjo komunalne infrastrukture. Razpoloženje ljudi se je obrnilo proti
V Zagorju so doslej prodali za 5,5 milijonov nemških mark obveznic. Po njihovem amortizacijskem načrtu bodo morali največ obresti in glavnice poplačati v letu 1994. Vodstvo zagorske občine meni, da bodo zaradi tega na meji prisilne uprave, da pa seje bodo uspeli rešiti. Finančno stanje še dodatno slabšajo najeti bančni krediti in prenos obveznosti iž preteklega leta, ter dejstvo, da so več "emisijskega" denarja vložili v komunalno infrastrukturo kot podjetniške programe.
Poenostavljeno bi lahko rekli, da bodo Zagorjani v prihodnjih letih, vsaj kar se gradnje komunalne infrastrukture Uče, sami sebi nekakšna prisilna uprava. Predsednik Skupščine občine Zagorje Matjaž Švagan pravi, da so z obveznicami in bančnimi krediti praktično onemogočili izgradnjo infrastrukturnih objektov v naslednjih šestih letih.
samoprispevkom, občine pa so na bolj ali manj domiselne načine še naprej zbirale potrebna sredstva. Konec leta 1989 so se v Zagorju domislili nekaj novega - prve občinske obveznice, ki so bile v skladu s tedanjimi idejami o razvoju tržne ekonomije in trga vrednostnih papirjev. Temu zgleduje nato sledilo še deset občin. Obveznice občine Zagorje so bile namenjene predvsem pospeševanju oblikovanja novih delovnih mest v zasebnih podjetjih. Emisija je bila vredna 10 miljonov nemških mark, obljubljale pa so visoke 11-odstotne obresti, odplačevali naj bi jih v osmih letih. V programu izdajanja obveznic je zapisano, da zanje jamči občina Zagoije s svoj im proračunom in imetjem, računajo pa tudi na državno podporo.
Zagorskemu vzoru je sledila tudi trboveljska občina in januarja 1990 izdala obveznice v vrednosti 10 miljonov nemških mark, z odplačilno dobo 10 let in 10 odstotnimi obrestmi . Tedaj je gospodarstvu v občini oz. velikim podjetjem, kot sta Iskra in Strojna tovarna s približno 1500 zaposlenimi, grozil propad. Z izdajo obveznic se je občinsko vodstvo odločilo reševati gospodarstvo. Občinaje namenila 74 % obveznic za sanacijo podjetij (Iskre, Strojne tovarne Trbovlje, Ipoza), ostale pa za kreditiranje drobnega gospodarstva (5 %) in komunalno infrastrukturo (21 %). O
vse večji brezposelnosti v občini in vedno hujših težavah pri poravnavanju obveznosti z naslova dospelih kuponov obveznic so obveščali državno vlado in predlagali, da se del obveznic, namenjen za sanacijo navedenih podjetij vključi v javni dolg republike Slovenije. Zakon o financiranju javne porabe je le nejasno opredeljeval kdo bo pokril morebitni primanljaj pri izdajanju obveznic, če le te presegajo finančno zmožnost občine. Niti ni določal, zakaj se lahko z obveznicami zbrani denar porabi.
... in danes
Doslej so v Trbovljah prodali za 8,5 milijona nemških mark obveznic. Znesek je za približno 35 odstotkov presegel višino sredstev, kije namenjena za celotno javno porabo občine. Z zapadlostjo četrtega kupona se je ŽR trboveljske občine znašel v blokadi. Državni zbor je sprejel spremembe in dopolnitve zakona o financiranju javne porabe, ki naj bi omejil razsipništvo občin. Finančno ministrstvo meni, da občine niso denarja porabile le za pospeševanje gospodarske infrastrukture, ampak za prestrukturiranje opešanega gospodarstva. Večina obveznic seje tako znašla v rokah poslovnih bank.
Tudi na trboveljsko občino letijo očitki, da je z izdajanjem obveznic reševala le zasavsko banko in ne delovna mesta v Iskri, SIT in Ipozu. Tako se po novem zakonu občine lahko zadolžijo le v obsegu, ki ne presega 10 odstotkov sredstev za javno porabo v letu zadolževanja. Kot dodaten pogoj pa je sprejeto tudi določilo, da naj bi odplačilo glavnice in obresti ne preseglo 5 odstotkov sredstev za javno porabo v posameznem letu odplačila. Za trboveljsko občinoje vsekakor že prepozno in jo lahko reši le še državna intervencija, ki jo zaenkrat neuspešno zahteva. Država se bo pač morala odločiti, ali so denar res zapravili ali pa, kot trdijo v občinskem vodstvu, rešili 1000 delovnih mest in s tem državi prihranili precejšnje socialno breme.
Suzana Sivka
x;xx*xxxxxx;.;.x*x-x-x x X'.XvX.X X XvXX'InX* XXXXXXXXX'X'X’X'X'M X ‘ X-ì-X-XX’X'XXXXXXXn
mm
::lit
M
JeTSniCE a®"
■	Znani Slovenci. Na tekmi leta v I Irastniku med znanimi Slovenci in znanimi 1 lrastničani se je vratar domačih, sicer pa hrastniški notranji minister Franci Kovač - Notranja zadeva na predstavitvi suvereno postavil k znanim Slovencem. Domači so ga le spravili v svoj gol, ostaja pa vprašanje, kaj pomeni tovrstno dejanje. Morda ga novi minister za notranje zadeve Ivan Bizjak • Niprcdsednik prestavlja na delovno mesto v Ljubljano.
■	Znani Hrastničani. Hrastniškovladojc na prej omenjeni tekmi rešil z lepim golom Brane Majes - Ve-des podpisi. 1 lrastničani ugibajo, kaj ga je napeljalo na takšno dejanje. Ali to pomeni odmrznitev odnosov med TKI in občino ali pa si zgoraj omenjeni le pripravlja teren za novo službo.
■	Strah. Predsednik hraslmške vlade Slane Kirn - Formula seje na že dvakrat omenjeni tekmi zgrozil ob pogledu na nove drese svoje ekipe. V proračunu že tako škripa, fantje pa si privoščijo najnovejšo modo. Na sejah bo še vroče...
■	Pozabljivost. V I Irastniku padajo slave, koliko bo stala pozabljivost Leonarda Hektarja - Modulusa. Na svojem klubu seje zahvalil za sodelovanje vsem, od svetega boga do snažilke, pozabil pa jena svojega župana. Proračun sc menda krči...
■	I)aj mi Micka... Roman Rozina - Rozi seje že pred objavo tednika s prispevkom o obveznicah z milozvočno glasbeno podlago (Daj mi Micka peneze nazaj, da odidem v drugi kupleraj) diskretno odstranil iz. Zasavja. Odšel je na krajše počitnice. Menda si jih je vplačal z vnovčenim kuponom trboveljskih obveznic (prehitel je Zdenka Fritza - Desetdina). V naslednjem tedniku lahko pričakujemo nadaljevanje s pesmijo Vse se vrača, vse se plača.
■	Podpora. Zasavske novinarje krepko zanima, kakšne prebliske lahko pričakujejo od Občinarjev z zajamčenimi plačami.
■ Zajamčeni dohodki. Če bodo imeli trboveljski Občinarji daljši čas zajamčene plače, se utegne zgodili, da bodo iz občine ptički odleteli na
Miran Jerič - Visoko čelo:"J... ga, plače kot plače. Pridejo pa grejo... Glavno, da žuriramo."
Foto: Itrunko Klančar
boljše. Potem bodo lahko npr. župana poiskali na Zavodu in zaposlili kar zjavnimi deli.
■ Prodajalci. Redakcija jetrnic odločno protestira, ker sta zagorska vodilna Matjaž Švagan - Čižek in Vladimir Kojnik - Električar prodaja Iksema. V času vladanja stare garniture je bil Iksemčcst gost naših jetrnic. Sedaj iščemo novega junaka.
Počitnikovanje
Škoda, da jc čas volitev že mimo. Politiki nam v predvolilnem času obljubljajo še vse kaj večjega in zahtevnejšega, kar je sneg med šolskimi počitnicami. Naslednje volitve naj bodo takoj po počitnicah in zasneženi bodo vsi bregovi. Pa če bi morali sneg z rokami delati.
Postrgamo pa moderna družba. Tudi letos smo načrtovali epidemijo gripe med počitnicami. Otroci imajo največ časa biti bolani, ko so počitnice. Da ne bi trpel pouk.
Šolniki so zaradi tega že protestirali. Menda zgolj zaradi neke površne tajnice la njihov protest ni prišel med stavkajoče zahteve po višjih plačah. Zaradi takšne organizacije gripe so razredi preveč polni, otroci preveč zdravi in živahni...
Nezadovoljni so tudi zdravniki. Pravijo, da s takšno kampanjsko proizvodnjo ne bomo prišli v Evropo. Kot, da se jim je malce stožilo po starih planskih časih.
Starši, vsaj nekateri, pa so bili tega dejstva kar veseli. Ni se jim bilo treba izmišljati izgovorov, zakaj ne morejo otrokov peljati na daljni obljubljeni sneg ali še kam dlje. Limone so še vedno znatno cenejše kot smučarske karte.
Počitnice so mimo, gripa tudi, in ker tudi stavke učiteljev ne bo, bodo otroci polni znanja. Nekateri srečneži bodo kdaj kasneje, če bodo dobili delo, lahko to znanje tudi prodajali.Drugi pa se bodo, z malce nostalgije, spominjali časov, ko sojini bile vsake počitnice prekratke.
Roman Rozina
Matjaž Kmecl - Kultura komentira prehod iz politike nazaj v kulturo.
Koto: Branko Klančar
Potiorek, Potiorek
Pozorno sem prebral polemiko o graščini in posestvu Potiorek. Ker sem že pisal v Zasavcu o graščini, bi še enkrat rad izvedel nekaj podrobnosti. Kot bližnji sosed sem kar dobro poznal razmere v graščini in njihove gospodarje.
Nekaj mi ni jasno. Kako lahko porušiš neko tujo zgradbo - v tem primeru Potiorek - če ni poznan ne lastnik, še manj pa lastništvo? Kako lahko dobiš gradbeno dovoljenje za nekaj, kar ni tvoje po zakonu, pa tudi ni družbeno? Meni to ni jasno. Kdo je dal dovoljenje za izravnavo graščine (enako usodo je doživel tudi biser domače arhitekture - kozolec
dvojnik)? Zapisano je, da je posestvo leta 1948 prešlo v družbeno last. Naj se enkrat za vselej napiše, daje bilo vse, kar spada k posestvu Potiorek, zaplenjeno. Res ni treba nobene olepšave. Mnogi vemo, kaj seje takrat dogajalo in tega ne bomo pozabili. Sprašujete se, ali so bili gospodarji naši ljudje. Kateri državljani pa so bili pred 200 leti in potem vse do leta 1948? Saj so se na našem ozemlju menjavale države in njihove ureditve. Ljudje pa so tu vedno živeli v miru in slogi ter pridno obdelovali polja in skrbeli za gozdove.
O pravnih naslednikih bi dodal: zadnjagospodarjadoleta 1948 sta bila Oskar Potiorek in njegovaženaFranckar. Kavšek. V zakonu nista imela otrok. Živijo pa še nečaki in nečakinje že pokojne Francke Potiorek. Menim, da se bodo tako, kot se je porušila graščina in kozolec, porušila tudi ostala poslopja. Ostali bodo gozdovi, kijih bodo izkoriščali spretni zaslužkarji. Saj dobro vemo, kaj se je dogajalo po letu 1948 s takimi
gozdovi. Sedaj gledamo stanje popolnoma uničenega gospodarstva na tem nekoč ponosnem biseru našega Zasavja - graščini Potiorek.
Tone Juvančič, Podkum
Invalidka
Nisem invalid in nimam matere invalidke, vendar sem zgrožen nad tem, kar se dogaja. Sem sosed matere invalidke in samohranilke, ki živi s sinom, ki se šola. Težko, skromno se preživljata. Ko je šlo podjetje v stečaj, so jo lepo odstranili, kot mnoge druge invalide in samohranilke. Sedaj dobiva iz socialne 14.000 SIT z otroškim dodatkom. Ne vem, zakaj se dela taka "svinjarija"? Najprej govorijo, da na prvem mestu ostanejo invalidi in samohranilke, nato pa so na prvem mestu na cesti. Kakšni so odgovorni, da iz reveža naredijo še večjega reveža in ostanejo le tisti, ki imajo "dobre zveze". Seveda je hudo tudi za zdrave delavce, vendar imajo invalidi napapirju prednost, da ostanejo. Mislim,
da bi zdrav človek prej dobil zaposlitev, kot pa invalid.
Ne dela se samo tu krivica, tudi v Trbovljah na invalidski komisiji. To invalidko niso upokojili, čeprav je imelaprecej operacij. Upokojili pa bodo tistega, ki se bo naredil še bolj neumnega kot je. Zakaj imamo tako krivično komisijo? Naj se postavijo v kožo invalida, ki se komaj preživlja. Mislim, da bi morali to delo prepustiti komu, ki bi bil pravičnejši.
Niko Prah, Zagorje
Opravičilo
Podpisana Karel in Kristina Krček, stanujoča Krištandolska cesta št. 1, Dol pri I Irastniku, se javno opravičujeva Ilildi Lipovšek, Krištandolska cesta št. 13, zaradi napačnega tolmačenja mejnih zemljišč.
Karel in Kristina Krček, Dul pri Hrastniku
Februarja in marca bo potekala vZasavju velika Zasavčeva akcija, v kateri bomo predstavili Zasavca in zbirali nove naročnike časopisa. Zakaj se ne bi na časopis, ki bo izhajal od marca naprej vsak teden, naročili? Zakaj bi morali Zasavca vsak četrtek iskati pri prodajalcih, če vam ga lahko prinesejo na dom? In to 10 odstotkov ceneje.
Ne pozabite, v Zasavju boste brez Zasavca kot v Sahari brez vode. Brez heca.
Za nove naročnike (in tudi vse dosedanje) smo
pripravili posebno nagradno igro, pri kateri so nam priskočili na pomoč sponzorji. Nagrade so privlačne. Izžrebali jih bomo na javni prireditvi, na kateri ne bo nikomur dolgčas. Prireditev nameravamo pripraviti konec marca. Do takrat torej poteka naša nagradna igra Zasavc nagrajuje najbolj zveste.
Ne odslovite naših mladih prijateljev, ki vas bodo v naslednjih dneh obiskali. Poslušajte jih. Z akcijo zbiranja novih naročnikov si bodo zasavski osnovnošolci, ali pa malo starejši, prislužili kakšen dodaten tolar za končni izlet ali drugo pametno naložbo. Torej -
Zasavcem v boljše Zasavje.
NAGRADE za zvestobo Zasavcu
1. Vrednostni bon v znesku 15.000 SIT: TAPI d.o.o., Kisovec
2.1500kg cementa: ABC TEHNOHITd.o.o.,Trbovlje
3.	Telefon Panasonic: EUROTRADE, Zagorje
4.	Vrednostni bon v znesku 12.000 SIT: KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o., Izlake
5.	Darilni paket v vrednosti 10.000 SIT: MERCATOR - SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE HRASTNIK d.o.o., Hrastnik
6.	Vikend rent-a-car (Škoda Favorit): RENT-A-CAR JUVAN, Zagorje
7.	Vikend paket za 1
osebo in 2 x 5 kopanj v pokritem bazenu:
MEDIJSKE TOPLICE d.d., Izlake
8-9. Vrednostni bon v znesku 8.000 SIT ; Rotex črpalka: ROTEX d.o.o., Zagorje
10.	1000 kg cementa: CEMENTARNA TRBOVLJE d.d.,Trbovlje
11.	Telefonski aparat Eta 811: PTT PODJETJE TRBOVLJE p.o., Trbovlje
12.	Infra svetilka: ULTRA d.o.o., Kisovec
13.	Stropna
halogenska svetilka: SIJAJ	HRASTNIK,
Hrastnik
14.	Darilni paket v vrednosti 5.000 SIT: TKI
HRASTNIK, Hrastnik

PEPITA
tmwmtMt spectmemt
Éì
I
È
È
If
È
išče KV natakarice in natakarje, delo v popoldanski izmeni (redna zaposlitev).
Interesenti naj se dne 15.02.1993 ob 10h zglasijo na naslov:
RUDARSKA C.9, KISOVEC
^ ENTER Jošt d o o
import export
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
CKofcxJVQ*;s&a 17* Ttbavtfe)5
MALOPRODAJA:
>	KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
>	PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
>	POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6
mmmmmmmm

ai
■5?
rekreacijski center 14. oktober hrastnik
VAS VABI NA:
- KOPALIŠČE S SAVNO, SOLARIJEM TER MASAŽO
odprto vsak dan: 9h-l2h; I6h-2lh
-ŠPORTNO DVORANO S TENISOM
-KNJIŽNICO Z VIDEOTEKO
vsak dan od lih - I9h
za dodatne informadje poklidte na telefon:
41 134
41 354 (bazen, telovadnica)
AVTO SERVIS
C. zmage 65, 61410 ZAGORJE, telefon: 0601 61-195
PRODAJA AVTOMOBILOV -KOOPERACIJA DRNOVŠEK
TAVRIA
poraba 51 na 100 km motor l.ll
cena 547.677,00 sit (do registracije) pooblaščen servis
AVrOKLEPARSTVO AVTOL1ČARSTVO AVIV) MEHANIKA AVTOELEKTRIKA
LAKIRANJE AVTOMOBILOV V KOMORI.
Bo 400 ljudi iz Steklarne še ta mesec na cesti? Ali so res z boni in plačo delili tudi delovne knjižice? Kdo bo v tovarni ostal brez dela? Bodo to le delavci, ali bo podobna usoda doletela tudi pisarniške moči? Ali so vodilni res speljevali denar na svoj račun preko zasebne firme? Bodo vSteklarni štrajkali? Bodo steklarji vrgli svojo vodstvo? Vprašanja, ki so se kot veter raznesla po hrastniški dolini ob novici, da nameravajo ustaviti proizvodne linije v programu embalažnega stekla. Seveda terjajo odgovor.
Že znana zgodba
V Steklarni je zaposlenih okrog 1150 delavcev. Podjetje, ki pretežni del proizvodnje embalažnega, gostinskega in razsvetljavnega stekla izvozi (lani so izvozili okrog 73 odstotkov fizičnega obsega proizvodnje), je že nekaj let v krizi. Razpad Jugoslavije in velika izguba južnega trgaje podjetje pripeljajo na rob propada. Če objektivnim razlogom prištejemo tudi subjektivne (nekatere so pogojevale tudi zamenjave v vodstvu firme), je slika o težavah popolnejša. Po besedah direktorja Steklarne Stojana Binderja si je novo vodstvo vzelo nekaj časa za temeljito analizo tržnih in proizvodnih možnosti podjetja. Odločili so se, da začasno ali trajno ustavijo vse dejavnosti v podjetju, ki s poslovanjem ne pokrivajo niti direktnih stroškov in preoblikujejo podjetje (decentralizirajo vodenje in dosledno uveljavljanje poslovno tržnih meril).
Kaj to pomeni? Stojan Binder pravi: "Izvajanje prvega ukrepa pomeni začasno ustavitev proizvodnje embalažnega stekla in evidentiranje začasnih tehnoloških viškov med 300 in 400 delavcev. Izvajanje drugega pa omogoča firmi vzpostavitev mehanizmov, ki bi v podjetju vzpodbudili
nov razvojni ciklus in s tem ponovno zaposlitev večino delavcev, ki bi ostali brez dela.”
Embalažno steklo ]e živa izguba
Vodstvu Steklarne so pri ugotavljanju smotrnosti proizvodnje embalažnega stekla pomagali strokovnjaki ljubljanskega inštituta ITEO. Ugotovili so, da je na sedanji lokaciji dolgoročna perspektiva proizvodnje embalažnega stekla vprašljiva. Čeprav so to steklo izvažali (največ v
Razbitine.
Italijo), sta lanska devalvacija lire in padec cen povzročila za četrtino manjši prihodek. V vodstvu ne vidijo druge rešitve, kot ustavitev proizvodnje, saj je izguba manjša, če proizvodnja ne teče. Od preteklega tedna tako delale še ena linija v proizvodnji
embalažnega stekla (prej štiri).
Sindikalne pravice
Štrajk je seveda beseda, ki se je v Steklarni v zadnjih tednih pogosto slišala. Šef sindikata v Steklarni Soniboj Knežak je povedal, da so ljudje v tovarni seveda slabe volje, saj jih mori negotovost. Tudi ustavili bi se. Vendar zaenkrat prevladuje mnenje,dasštrajkom nebi nič naredili, saj navsezadnje dobijo v roke le tisto, kar sami naredijo. "Koga naj izsiljujemo," še doda Knežak. Je pa sindikat postavil direktoiju na mizo šest zahtev. Knežak pravi, da so večinoma dosegli svoje: "Cel obrat se zaenkrat ne zapira, program o reševanju delavcev direktor izdeluje, v reševanje problemov so vključili vodje obratov, dosegli smo zamenjavo odgovornih delavcev za komercialo in finance. Pozanimali smo se tudi okrog poslovanja privatnih podjetij. Za najbolj spornega, Euroglas, smo ugotovili, da nima niti odprtega žiro računa. Je torej speče podjetje. Od svojih zahtev ne nameravamo odstopati, skušamo pa pri reševanju težav čimbolj tvorno sodelovati z vodstvom tovarne." Vsekakor bo pisarna sindikalnega predsednika v naslednjih tednih najbolj oblegan prostor v Steklarni. Vse je namreč dobro, dokler se govori o viških, razpravlja o dopustih in nujnih začasnih odhodih iz tovarne. Drugače je, ko sc ime pojavi na spisku.
Najprej dopusti, potem...
Te dni so poslali nekaj ljudi na dopuste (okrog 30). V ponedeljek bodo okrog 70
tv.vrivrtvtv^vtv.j.v.v.v-l.v.,.^^ - • • .v.v.;.v.v.;.v.|.v.'.v.v«v*v»j P^^XvX\vXvXvXvXvX;X;!;Iv.I;i;>X xXxivIvXvX'I'XvIvIvXv^vj
ljudi prerazporedili nadrugadelovna mesta, potem pa pričeli še s prekvalifikacijami delavcev. Direktor Binder meni, da bo pretežni del ljudi le kratek čas na dopustu.
Sicer pa je reševanje problemov po Binderjevem mnenju takšno: "V firmi smo odločeni, da bomo skušali v najkrajšem času večji del ljudi, ki sedaj pomenijo višek, spet primerno zaposliti. Tako uvajamo v polavtomatski proizvodnji razsvetljavnega stekla (kristalne plafoniere) štiriizmensko delo, kjer bomo zaposlili 60 novih ljudi. Delavce bomo priučili in prekvalificirali. Dela je v tej proizvodnji dovolj. Aktivirali bomo še eno peč za proizvodnjo gostinskega stekla (doslej je delala ena, druga pa stala). Z dodatnimi napori komerciale bomo lahko peč zagnali jeseni letos in na dveh linijah zaposlili okrog 70 ljudi. Upam, da bomo lahko ponovno zagnali tudi proizvodnjo embalažnega stekla, ko sc bo trg na tem področju malo umiril. Vendar je vprašanje, kdaj?"
V Steklarni so pripravili še nekaj rešitev. Tako iščejo možnost alternativnega programa na strojih, ki jih morajo sedaj konzervirati. Če bo zadeva uspela, bo delo našlo spet okrog 60 ljudi. V dckorirnici stekla bodo uvedli tretjo izmeno in dodatno zaposlili 10 ljudi. Načrtujejo tudi proizvodnjo maloserijske kartonske embalaže (najprej za svoje potrebe), kjer bi lahko zaposlili deset ljudi, v glavnem invalide. Tudi v orodjarni je sedaj okrog 20 delavcev preveč. Strokovnjake bi bilo seveda škoda izgubiti, zato iščejo dodatne
posle zanje. Prvo tipanje trgaje menda kar optimistično. Binder dodaja, da bodo tudi drobne dejavnosti (npr. sposobne vzdrževalce) ponudili trgu.
Dodatni optimizem vzbuja nov agent za nemško tržišče, ki obeta večje možnosti za prodor na zahodno tržišče. Steklarna je kvalitetno in tehnološko na področju navadnega belega stekla lahko konkurenčna Evropi, z novimi proizvodi pa bi lahko svojo prodajo na teh trgih precej povečala. In s tem obogatila tudi ponudbo doma, kjer pa namerava že letos prodati le še desetino svoje proizvodnje. Vse ostalo naj bi šlo v izvoz. Računajo na izvoz v skupni vrednosti okrog 17 milijonov dolarjev.
Seveda se bodoposlužili tudi vseh drugih zakonskih možnosti, ki olajšajo položaj delavcem in firmi ob podobnih težavah (prekvalifikacije, dokupi let, predčasne upokojitve). Po besedah direktorja bodo skušali najprej ljudi zaposlili znotraj firme, šele v zadnji fazi pa ugotavljati trajne presežke. Kakšni bodo, je precej odvisno od sposobnosti ekipe, ki bo izvajala zadane ukrepe. Z gotovostjo pa lahko zapišemo, da verjetno ne bodo ostali v tovarni tisti, ki imajo delovne vize. Potečejo jim jeseni letos in prav verjetno je, da jim jih država ne bo podaljševala, če že državljani Slovenije nimajo dovolj dela.
V sami Steklarni se obetajo tudi strukturne spremembe. Lahko rečemo, da bo šla Steklarna na koščke. Pravzaprav bolj kose. V prihodnosti naj bi postala
holding, znotraj njega pa bi ustanovili samostojna podjetja (npr. orodjarna, dekoracija, invalidsko podjetje - v tem sklopu kartonska embalaža). Znotraj firme pa bodo delovali profitni centri.
Manjkajoči odgovori
Na začetku smo postavili vprašanja, ki so delno že dobila odgovore. Naj ponovimo: delavci Steklarne ne bodo kar tako leteli na cesto. Skušali jih bodo prekvalificirati in najti ustrezno zaposlitev. Čeprav je preveč optimistično pričakovati, da se v hrastniškem Uradu za delo ne bodo ukvarjali niti z enim odpuščenim delavcem iz Steklarne. Ob bonih za plače niso delili tudi delovnih knjižic. V tovarni ne nameravajo iskati odvečne delavce le v obratu embalažnega stekla, kije na udaru, ampak tudi drugod. Tudi vpisamah, zatrjuje direktor Binder. Kraje in posli v škodo tovarne preko privatnih finn vodilnih so verjetno bolj stvar domišljije, kot pa resničnosti. V sindikatu so odločeni, da zaenkrat ne bodo štrajkali, saj bi s tem škodili največ sebi. Svojega vodstva steklarji (vsaj zaenkrat) niso vrgli. Dosegli pašo razrešitev dveh članov ožjega vodstva Antona Žagarja in Zdenke Fabjan. Steklarna je že objavila razpis za nove ljudi na področjih, ki sta ju pokrivala.
Seveda se bo v nasicdnih tednih pojavilo nešteto novih vprašanj. V saj toliko, kolikor imen bo napisano na raznih spiskih. In odgovorov bo še najmanj enkrat toliko, kot
Vpra5anj'	Marko Ptaninc
Foto: Branko Klančar
Iščemo ulične prodajalce ki raznašale« časopisa no območju
HRASTNIKA, LITIJE in ZAGORJA.
Pokličite telefon;
01 v 14, 01 1 / /
lISpw'
Delo je dobro honorirano!!!
Niko Kralj velja za pionirja slovenskega industrijskega oblikovanja. Po študiju na Ijubljaaski fakulteti za arhitekturo je v letu 1952 v tovarni pohištva Stol v Duplici pri Kamniku ustanovil razvojni in oblikovalski oddelek. Pod njegovim vodstvom je nastala vrsta industrijskih prototipov pohištva in med njimi tudi fotelj Kcx, ki ga še danes, po 35 letih, izdelujejo v Stolu in nespremenjenega kopirajo ponekod v svetu. To je bil začetek uveljavljanja lastnih Stolovih modelov pohištva v svetu. Kralj se je udeležil mednarodnih oblikovalskih natečajev, kjer je prejel prve nagrade. Priznanja so mu odprla pot na Švedsko in kot visiling profesor in ekspert Združenih narodov je bil v ZDA, Izraelu in Sierra Leonu, kjer je s korigiranjem in dooblikovanjem pomagal k lepšim oblikam in s tem boljši prodaji izdelkov. Leta 1967 je ustanovil Inštitut za oblikovanje pri FAGG in ga vodi še danes. V okviru le fakultetne interne enote je bil pobudnik integralne oblikovalske šole, ki bi združevala ALU, BTF, FAGG in FNT. Pri Zveznem zavodu so mu v času dela na šoli registrirali 118 modelov in patentov.
Vaše življenje je prava ustvarjalna zakladnica. Ne mislim vani krasti duše zgolj zato, ker ste rojeni na Zavrhu pri Trojanah, ki je svoje dni spadalo tudi pod zagorsko občino. A vendarle, kakšni so vaši spomini?
Rad se spominjam svojih otroških dni. Takrat je bil to čudovit kraj, kjer smo med hišo, kozolcem, med živalmi in čebelnjakom doživljali pravo pesem otroških let. Štirje otroci smo bili. Oče je bil mizar, rad sem ga opazoval pri delu, saj jeimel nekoliko kiparske žilice, iz lipovega lesa je namreč izdeloval angelčke za cerkve. Temne strani spominov nastopijo z vojno, ko sem izgubil brata, sestro in mamo. Oče je umrl pred vojno. 'l udi sam sem bi 1 v taborišču. Po voj ni sem sc čcdalj e manj vračal v rodni kraj.
Čeprav vas je življenje gnalo v svet, ste si Trojane ogledali na svoj način. Kakšen vtis imate o tem kraju?
Trojane so predvsem arheološko zelo zanimive. Tako kot Zasavje tudi naše vasi nimajo svoje izrazite arhitekture. Za Zasavje bi rekel, da je kombinacija zgomjesavinjske in gorenjske arhitekture. V rimskem času so se Trojane imenovale Atrans, bile so mesto s centralno kurjavo. Spomnim se, da smo še v času, ko je bil moj oče župan, brali knjigo, ki jo je napisal šentgotarski duhovnik Vrhovnik Od Atransa do Trojan in Kronika šentgotarske fare, kjer zelo natančno opisuje zgodovino Trojan oz. Šentgotarda. To je bil rokopis,
a knjiga seje med vojno izgubila, kar je velika škoda.
Zagorski Delavski dom je bil do lani opremljen z vašimi stoli. Ste sodelovali s kakšnimi zasavskimi podjetji?
Kot oblikovalec in predstojnik Inštituta za oblikovanje sem sodeloval s Sijajem v Hrastniku, Tovarno pohištva v Trbovljah in tovarno kuhinjskega pohištva Svea v Zagorju.
Stol Rcx, ki ga v bivši Sovjetski zvezi še danes delajo 17.000 primerkov dnevno, in tudi ostali vaši izdelki, so še vedno atraktivni.
Stol Rex je izdelek iz leta 1956. Z dvema mednarodnima patentoma je bil socialno orientiran, za skromne razmere, poceni, a likovno na višini. Bilo je obdobje, ki ni bilo toliko dekorativno kot je danes, v postmodernizmu. Rekel bi, iz dobe organskega oblikovanja. Sicer pa sta moje razmišljanje in iskanje navdiha usmerjena v razvoj. Uspešno smo zatrli vso obrt po 2. svetovni vojni, namesto, da bi taisto obrt uspešno razvijali naprej v manjše serije, ne v velikoserijsko proizvodnjo. Naredili smo proizvodne "velikane", ki se niso uspeli prilagajali čedalje večji želji po individualnosti. Napak smo ravnali, da smo zatrli obrt in naredili gigante, kijih zdaj razbijamo na manjše enote, da bi se lažje prjlugodili unikatnim željam človeka.
In kaj mislite, da je unikatna želja človeka?
Želja po unikatnosti je sicer dobra. Sam jo iščem v povezavi s serijsko izdelavo. Tako, da izgradimo sisteme izdelkov, ki so zasnovani tako, da jih kupci lahko dopolnjujejo. Proizvodni osnovi dodamo tisto nadaljevanje, ki izdelek prilagaja potrebam potrošnika. Biti poceni, kapacitete pa množično izkoristiti, pomeni iskanje uspešnih načinov, da bi se stvari proizvajale v velikem številu in z malimi modifikacijami, dodatki pa bi bile tudi unikatne.
Kaj pa sicer, se nagibate k postmodernizmu?
Takole mislim: namesto, da bi moderno oblikovanje razvili do popolnosti, smo šli v postmodernizem, kije precej povezan s stvarmi, s katerimi nasploh v oblikovanju nismo zadovoljni. Mislim, daje treba delati po zgledu narave, kjer odmre vse, kar je nepotrebno in kjer brez potrebe nič ne nastane. Tudi ljudje smo produkt tako oblikovane narave, kjer je nekoč vse nastalo, se razvijalo in doseglo današnje oblike. Narava je smotrno in zelo gospodarno oblikovala. Tako zelo, daje na primer dovolila, da sc v izjemnih snežnih razmerah veliko drevja podre, kar je še
zmeraj gospodarneje kot vsa drevesa močneje oblikovati. Narava je dobra oblikovalka, potrebno jo je opazovati, veliko se lahko naučimo pri njej - čeravno je silno kruta. A tudi v dizajnu se proizvodno obdrži samo tisto, kar je v vsakem oziru dobro, izključuje slabo in teži k popolnosti. Se danes na primer na novo odkrivamo klasično Thonetovo krivljeno pohištvo, ki je sredi prejšnjega stoletja z intencijo spremenilo poprejšnje oblike. Edina stalnica v življenju je večno spreminjanje.
Od kje potem inovacije?
Oblike v naravi ne pomenijo vedno počasnega e volucionamega spreminjanja. Dogajajo se enkratne skokovite spremembe. V živi naravi tem genetskim spremembam pravimo mutacije. Evolucije so prekinjane z mutacijami. V oblikovalčevih rokah so to enkratne tehnične drugačnosti oziroma invcncije ali inovacije. Dejstvo pa je, da se tako ob mutacijah kot invcncijah ne ve ali bodo preživele, se obdržale. Če se, so pravi motor oblikovnih sprememb. Ob tem seveda, da pokažejo svojo prednost pred vsem poprejšnjim. Sicer je oblikovanje brez inventivnega iskanja le spremljanje razvoja, prilagajanje spreminjajočemu se življenju, karjenajvečkrat le oblikovalčeva igra s formami, ki mnogokrat niso daleč od kiča. Resnične oblikovne spremembe so v odkritjih, izumih in inovacijah. In, če hočejo oblikovalci dobiti nove, drugačne, revolucionarne forme, morajo odkrivati nove materiale, nove konstrukcije, tehnologije, nove funkcije izdelkov, nove proizvodne postopke in nove sestave s pomočjo novih konstruktivnih povezav. Moja filozofija pa je taka, da tej tehnični obliki dodam še obliko kot funkcijo, se pravi, oblika nastopa dvakrat: enkrat kot rezultat tehničnih danosti, drugič pa kot oblika sama. Dobimo izdelke, ki so prijetni za oko.
V kolikšni meri ste se sami s svojimi izdelki prilagajali trgu?
Vse moje oblikovalske stvaritve imajo socialnonoto in tej usmeritvi ostajam zvest, tudi ko gre za reprezentančno oblikovanje. Ko smo opremljali slovenski salon v beograjskem izvršnem svetu, sem ga oblikoval industrijsko. Dobro oblikovani
izdelki ne smejo biti ceneni, biti pa morajo gospodarsko dostopni. Za primer, da lahko vsak sestavi, kar želi (sistem Savinja). Pomeni, daje potrošnik istočasno tudi svoj lasten arhitekt. Osebno me zaslužek ni nikoli posebej zanimal, zategadelj sem bil gospodarsko malo manj uspešen. Moja želja pa je bila realizacija invcncije in nova oblika. Detajlu sem posvečal veliko pozornosti in sicer detajlu v modularnih razmerjih. Imam pa celo vrsto projektov, ki jih nisem nikoli realiziral - zavoljo pomanjkanja trgovske žilice.
Ste mnenja, da je Slovenija oblikovalsko dobro razvita?
Znamka ob kongresu ICSID in kraljev stol Rex.
V	primeri s skandinavskimi deželami smo v zaostanku. Tam otrok od malega sliši, kaj je dobra oblika. Pri nas že v osnovnih in srednjih šolah manjka likovnega pouka. Tudi na tehničnih fakultetah se nič ne sliši kaj dobra oblika je in kaj to ni. Kajti želje potrošnikov se prenašajo na oblikovalca, kar pomeni, da on ve, kaj hoče in tudi ve, kakšna je dobra oblika. Ta je pomembna zaradi naše zahtevnejše likovne ambicije. Prilagoditi se bomo litorali standardom ES in oblikovnim željam trga. Zahodnoevropske oblikovne želje poznamo, premalo pa ameriške. V pretekli dobi je bilo veliko kopiranja, ki ga odsvetujem, pač pa oblikovati za današnji čas, sodobno, daje oblika tista, ki stvari prodaja; čeravno ni vse dobra oblika, kar se dobro prodaja. Ustvarjalna moč oblikovalca se kaže v originalnosti oblik in uspešnosti njihove prodaje.
V	kolikšni meri se boste vključili v prihodnje oblikovalske načrte?
Kot sem že omenil, smo iz nekdanje obrtniško lepo razvite Slovenije med obema vojnama postali v novi Jugoslaviji napol industrijska dežela. A ker je bilo moje
oblikovalsko področje usmerjeno naj več v človekovo bivališče (pohištvo, svetila, orodje), vem, da imamo surovine, konkretno les, doma. Več kot 50 odstotkov slovenske dežele je poraščeno z gozdovi. To je izjemen material, ki ga imamo v izobilju. Predelati gaje potrebno doma in drago prodati v tujino. Do srede prejšnjega stoletja so bila skoraj vsa slovanska bivališča (češka, ruska, poljska) napravljena iz lesa. Slovani les razumejo, ga ljubijo, najdejo v njem neko pravo bogastvo. Tuje naša prebojna moč. Manj v plastiki, manj v kovini, kjer smo v primerjavi z Zahodom precej nerazviti. Slovenski industriji svetujem uvedbo likovne inštruktaže, kjer bi izdelke pogledali, ocenili, likovno popravili, da bi bili ekonomsko uspešnejši in konkurenčnejši, istočasno pa lepi. Oblikovalci kupca ne smemo zanemariti, treba mu je prisluhniti, ne pa ga ubogati, ker je včasih kičasto nastrojen. Imeti moramo svoja načela, ki so vidna v osebni noti oblikovalca.
Štirinajst stoletij je, odkarsmo sedanjo deželo poselili, sedaj smo dobili samostojno državo, zaradi časovne stiske pa je celostna grafična državna podoba dokaj nestrokovno pripravljena.
Enoje, da prav ta država potrebuje svojo likovno ustavo, ki naj bi jo pripravili strokovnjaki različnih strok, jo zapisali z možnimi alternativami in s prevajanji v javnosti državniško sprejeli. Vsebovati bi morala še vsebinski del, katerega osnova bi bil sprejeti program, po katerem bi razpisovali oblikovalske natečaje in njih rezultate bi razgrnili v oceno takojavnosti kot oblasti. K slabi likovni rešitvi pa štejem tako državni grb kot zastavo, državno himno pa tudi ime in program novega denarja. Vsaka naglica, tudi ta, izvrže nepovezane, premalo raziskane in pripravljene rešitve. Inštitut za oblikovanje ljubljanske šole za arhitekturo bo naši vladi ponudil v presojo strokovni, gospodarski in časovni predlog za pripravo programa oblikovne podobe slovenske države. Vsekakor obsežna interdisciplinarna in odgovorna naloga, ki bi jo z vmesnimi fazami preverjanj ob koncu strnili v likovno ustavo slovenske države. Uresničili pa ob eni izmed naših bodočih obletnic slovenske osamosvojitve.
Tekst in foto: Petra Radovič
Milanova kost
Napovedano zmanjšanje plač in pokojnin povzroča med ljudmi vse večji nemir. Vprašujejo se, kako po eni strani odmerjamo poslancem in drugim velmožem "establishmenta" zelo čedne prejemke, po drugi plati pa barantamo z usodo skoraj dveh tretjin prebivalstva, ki kar kmalu, še zlasti če bomo spet doživljali podražitve vseh vrst, ne bodo zmogli s sedanjiini plačami povezovati začetek s koncem meseca.
Ali si sploh lahko privoščimo znižanje npr. izhodiščnih plač (če bi tudi v prihodnje obveljal zdajšnji sistem le - teh zapisan v uresničljivi in iztožljivi kolektivni pogodbi), ko pa je jasno kot beli dan, da že zdaj takšne, kakršne so, ne omogočajo preživetja. Konec koncev, ali nismo dejali, da kdor dela, ne bi smel predstavljali socialnega problema. Zdi se, da bi kar modro ravnali, če bi malce korenitejše premislili o razponih med njimi. Ne drži povsem, da si obe večji sindikalni centrali želita še pred resničnimi pogajanji z obema drugima partnerjema zagotoviti kar najboljša izhodišča na tem področju. Prej bo držalo, da sta odločena omogočiti zaposlenim v gospodarstvu vsaj najnovejše varstvo tudi na področju plač.
Si smemo dovoliti bistvenejši poseg v sedanje pokojnine? Sliši se, da naj ne bi le prenehali s sedanjim avtomatizmom porasta pokojnin z vsakomesečno rastjo plač, temveč tudi znižali povprečno pokojnino v odnosu na ustrezen odstotek od plač. To bi pomeniloprecejšen odmikod sedanjega načela, da se pokojnine čimbolj približujejo plačam in njihovi rasti z njimi. Pravih odgovorov na ta vprašanja ta trenutek še ni mogoče oblikovati. Ve se le, da vlada pripravlja ustrezne ukrepe; kakšni bodo, kako Živo bodo posegli v sistem plač in pokojnin, bomo verjetno kar kmalu zvedeli.
Ž? danes lahko rečemo, da se določenemu zmanjšanju življenske ravni ne bo mogoče izogniti. Dobri poznavalci sedanjih razmer menijo, da smo najprimernejši čas za sklepanje socialnega pakta Že zamudili. Poslej bo šlo pri tem vse trše in nihče ne bo želel ali celo mogel popustiti. To ne pomeni nič drugega, kot daljše obdobje hudih stisk, nestabilnosti in tudi nezaupanja.
Ko je že beseda o zaupanju, ne bo napačno omenili, da smo ga ob nedavnih volitvah dostojno izpričali. Vendar precejšnja podpora, ki jo ljudje izražajo sedanji vladi, ni nikakršna bianco menica. Ljudje zelo pozorno spremljajo vsako nadaljnjo potezo na področju plač, pokojnin in povečanju nezaposlenosti. Zjianimivo je, da bi se delavci nemara celo strinjali z delnim znižanjemplač, če bi imeli trdna zagotovila, da bomo poslej dosti hitreje ustanavljali nova delovna mesta, ne pa dovoljevali toliko stečajev, kot se nam jih obeta letos.
Milan Vidic
Markova planina
"Na zahodu je igla izven trenda... Sedaj se to seli na vzhod. Kar so Italijani preživljali leta 1975, preživljamo mi... Mlasdostna meja narkomanov se niža. Padla je za pet let... Vse več je srednješolcev, tudi petnanjstletniki so na igli... Sem zagovornik mehkedroge... Bi jo legaliziral. Trdedroge se ne dotaknem več... Umreš ziher. Če ne v enem letu, pa v petih. Slej ko prej pride "over dous"... Umrl mi je prijatelj na rokah... Star 22 let... Zašprical seje prvi in padel dol. Vbrizgali smo mu sol... Strah pred bolečinami krize je hujši od strahu pred smrtjo... Tista bolečina je prava bit bolečine!"
To je le ena od izjav narkomana, ki jih je v knjižici Postaja Death zbrala slovenska pisateljica Marinka Fritz - Kunc. Z drogo je tako ali drugače danes povezano vse več mladine. Tudi v Zasavju. Niti slučajno nismo kakšen otok sredi Slovenije, kar se tega tiče. Čeprav uradnih podatkov ni, niti nihče noče o tem govoriti naglas, so dejstva kruta. Droga je neprepoznavna. Pred dnevi je prišla k doktorju gimnazijka manekenske postave. V prst sije vbrizgala heroin, ker je hotela pri spraševanju dobiti boljšo oceno...
Kaj se mora zgoditi, da človek pravzaprav prične razmišljati o drogi. Prav gotovo začnejo ljudje razmišljati takrat, ko se droga zažre med njihove najbližje. Marsikdaj je takrat že prepozno. Marinka Fritz - Kuneje skupaj z mladimi narkomani, ki so uspeli prelomiti iglo in se iztrgati iz objema drog, prepotovala v zadnjih letih celo Slovenijo. Med 80 obiski in pogovori v različnih okoljih ni bila niti enkrat v Zasavju. Čisto nič presenetljivo, lahko rečem. Kajti v Zasavju tega problema vendar ni. Naši otroci so zlati otroci, tega že ne počnejo.
Ni dolgo, ko so na eni od zasavskih OŠ našli med učenci kadilce trave. Ko smo hoteli o tem pisati, smo naleteli na velik odpor pri vodstvu šole. Tega ni treba obešati na veliki zvon, saj bomo stvar rešili, je bil odgovor. Hudiča boste. Nekaj časa se bo govorilo, glave bodo ( tako učitelji kot starši ) potisnili v pesek in naslednjič bodo našli svoje otroke že z iglo v rokah. Brez pretiravanja, lahko ste prepričani...
Družba na mlade vse bolj pozablja. Še tisti redki mladinski klubi, ki sojih imeli, so izpuhteli. Njihovi kraji za sestajanje so bifeji in ulica. Družba je do mladih anemična. Preprodajalci pa so (tudi zaradi neučinkovitega preganjanja) vse bolj drzni in pohlepni. Danes droga ni več domena "nižjih slojev", obrobja družbe. Danes jemlje drogo najboljša mladina. Tudi v Zasavju. Čas je, da spregledamo. Ne pozabimo, da je v zadnjih letih tudi v Zasavju vsako leto umrl vsaj en človek zaradi prevelike doze mamil. V Zasavju, ljudje, ne na Marsu.
Marko Planinc
Potreboval bo čas
Da so se Nemci naveličali Turkov, Romunov, nekdanjih Jugoslovanov in drugih prišlekov, ki so si v tej obljubljeni deteli poiskali kruh, ni nič novega. Zastrašujoči pa so nacistični izgredi, delovanje fašističnih organizacij in fizični obračuni s tujci. Mnogi za nacistični izbruh krivijo liberalno nemško zakonodajo do tujcev. Z ustanovitvijo slovenske drtave se rasne nestrpnosti pojavljajo tudi pri nas. Na srečo zaenkrat le z ustnimi obljubami o izselitvi in izgonu tujcev, predvsem "julnjakov", ki kradejo delavna mesta Slovencem.
Zasavje je sploh polno (mnogi menijo, da prepolno) tuje delovne sile, zato ni presenetljivo, da se je v Trbovljah pojavila stranka, ki to pravzaprav še ni, imenuje pa se Slovenska zveza. Predseduje jiAlešŽutek, ki pravi, da bo svoje rodno mesto Trbovlje naredil etnično čisto. Vse, kar ni slovensko, bo nagnal na drugo stran Kolpe, tudi begunce. V izgon pa gre po njegovem tudi Slovenka, ki se je s tujcem poročila, saj je takšen zakon po njegovem mnenju tuj. Obratno ne velja, Slovenec poročen Z neslovenko lahko ostane na sončni strani Alp, ker je takšen zakon slovenski, saj nosi slovenski priimek. Otem, kdo bo vzgajal potomstvo ( običajno mali ), Žužek še ne razmišlja. Čuti pa, da smo Slovenci o g rožen i, Če bomo še naprej "južnjakom " dovolili vstop v državo, zato predlaga oster nadzor na mejah in seveda politiko oboroževanja.
Pa še par besed o samem zavednem Slovencu. Na kratko: mlad in aroganten. Dodamlahko, daje tudi naiven, če misli, da bo s svojim nastopom uspel. Novinarje je pustil čakati na svoji tiskovni konferenci dvajset minut. Ker so vstopili pet minut prehitro, jim je razložil, da jim da še pet minut pavze. Žužek je namreč mnenja, da ima dovolj časa, saj je še mlad. Če bo s svojo politiko nastopanja nadaljeval, lahko dodam, da bo čas zelo potreboval. Morda mu niti mladost ne bo zadoščala, upa pa lahko na reinkarnacijo.
Suzana Sivka
Brez kulture
V	Hrastniku so pripravili ob letošnjem kulturnem prazniku odličen nastop slovenskih in zasavskih kulturnih umetnikov, ki je navdušil poslušalce v dvorani delavskega doma. Žal siga niso ogledali tisti, ki so ravno takrat poslušali koncert dveh zborov v dolski kulturni dvorani.
Na Dolu so ob letošnjem kulturnem prazniku pripravili zanimiv koncert domačega moškega pevskega zbora in zbora Klas iz Turja. Žxtl si ga niso mogli ogledati listi, ki so se ravno takrat udeležili proslave v hrastniškem delavskem domu.
Dve vesti, ki bi vsaka zase pomenile Zanimivo kulturno novico in nič več. Če pa ju povežemo, so vredne seveda večje pozornosti. Pravzaprav je sedaj vseeno, kako je prišlo do tega, da so v obeh večjih dvoranah v občini pripravili letošnji pri reditvi ob kult urnem prazniku ob istem dnevu in isti uri. Kaže pa to na stanje v hrastniški kulturi, ki že nekaj časa ni rožnato. Opravičilo za očitno šlamparijo snovalcev kulturnega dogajanja v občini seveda ne bo težko najti. Pa ne bo nič pomagalo. Dejstvo je, da se ob že tako velikem pomanjkanju kvalitetnih kulturnih prireditev, kulturniki ne morejo n iti ob svojem prazniku ( ki je tudi državni!) zmeniti, kdaj bo kdo nastopal. Prav gotovo soprikrajšani vsi - poslušalci kot nastopajoči. Da o poslancu Potrču, ki bi se prav gotovo rad pokazal tudi dolskim volilcem, ne govorim posebej.
V	Hrastniku se bodo morali bolj zavedati, da je kultura še kako pomembna za razvoj kraja. Zadovoljstvu ob relativno močno razviti amaterski kulturi se bo moralo pridružiti spoznanje, da bo treba storiti tudi kvalitetne preskoke. Predvsem pri pojmovanju kulturne politike. Amaterizem pri tem delu je sicerdobrodošel. vendar ima svoje meje. Tudi pri organiziranju različnih priredi-tev. Zato bo očitno treba seči v proračunsko mošnjo in nameniti dovolj denarja za profesionalno delo. Ki bo odpravilo tudi takšne šlamparije, kot je bil petkov istočasni nastop v dveh kulturnih dvoranah v občini. In še kaj drugega.
Marko Planinc
Nezaposleni
So teme, ki nas bodo še kaj nekaj časa nenehno spremljale. Ne samo to, vzbujale bodo pošten strah pred jutrišnjim dnem vse dotlej, dokler se razmere ne bodo izboljšale. Vmislihimamnezaposlenost. Lani se je število nezaposlenih v Sloveniji povečalo za okoli 27.000, od tega 750 v Zasavju. Še najbolje so se pri obstoječi zaposlenosti držali v Trbovljah, kjer se število ljudi, ki so ostali brez dela, ni znatno povečalo.
Za letos nam obljubjajo še več nezaposlenih kot lani, in sicer za vsaj 32.000. Ocenjujejo, da bo na cesti 150.000 ljudi. To je naravnost grozljiva številka. Dosegli bomo enega največjih odstotkov nezaposlenosti v Evropi, tam okoli 18,5 odstotnega. O lem, kako bo z letošnjo nezaposlenostjo pri nas doma, lahko povemo le to: začetek lastninjenja bo postavil stvari na glavo tudi na zaposlitvenem področju in izvedenci napovedujejo, da bo ostalo brez dela ali vsaj na čakanju nanj v Zasavju vsaj še 800 do 1.000 ljudi.
Največ ljudi bo ostalo (pravzaprav je bilo tudi doslej tako) brez dela prav v industrijskih podjetjih. Že doslej je bilo najbolj na udaru gradbeništvo kot najbolj izpostavljena gospodarska dejavnost. Ugotavljajo, da bo tako tudi letos, ker bo moralo na cesto še precej ljudi iz te dejavnosti, ker se naložbeni ciklus še ne bo začel. In ker imamo v Zasavju največ takšnih industrijskih zmogljivosti, ki delajo za naložbo in investicijske namene, sijeinogočepredstavljati, kako zelo omejene so naše možnosti.
Ob vsem povedanem ne smemo mimo podatka, da je skoraj polovica vseh, ki so se znašli na cesti mlajših ali razmeroma mladih ljudi. Populacija torej, ki bi lahko dala veliko. Ne nazadnje: če prištejemo še vse tiste, ki so šele končali šole, pa ne najdejo dela, bi lahko rekli, da nam grozi nacionalna katastrofa. Posledic še ne poznamo.
Milan Vidic
Najbrž niste spregledali, daje nova vladna koalicija razburila precej duhov. Po javnomnenjskih anketah polovica vprašanih meni, da je sestavil dobro vlado, skoraj tretjina je prepričana, da je vlada slaba, petina pa se ne more odločiti.
Ker je dr. Janez Drnovšek kandidiral prav v Zagorju in Trbovljah (in dobil več kot polovico glasov), smo se sprehodili naokoli, da preverimo, kako so kaj tod sprejeli njegovo odločitev. Treba je napisati, da se vsi niso hoteli podati na spolzka tla
politike in je nekaj ljudi sodelovanje v anketi odklonilo. Med njimi tudi človek, kije zaradi takšne Drnovškove poteze dejal, da ga ne bo več volil. Morda so bili tudi drugi, ki so odklonili sodelovanje tisti, ki bi povedali kaj čez vladno koalicijo. Drugi pa... No, izkazalo se je, da bolj kot pričakovanjem verjamejo njegovemu pogledu na uro. Tistemu, ko je ura - cajt
Tekst in foto: Petra Radovič
HINKO RUS, upokojenec iz Zagorja: "Zdi se mi le, da se Združena lista ni enakovredno vključila. Tako kot SKD. Dolgo časa seje vleklo in kombiniralo. A, bo že."
MAJA GOLOB, študentka iz Zagorja:	BORUT ŽNIDAR, obrtnik iz Zagorja:
"Drnovšek je poskrbel, da ne bo dobil noža v "Tako kot je, je najboljše." hrbet. Dobro je ravnal."
LIDIJA FORTE, uslužbenka iz Zagorja:
"Zanimiva sestava, a se mi zdi v redu."
AVGUST ŽNIDAR, upokojenec iz Zagorja: "Nimam kaj reči. da bo le boljše kot včasih. Videlo se bo, ali so pogoji dobri."
MATEJA KROPIVŠEK, študentka z Izlak: "Očitno je Drnovšek najbolj pretehtal svojo odločitev. Ki pa je čisto v redu."
ZLATKO BAN, upokojenec iz Zagorja:
"Vsekakor bi bilo dobro, da bi s skupnimi močmi kaj dosegli. Zaupam Drnovšku."
TANJA RIČKO, pripravnica iz
Trbovelj: "Mislim, da se bo takšna vlada obnesla. Drnovšek ve, kaj dela."
STANKO KLADIČ, vodovodar Iz
Kisovca: "Drnovškova odločitev nas ni za nič prikrajšala. Da se bo le naprej gledalo."
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni
trgovini z mešanim blagom
61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel: (0601) 24 350
ODPRTO:
NON-STOP od 7.00 do 19-00
ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00
KMETIJSKA ZADRUGA
IZLAKE z.o.o.
Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica z kmetijsko mehanizacijo, gradbenim materiaom, tehnično robo, ...
vam ponuja plačilo na čeke:
nad 5.000 SIT na dva čeka nad 10.000 SIT na tri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke
brez obresti!!
ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 km}.
EUfl[§>RADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, Zagorje Tel : 0601 /61 -575
# ugodni kreditni pogoji na 12 obrokov
Kdo vam na vaše skoraj vsako vprašanje ali nagovarjanje odgovori: "Nimam časa"? Seveda, uganili ste. Upokojenec. Upokojenka. Bolj za šalo je bilo tole zapisano, resnica pa tudi ni daleč od tega. Ta njihova hitra izjava nam nikakor ne sme pomeniti navadne fraze, pač pa veselo dejstvo, da jim ni dolgčas. Za današnjo kratko reportažo smo obiskali Društvo upokojencev v Trbovljah.
Pevke Društva upokojencev Trbovlje
Obisk v društvu ne pomeni, da priznamo akti vnost le tistim upokojencem, ki so se znali vključiti v kakršnokoli skupino. Vsak je seveda dejaven po svoje. Obisk je bil tokrat namenjen kraju, kjer se zbirajo tisti, ki jim lepo druženje pomeni veliko vrednoto.
Na sedežu društva imajo uradne dneve ob ponedeljkih, sredah in petkih. Prejšnjo sredo, ko sem jih obiskala, seje tam zbralo toliko ljudi, da je moj namen o klepetu z "zaposlenimi", ki bi mi lahko povedali kaj o dejavnosti posameznih skupin, spodletel. Po nenehnem odpiranju vrat ter vstopanju in izstopanju pa je bilo še kako čutiti, da brez društva ne bi šlo. Informacije, nasveti, posredovanja,' naročila, pritožbe, želje, predlogi..., vse to iti še kaj je izraženo v teh prostorih in posredovano tja, kamor sodi. V trboveljskem društvu je bilo konec lanskega leta včlanjenih 4.336 upokojencev. Menda je v občini le šestnajst tistih, ki v potrebnost takšnega včlanjenja ne verjamejo in so zato popolnoma izven tega dogajanja. Iz te lepe druščine članov so nastajale skupine, ki delajo že vrsto let, še vedno pa v društvu poskušajo poiskati nove oblike in privabiti k organ iziran i dejavnosti čimveč svojih članov.
Z vrsto dejavnosti se lahko pohvalijo. Imajo dva pevska zbora, ženskega in moškega, vokalno instrumentalno skupino, tam se zbirajo šahisti, kegljači, balinarji, strelci, ribiči, organizirajo tudi smučanje in gobarjenje. Ročnadela in likovni izdelki v večini nastajajo
doma, v klubu pase srečajo enkrat tedensko in pokažejo tisto, kar je nastalo, se naučijo kaj novega in med delom tudi kaj lepega povedo.
Želela sem obiskati vse skupine in preživeti urico ali dve z njimi, pa se mi je lep namen izjalovil. En dokaz več, da tudi tisti, ki še nismo upokojenci, nimamo časa. Bila pa sem na vaji moškega pevskega zbora. Kljub temu, da sem se navadila priti na zmenek vsaj kakšno minuto prezgodaj, sem bila razočarana- prišla sem zadnja. Točnost štirinajstih mož, ki jih vodi Albert Ivančič, je bila večja. Vsak ponedeljek ob šestih zvečer so njihovi glasovi nared. Pripravljali so program za kulturni praznik, jaz pa sem si za njihovimi hrbti privoščila nekoliko domišljije, ji dodala čisto malo domišljavosti in si predstavljala, da pojejo meni. Prav lepo sem se počutila.
Ob torkih se zberejo pevke. Vodi jih Nanda Guček. Okrog petindvajset jih je, včasih pa z moškim zborom pripravijo tudi skupen koncert. Urnik v prostorih društva mora biti natančen, saj vse skupine tam preživijo določen čas. Vokalno instrumentalna skupina pod vodstvom Tineta Jelena vadi dvakrat tedensko. Pod mentorstvom Lojzke Vnegust se zbirajo ljubiteljice ročnih del, z Adom Naglavom pa šahisti. Največ je športnikov, katerih vodja je Janez Kovač. Tu delujejo še komisije, med njimi stanovanjska, ki jo vodi Blanka Pucelj, in prav sedaj si člani močno prizadevajo za pridobitev stanovanj za tiste, ki bivajo v neurejenih razmerah - če bi uspeli pri gradnji garsonjer, bi si močno oddahnili. Izjemno veliko upokojencem pomenijo izleti. Organizatorica teh je Štefka Matko, ki že prav tenkočutno pozna želje in potrebe trboveljskih upokojencev, pa naj gre za nakupovalne ali pa družabne izlete.
Statistično poročilo za lansko leto ima le dve strani, podatki na njih pa pričajo o živahnosti ljudi v obdobju, zakaterega nekateri mislijo, daje povezano s samim dolgočasjem. Kako se motijo. Skupine so nastopale v domovih za ostarele v Trbovljah, na Izlakah, v Loki pri Zidanem mostu, bile so v Čatežu, Podčetrtku, v Stični, prirejale so koncerte in
srečanja, predstavlj ajo se doma in v zamejstvu. Okoli sto športnikov tekmuje na regijskih, medkrajevnih tekmovanjih, prijateljskih srečanjih. V društvu so lani pripravili dva klubska večera, organizirali zanimiva predavanja, bili šestinštiridesetkrat na izletu, obiskovali bolne kolege, pripravili likovno razstavo, na kateri so pokazali kar 210 predmetov.
Moški pevski zbor med koncertom pred domom.
Med prebiranjem različnih zapisnikov sem zasledila odločitev, staro komaj štirinajst dni. Sprejeli sojo predstavniki vseh treh društev upokojencev v Zasavju, ta društva namreč ves čas tesno sodelujejo. Ugotovili so, da so bila njihova dolgotrajna prizadevanja na razgovorih pri direktorju Zasavskih premogovnikov o nabavi premoga za upokojence po nižji ceni zaman. Ugodnost, ki je nekdaj pomenila normalnost, je bila pred dvema letoma ukinjena in nenehno nadaljevanje neuspelih razgovorov bi po ugotovitvi zastopnikov zasavskih društev pomenilo izgubo časa brez pozitivnega rezultata. Novost je tudi ustanovitev iniciativnega odbora za pripravo izdaje pesniške zbirke zasavskih upokojencev. Zanimiv se mi je zdel kritični stavek športnega referenta v letnem poročilu, kije pod tabelami o številu tekmovanj, s katerimi ni bil najbolj zadovoljen, zapisal: iz tabele je videti, da nekaj v tem društvu škriplje, pa se danes o tem pogovorimo. Prav gotovo vedo, da pogovor zaleže.
Druženje in dejavnost tistih,ki znajo zadeve organizirati, pripomore k temu, da se dobro držijo skupaj. Seveda pa ugotavljajo, da j ih je v kakšni skupini premalo ali pa vse manj. Če bi radi doživeli spremembo, nikar ne dovolite, da bi vas kdo predolgo čakal.
Ivana Laharnar
Ladko Draksler, mladosten šestdesetletnik z Dola, bi bil najbolj vesel, če bi bil pust štirikrat na leto ali pa še večkrat. Cel mesec razmišlja, kako se bo našemil. In potem je zraven na pustno soboto, na pustni torek in sredo, ko je Jožeta treba pokopati.
Oči mu zažarijo, ko začne pripovedovati o tej svoji ljubezni, ki sega še v otroška leta. Na Marnem pri Tomc je bilo deset otrok. Ko so malo zrasli, so na pusta obrnili suknjiče, se namazali z globinom in sajami, iz krep papirja napravili trakce in hajd k sosedom po krof in jabolko.
V fantovskih letih seje odpravil z Jožetom Drganom in Ivanom Rčekom v svet. Z loj trškim vozom so se popeljali vse do hrastniške postaje in potem do Rudnika. Da ne omenjamo vmesnih postaj kot je bila gostilna pod skalo na Bmici, pri Kržanu	in
Avsenikovi Roziki, pri Trčki, poštnem Emilu...
Oblečeni šobili še vedno preprosto, maske pa so si napravili sami: model je bil iz ilovice, maska pa iz žaklovine, gipsa in papirja. Grozljivi zobje iz repe. Ko se je pred več kot tridesetimi leti poročil, seje zgodil na tem področju Ladkovegaživljenja občuten premik v kvaliteti. Žena Anica je namreč izučena krojačica. Ni ji bilo vseeno, kakšen hodi naokrog. Odslej ji je moral povedati svojo zamisel in ona je vzela zadevo v svoje roke. Seveda pa so se vključili tudi drugi, če je bilo potrebno. Na primer Bognarjev Slavko, kolar, ki mu je izdelal napravo, kamor je Ribnčan Ladko
naložil vso suho robo - od kuhalnic do rehte. Ampak v motelu na Marnem so ga vseeno takoj spoznali. Preden sta šla s spremljevalcem na Dol v gasilski dom, kjer so včasih prirejali maškare, je moral ukrepati. Sosedu Leniču je predal vso suho robo, sam pa se je preoblekel v žensko. Vse do polnoči so Leniča klicali Ladko. Pa kaj to. Sosedje so mu naložili med suho robo tudi nekaj opek, daje lažje nosil. Zanje ni vedel. In tudi te je s suho robo prepustil sosedu Leniču...
Enkratna je bila zamisel, da se našemi v pusta. Sosed, ki seje priselil iz Prekmurja, je znal iz slame zviti kite. Ovili so mu jih okrog nog, rok, po celem telesu, le obraz je imel odkrit. Seveda se ni mogel premakniti. Vozili so ga na posebnem vozičku, na katerem so cestarji prevažali krosto. Ko so se vračali z odhoda, so spremljevalci skočili k Janezu, gostilno blizu Ladkovega doma. On jih je potrpežljivo - negibno čakal na vozičku. Pa pride mimo
skupina maškar in nekdo se spomni: "Poglejte pusta, dejmo ga sežgat..." Ladko je naenkrat lahko hodil, kaj hodil, zdirjal je proti domu, kolikor so ga nesle noge, da ga telebani res ne bi prismodili...
Dobra je bila tudi velika maska glave. Zvarili sojo iz debele žice, oblekli z blagom, zlepili s papirjem . Pobarval jo je Franc Klemen, oblikovalec TKI. Glava je segala do kolen, še roke so bile notri. Gledal je skozi usta, skozi katera je spravil tudi cel kozarec. Spet je bil slabo giblj i v, zato so ga včasih pred kakšno gostilno pustili kar na vozu. Tako je bilo tudi v Brdcah. Naenkrat pa so konji malo potegnili in Ladko je telebnil v visok sneg z nogami v zrak. Izmotaval seje na vse pretege, saj gaje matralo za sapo in prijatelji so ga še pravočasno rešili.
Zgodbic je za celo nanizanko. Z osebami, ki se nikoli ne ponovijo. Pomislim na trgovine po svetu, založene izključno za pustne namene. Kako bi dihale s srcem, če bi jih upravljal Ladko. Pusta bi imel kar vsak dan.
Fanči Moljk Foto: Branko Klančar
MAKS BERDNIK, Trg F.Fakina 46	61420 TRBOVLJE, tel.: 0601/27 047
NUDIMO SLEDEČE STORITVE - projektiranje, nadzor in montaža električnih instalacij jakega in šibkega toka
- servis pomivalnih in pralnih strojev
POSEBNA PONUDBA
Za stolpnice, stanovanjske bloke in individualne hiše nudimo hišne govorilne naprave, komplet s projektom, dobavo in montažo.
-	daljinsko odpiranje vhodnih vrat iz stanovanja
-	vzpostavljanje govorne zveze med obiskovalcem pri vhodnih vratih zgradbe in posameznim stanovanjem -- zaščita vhodnih vrat v stanovanje s protivlomno napravo
Komunalno stanovanjsko podjetje	Hrastnik
Cesta 3.julija 7
OBVEŠČA
vse občane Hrastnika, da bo v petek, 26.2. in soboto, 27.2. potekala ČETRTA organizirana akcija zbiranja POSEBNIH ODPADKOV po gospodinjstvih.
POSEBNI ODPADKI so tisti odpadki, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih totej ni mogoCe odlagati skupaj s komunalnimi oz. gospodinjskimi odpadki.
Naš PREMIČNI ZBIRALNIK bo v teh dneh postavljen na 20 odjemnih mestih v občini Hrastnik.
ZBIRAMO:
-	neuporabno kozmetiko
-	ostanke barv in lakov
-	pesticide
-	akumulatorje, baterije
-	neuporabna zdravila
-	odpadne kemikalije iz gospodinjstev
Hrastničani, prišel je čas, da vsakdo izmed nas stori konkreten korak k ohranjanju našega okolja, zdravja in kar je najpomembnejše:
ČISTEJŠEMU IN LEPŠEMU ŽIVLJENJU NAŠIH POTOMCEV.
NISSAN
SERVIS
C. Heroja Vasja 8, 61252 MORAVČE
tel.: 061/731 143; fax. 061/731 143
©UGODNI KREDITNI POGOJI za nakup vozil ©OB NAKUPU VOZILA lepa nagrada ©POOBLAŠČENI SERVIS ©REZERVNI DELI in DODATNA OPREMA
vmmmmmmmmmmmmmmmmm&mmgzmmimmmm.
PROCRAMSK PAKETI:
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20 Julija 2c, 61410 Zagorje Telefon!fax: 0601 61 611
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakond, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva Obresd, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gosdnsko poslovanje,...

RAČUNALNIŠKA OPREMA:	Računalniki, dskalniki, miške, scaneiji, modemi, diskete, pokrivala, zaSč. lilu i,
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:	DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX,...
SOFTWARE OPREMA-	MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in IANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slov. knjig za nekatere produkte!
	■S	
		
!
i=?
w «
Sìwa in Gora mrtvih.
Oaza Siwa je turistično še neodkrit biser v zahodni egiptovski puščavi. Leži na obrobju Quattarske depresije 19 metrov pod morsko gladino. Očitno je, da je bilo tu nekoč morje, saj je v skalnih osamelcih mogoče najti okamenele školjke in korale. Tudi dva slana jezera in ogromno slanih izvirov so ostanki pramorja. Premore pa tudi izvire sladke vode, kije potrebna prebivalcem Siwe, živini in za namakanje dateljnovih palm ter olivnih dreves. Izjemno sladki datclji, ki zrastejo na 5 in več metrov visokih palmah, so glavni proizvod te oaze.
Prebivalci Siwe so muslimani. V oazi je precej mošej. V eni od njih mujezin še sedaj moli brez mikrofona. Prisotnost islama je močno prisotna v vsakodnevnem življenju Siwanov. Zaradi precejšnje izoliranosti od moderne civilizacije, seje ortodoksni način življenja tam obdržal. Najbolj striktne prepovedi v islamu so v odnosu moški - ženska. Po poroki imajo dekleta zelo omejen način življenja. Obleka, ki jo nosijo v javnosti, je omejena na sivo, ob robovih izvezeno veliko ruto, ki si jo poveznejo čez glavo in sega skoraj do tal, in široke modre hlače. Ruto, ki si jo poveznejo čez glavo, z eno roko držijo skupaj pred brado, tako da se zaradi sence in gube pred obrazom ženski obraz ne vidi.
Ni le obleka tisto, kar omejuje ženske v življenju. Pravilo je, da ženska, ko se poroči, do konca življenja ne sme govoriti ali imeti stikov z drugim moškim, razen z možem, očetom ali brati. Tudi med seboj se ženske ne pogovarjajo v moški bližini. Tako prihaja do nenavadnih situacij. Na primer na avtobusu. Ženske običajno sedijo v prvih vrstah za šoferjem. Če nimajo spremljevalca na avtobusu, pride na avtobus z njimi običaj no cela družina in mož pove sprevodniku, kam njegova žena gre in plača vožnjo. Če je avtobus poln, potniki, ki sedijo za ženskami, vstanejo in poskrbijo tudi za to, da ženska sedi sama ali z drugo žensko. Zato vožnja z avtobusom po oazi ni nikoli dolgočasna. Veliko je govorjenja in spektakularnih presedanj, v katere običajno tujci niso vključeni. Hvala bogu! Zato pa so v to vključene male domače živali, ki so običajni sopotniki.
Življenje v vasi Siwa je zelo razgibano. Oslovske vprege drvijo ali galopirajo po prašnih ulicah, mesar prodaja meso obešeno pred trgovino in bodoča pečena perutnina kokodaka v lesenih kletkah. Vaški kolesarski mehanik udriha z ogromnim kladivom po pedalu kolesa, s katerim seje mogoče vozil že Aleksander Makedonski, natakarski vajenec nosi pladenj naložen s skodelicami čaja v eni roki in dve veliki vodni pipi v
drugi in se opoteka skozi oblak prahu, ki ga je dvignil ogromni tovornjak. Zagrnjene ženske postave se za trenutek pojavijo na ulici in že izginejo v notranjost sosednje hiše. Otroci podijo koze po vasi in z brcanjem pločevink zganjajo ropot, starejši pa sedijo ob cesti, pijejo čaj, kadijo vodne pipe s tobakom, ki mu je primešan med in igrajo domine. Pred glavno trgovino z živili so zloženi leseni zabojčki z oslovsko hrano in oslički kupcev pridno žvečijo zasluženo malico. Pekarski vajenec pa z goro tankih, okroglih, ploščatih kruhov balansira na biciklu in se umika preplašenim kokošim, ki brezglavo bežijo na vse strani.
V skalnih osamelcih v oazi in na njenem obrobju je na tisoče grobnic, vklesanih v skale. Najpogosteje so široke meter, visoke pol metra in do tri metre globoke kvadraste luknje, kjer so po sežigu shranjevali posmrtne ostanke navadnih ljudi. Mrtvi iz višjih družbenih slojev so imeli temu tudi primerne večje grobnice. Najbolj ohranjene grobnice so blizu vasi Siwa v Gori mrtvih. V tej gori je ohranjena ena najlepših starodavnih grobnic v Zahodni puščavi. Ko sem odpešačil v puščavo, sem na obrobju oaze našel ogromno grobnic. Vendar je puščavski pesek večino zasul.
Mati z otrokom.
Navkljub islamu, ki je njihova uradna vera, Siwani niso pozabili svojega jezika, narodnih noš in glasbe. V vasi živeči mehanik, kmet in narodni godec Kasim Nuri nam je odigral in odpel nekaj narodnih pesmi Siwe. Povabil nas je v delavnico in zaigral na inštrument, ki je bil križanec med harfo in kitaro. V glasbi ni bilo arabske kičaste agresije, prej lahka sentimentalnost. Kljub preprostosti je bil večer etno glasbe v njegovi zaprašeni delavnici dogodek, ki ga ne bom pozabil.
Do tujcev so ljudje zelo prijazni, če ti spoštujejo običaje, ki veljajo v oazi. Ko sem vsak dan pešačil po oazi, njenem obrobju in puščavi, se ni zgodilo, da me ne bi vsaj enkrat povabili na čaj ali obed in mi pokazali svoje datelje, granatna jabolka, osle, kokoši ali koze. Potem smo se moški pogovarjali ob čaju. Pogovarjali smo se v glavnem s kretnjami in pantomimo. Kljub temu, da so ti ljudje revni in da živijo na robu sveta, je v njihovih očeh opaziti lesk, ki je ljudem v moderni civilizaciji že zdavnaj izginil.
Prijetni in prijazni ljudje, neverjetna in raznolika naraya, mistični zgodovinski ostanki in neprisotnost množičnega komercialnega turizma je tisto, kar daje čar in lepoto oazi Siwa.
Tekst In foto: Peter Feštajn
Reka v nem-
ClJi 06 FRA»-COSKi MEJI (NASA
URADNI NAZIV
" norveško
NORD
KRAŠKA MESNA SPECIALITETA
G AN SKI OFiClR IN POLITIK PO NKRU-MAHU
VELIKA PAPIGA Z NOVE ZELANDIJE
'v
IGRALEC
OKORN
VQJAN
RUS
IMEfILM.
IGRALKE
NIELSEN
filmska
IGRALKA
WEST
ČASOVNA MERA V GLASBI
ANTON
LAJOVIC
PEVSKI
zbor
ROČNI 30-BENČEK S KRAGULJČKI
RADIJ
(POLMER)
RUDI
BARDORFER
ŠČUREK,
PRAVI
ALBINO
OBVODNI
PLAZILEC
TOPLIH
KRAJEV
ROKO-
DELSTVO
JAP. MESTO NA OTOKU KIUSU
NEMŠKI
FILOZOF
(RICHARD)
JAP. MESTO NA OTOKU HONSU
ČEBELI
PODOBNA
ŽUŽELKA
NAJVEČJA
SLOVANSKA
DR4AVA
GLAVNI POVELJNIK GRKOV V TROJANSKI VOJNI
IGRALEC
(ŽELJKO)
MEDVEDEK
(LJUBKOV.)
SILICIJ
NOVEM
MESTU
ALBERTO
TOMBA
ORGAN
VOHA
KUŽNA SNOV
za bakteriološko
PREISKAVO
EOO
RAVNIKAR
KNEZOVA
ZENA
SOLISTIČNA
GLASBENA
PRIREDITEV
FILMSKA
IGRALKA
JAKOBSSON
SEDATIV (V MEDIC.)
'v
odvržena
KAČJA KOZA, LEV
PREČNIK NA JAMBORU
OLIVER
ANTAUER
MESTO V ZAHODNI ITALIJI
ŠLEM
VERGILOV EP O ENEJU
STRAST,
POŽELENJE
PR A' FEN!

ENKRATNA
DVOJNA
POTEZA
v Šahu
AMERIŠKI
arhitekt
(CHARLES)
UPODAB-
LJAJOČI
UMETNIK
JAPONSKI
OGNJENIK
Zen. ime
(JASNA)
PRIŽNICA
EVROPSKI
VELETOK
KELTSKA
RODOVNA
ZVEZA
GEORG IJ OTS
PRODAJNO
BLAGO
GRŠKA POKRAJINA (ELIDA)
NAZIV,
/ZDEVEK
NERES-
NICA
PREGOVOR
»
PREŠERNOVA
PESNITEV
ZVEZA,
ZDRUŽENJE
PRAVOSL.
svetniSka
PODOBA
NIZOZEMSKO MESTO
(SIR)
IZDELO-
VALEC
SODOV
VODNA
PTICA!
DOLGIM
VRATOM
SOBNA
RASTLINA.
Skrniceu
AVTOR •• KARLI PREMEI
UPANJE,
NADEJA
VEČJI KOS POHIŠTVA
Nagradna križanka
Rešitev nagradne križanke pošljite do 18.2.1993 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka"
(fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Komplet knjig za mladino, Knjižnica Zagorje;
2.	nagrada: Knjiga Milan Kučan;
3.	nagrada: Moške spodnje hlače. Astik d.o.o., Kisovec;
4.	nagrada: Majica T shirt;
5.	nagrada: Celoletna članarina v Knjižnici Zagorje.
Ižrebanci nagradne križanke 2/93
1.	nagrada: Božanska komedija. Igor Grčar. Levstikova 9, Zagorje;
2.	nagrada: Tri otroške slikanice, Majda Florjane, Golovec 20, Trbovlje;
3.	nagrada: Zbirka Čebelica, Sara Petcrkovič. 61432 Zidani Most 29/b;
4.	nagrada: Celoletna članarina v Knjižnici Zagorje, Miha Kerin, Ul. prvoboccv 16, Zagorje
5.	nagrada: Ccloletnačlanarina v Knjižnici Zagorje, Anja Drnovšek, Kidričeva4 a, Zagorje.
Vsein izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 18.2.1993.
Rešitev nagradne križanke 2/93
DELAVSKIDOM, KNJIŽNICA, SIENA, CA, K, B, ZLO, GL, PER, JNAR1, AR, LENORA, AJVAR, GEA, DEREK, NIČLA, KLOT, EVO-RA, GEN, MAE, RAMADAN, NE, AMIL, KIJ, SKOKOT, ŠL, DEVICA, ARU, JEČA, SADAM, IS, LLANERO, TRAPA, MESTO, SPIL, EROT, STRUP, OKSID, SETE, TETRA, RAABE, EDER.
Mladim Zasavcem
Veseli smo prispevkov, ki ste jih spet poslali na uredništvo. Žal nam je, da vseh ne bomo mogli objaviti - poletna in novoletna doživetja so že malo zastarela. Radi bi objavili tudi kakšne vaše fotografije, vendar fotokopije niso dobre za tiskanje. Pošljite torej fotografije s podpisom in kratkim komentaijem - vendar ne moremo obljubiti, da jih bomo vrnili.
Zadnjič smo pohvalili organizatorje šolskih radijskih postaj, Romana iz Zagorja pa s svojimi sošolci ni zadovoljna. Berite.
Veseli smo bili tudi pisma vzgojiteljice Tatjane Denovnik iz Hrastnika. Sporoča, kako so uspeli pri projektnem delu Naš dežnik in mi pod njim. Otroci so sodelovali glede na svoj interes - risali, pripravili dramatizacijo Pod medvedovim dežnikom, izvedli ples z dežniki ob glasbi... in vse to seveda predstavili staršem. Zelo prijetno je bilo tudi srečanje z dežnikarjem, ki je pokazal, kako se dežniki popravljajo. Seveda so mu pri tem pomagali. Dobili smo tudi šolsko glasilo. O lem pa drugič.
Iz Hrastnika poročajo, da so med počitnicami kardobro izkoristili bazen, kjer so se v dopoldanskem času kopali brezplačno, za varstvo pa so poskrbeli dežurni učitelji. Obiskovali so tudi knjižnico, kjer so poslušali pravljice in gledali videofilme. V kinodvorani pa so imeli matineje. Taborniki so si organizirali na Kalu v šolskih prostorih zimovanje.
Na občinskem plesnem venčku pa so se uvrstili na prva mesta naslednji pari - 7., 8. razredi: 1. Boštjan Centrih, Andreja Dolanc, lir.; 2. Dominik Žuiman, Tutjana Rotar, Dol; 3. Suzana Matič, Bajda Bruno, Hr.; 4. Vesna Draksler, Boštjan tlak, Dol; 5. Beti Kostajnšek, Aljai Pavlič, Dol.
Kritika radia Čvekač
Sprašujem se ali se "Čvekači" sploh kdaj poslušate po radiu?! Sploh kdaj pomislite ali ste ljudem s svojo dolgočasno oddajo všeč?!
Ne? No, potem vam svetujem, da to čimprej storite in popravite svoje napake (če jih je sploh mogoče?). Mogoče mislite, da govorite kot profesionalni napovedovalci (Matic)? Ali znate brati za radijskega napovedovalca primerno (Katjuša)? Nikoli ne pomislite, da se nam "zdite fajn" samo zato, ker nam odpade učna ura? Vidim, da v Zasavca piše samo izbrana t.i. elitna skupina na šoli in tudi napovedovalci sami, ki na vse pretege hvalijo ta dolgočasni radio, ki ne premore niti kančka duhovitosti, kije značilna za mladoletnike (ste tudi sami tako dolgočasni?). Osebno (tudi moje prijatelje in sošolce ne) me ne zanima, kje naj kupim poceni body ali pajkice, ker so dekleta že vse pokupila. Filmski spored je tako ali tako v Zasavcu, kdo so novi pari na šoli pa že vrabci na vrtu čivkajo in jim pošiljajo poljubčke. Čimprej resno premislite o sebi in se oglasite v Zasavcu, "Čvekači”!
Ne mislite, da sem vam nevoščljiva, ne. Tudi ne pretiravam - kar je resje res. Ne želim, da zaradi mojega pisma izgubite zaupanje vase (tudi ne verjamem da biga). Še se bom oglasila. "Čvekači", pišite v Zasavca!!!
Romana, OŠ Ivan Skvarča
Kdaj se pri nas doma poje?
Moram reči, da pri nas doma nismo ravno glasbeno nadarjeni. Pojemo pa kljub vsemu. In to predvsem ob praznikih. Če pomislim na prepevanje v naši družini, moram najprej omeniti "ofiranje". To je star običaj, ki se vse bolj opušča. Toda naši sorodniki in pri nas doma ga gojimo še naprej. Dan, preden ima kdo pri hiši god, v mraku poči petarda in zaslišita se glas harmonike in petje. Tudi ko praznujemo rojstne dneve in žegnanje.
, zapojemo. Ata, stric in bratranci. No, da ne pozabim, tudi sestri. Kadar imata srečen dan, pripojeta celo domov.
Kaj pa jaz? Včasih si kaj zabrundam. Največkrat takrat, ko grem iz šole. In to predvsem spomladi, ko mi pomagajo ptički. Mateja I ločevar, 5. b, OŠ I van Kavčič, Izlake Pesmi imajo rade take radovedne glave Saša Vegri je pesnica, ki jopoznajo predvsem starejši bralci. Ko sem prebral sestavek O pisatelju in knjigi, sem izvedel, da so pesmi le začasno v knjigi, ker se potem preselijo v glave. V knjigi so mi ugajale duhovite pesmi o živalih. Pripovedujejo o deževniku, kije imel svojo postajo in je kar naprej oddajal deževno oddajo. Pes Piki pa na vogalu prodaja vroče hrenovke.
Andrej Zorko, 6.d, Trbovlje
Najljubše igrače
Prvošolci na OŠ Ivan Cankar v Trbovljah so napisali, kakšne so njihove najljubše igrače.
Tudi jaz imam svojo igračo. To je Barbi. Dobila sem jo za darilo. Rada se z njo igram. Imam veliko oblačil zanjo, zatojo večkrat lepo oblečem. Z njo se je lepo igrati.
Martina Račič Imam veliko kock. Znjimi se najraje igram, ker lahko sestavim vse, kar si želim. Zvečer imam najraje zajčka, ker gre z menoj spat.
Jernej Kupšek Moja najljubša igrača je rjavi medvedek. Dobila sem ga za dedka Mraza, ko sem bila še dojenček. Medvedek nima enega očesa, a jaz ga imam vseeno rada. Z menoj spi.
Ana Mijanovič Mojemu medvedku je ime Franci. Z menoj tudi spi. Če ga udarim, joka.
Dežnikar med hrastniškimi “vrtečani*.
(M -0-13
Ste jih že kdaj točili? Marsikatera najstnica jih toči oh novi kaseti skupine Čuki. Naslov kasete je kar malce čuden - Čuki in krokodilčki. Ampak Jože Potrebuješ, kitarist skupine, občasno pa tudi pevec, pravi, da vtem naslovu ni nič posebnega. Krokodilčke v očeh ima vsako dekle, samo svetloba in trenutek morala biti prava.
Zanimalo nas je, v katerih očeh so se pojavili ti krokodilčki. Jože je odgovoril: "Oglejte si video-spot.
Dekle, ki se pripelje z avtom in v rokah drži živega krokodilča, ona je bila moja inspiracija." Marko Vozelj pane bi bil Marko, če Jožetu ne bi skočil v besedo. "Veš. ko že govorimo o spotu, meni osebno je najbolj všeč konec, še posebej tista scena, ko me potegne v avto."
Utihneta, njuna hudomušna pogleda se srečata.
Vsaka nova kaseta prinese tudi kakšno priredbo, vrtam dalje.
Zakaj? Besedo spet prevzame Jože.
"Raje naredimo priredbo kakšne dobre tuje pesmi, ki nam je všeč, kot pa da bi na silo delali nekaj drugega. Pa še to moram dodati, da obdržimo samo melodijo, besedil ne prevajamo, ker to nima smisla."
In kako seje počutil Marko, kije drugače prvi vokalist skupine, ko je Jože zapel te Krokodilčke in so postali takšen hit? "Ja, super. Prav fino je bilo na snemanju, ko sem med petjem te pesmi lahko počival." "Veš,” se spet oglasi Jože, "še preden smo pesem posneli, sem jo velikokrat igral v
družbi, samo ob spremljavi kitare. In že takrat so mi vsi govorili, da bo postala uspešnica. Pa še resje. "Najbrž vas zanima tudi to, kako se prodaja kaseta. Zelo dobro, oziroma več kot dobro, saj je po prvem mesecu prodaje
trenutno najbolje prodajana kaseta v Sloveniji."
Našega kratkega razgovora je konec, poslovimo se in nekje tam v podzavesti se pojavi tisto... Kako že gre? "Njene dolge noge z mano vštric so hodile..."
Tomaž A. Štojs
Zasedba:
Jože Potrebuješ (kitam, vodja ansambla) Marko Vozelj (vokal) Marjan Malovrh (klaviature, harmonika) Vinko Cankar (bas kitara)
Krokodilčki v očeh se bodo skupaj s Čuki sprehajali 12. februarja zvečer v hrastniški športni dvorani. Ne dovolite si, da jih bi zamudili. Ne, da vam bo žal. Sekirali se boste vse življenje.
Irena Vrčkovnik - ime verjetno vsi poznajo. Irena je prva pevka slovenske glasbene scene in s svojimi skladbami navdušuje tako mlade kot starejše oboževalce. Še posebno bodo nad njo navdušeni otroci, saj Irena spomladi pripravlja izid prve kasete za otroke. Poleg tega ima letos v načrtu izid še ene kasete, ki bo izšla jeseni. Odločila se je, da letos ne bo tekmovala za evrovizijsko popevko in ho raje odšla v Čakovec, kjer se bodo pomerili pevci iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Skupaj z njo bodo nastopili Pop design, Moulin Rogne, llenč in Tomo. Tekmovanje bo ekipno, vsi slovenski glasbeniki bodo nastopili kot ekipa.
Irena (z njo smo se pogovarjali v Mesečini ob nedavnem uspešnem nastopu) je z uspehi in kasetami v lanskem letu zelo zadovolnja. saj je bila njena zadnja kaseta srebrna. Izdala je še CD, kjer so zbrane vse njene uspešnice. Zelo zadovoljna je tudi s tretjim mestom občinstva na Melodijah morja in sonca s pesmijo Zaljubljena v Portorož. Tudi letos bo nastopila tam. verjetno s pesmijoOta Pestnerja. Koje pogovor
nanesel na zasavsko publiko, je z nasmeškom povedala: "Mislila sem. da zasavska publika ni tako dobra za žurirat in sem imela pred nastopom kar malo slabe občutke. Vendar seje izkazalo, da so Zasavci pravi žuranlje in da se znajo super zabavati."
Irena Vrčkovnik se ukvarja s petjem že šest let. Najprej je nastopala in pela z ansamblom Vesna, potem je za leto dni odšla prepevat in se izobraževat v Nemčijo, po prihodu domov pa je izdala prvo kaseto in se zaposlila kot učiteljica glasbenega pouka na osnovni šoli. Kaj pa misli Irena o mnenju, daje na slovenski glasbeni sceni trenutno najpopularnejša pevka? "Zelo sem zadovoljna, da si ljudje tako mislijo, dajim je všeč moja glasba in da me radi poslušajo. Gotovo se bom trudila, da bom to trditev znova in znova dokazovala in da ne bom razočarala svojih oboževalcev. Resje, daje veliko zvrsti glasbe in da človek pač ne obvlada vseh. zato sem jaz popularna v zabavni glasbi, ne bi pa se mogla ukvarjati naprimer z
Ji,/zom "	Saša Grobljar
Šc naslov za oboževalce:
Irena Vrčkovnik Florjan 280 63325 Šoštanj

Dvajset let je minilo, odkar je svojo glasbeno kariero začel Ivo Mojzer. Začel je kot bobnar pri skupinah Biseri, Kameleoni, Indeksi, nato se je posvetil solo petju, nekaj časa je pel pri skupini Pepel in kri. Pesmi kot sta Cifra mož in Ko si davi se zbudila se prav gotovoše marsikdo spomni. Zdaj, po dvajsetih letih, je izšel njegov jubilejni CD z največjimi uspešnicami, njegov naslov je Mojih 20 let.
Na novi kaseti skupine Big ben je tudi pesem Poljub, ki jo je v duetu z Gianniem zapela priljubljena TV voditeljica Miša Molk. To nikakor ni prvi Mišin posnetek, saj je pred leti že pela in sicer je z zgoraj omenjemim Ivom Mojzerjem zapela priredbo znane francoske popevke. Miša naj bi v bližnji prihodnosti posnela celo kaseto.
Vili Resnik, pevee skupine Pop design nam je povedal, da še vedno upajo, da se bodo s svojim video spolom Somebodycall me toninghl prebili na MTV. Pogovori so vteku.Vilipaješe dodal, da bodo tudi sami poklicali odgovorne na MTV-ju. Sicer pa naj bi odšli poleti v Ameriko snemat nov album, posneli pa ga bodo v slovenščini in angleščini, predvidoma bo izšel jeseni.
Oddaja Nedeljskih 60 je naletela na zelo različen odmev. V tej oddaji nastopa tudi skupina 12. nasprotje, nj ihov pevec pa je Brane Lindič. Za tiste, ki lega še ne veste, naj povemo, daje Brane brat bolj znanega pevca Vilija Resnika.
27. febraurjabo v studiu TV Ljubljana potekalo predtekmovanje slovenskih pevk, pevcev in skupin za Pesem Evrovizije. Med dvanajstimi udeleženci bodo med drugimi tudi Helena Blagne, Miran Rudan, Čudežna polja, Faraoni, Alenka Godec.
TAŠ
OVEN Živčnost in nepotrpežljivost, ki vas držita že nekaj dni, sta posledici slabega finančnega stanja, za spremembo niste krivi sami. Ne belite si glave. Številka: 11.
BI K Zadnje čase vam ne gre najbolje. S pismom se bo počutje zelo poboljšalo. Oseba, za katero sle mislili, da ji ni do vas, vas bo prijetno presenetila. Vaš datlje petek.
DVOJČKA Čas je, da se malo pustite presenetiti svojemu partnerju. Zavedajte se, daboste morali hvaležnost pokazati na precej drugačen način, kot jo partner kaže vam. Vaša številka je 44.
RAK Za slabo voljo, ki se vas bo držala .v naslednjih dneh, ne krivite drugih, še najmanj sodelavcev. Bo že držalo, da si je treba vse stvari pridobiti s lastnim delom. Številka: 3.
LEV S čim večjo intenzivnostjo se posvetite partnerju. Priporočani romantičen vikend v dvoje, padejo lahko pomembne odločitve. Vaš dan je nedelja.
DEVICA Doživljeni šok bo zagrenil še marsikatero uro. Naložba, ki ste jo gradili nekaj let, se je podrla. Ne obupajte, na čustvenem področju se vam obeta obrat na bolje. Št.: 71.
TEHTNICA Čas je, da obiščete prijatelja, ki ste ga predolgo zanemarjali. Ne pozabite, kjer vrtnic ne okopavaš, zraste plevel. Jasno je. da imajo vrtnice trne. Vaš dan je ponedeljek.
ŠKORPION Zaradi naivnega ravnanja, ki vam nič ne prisloji, boste v srčni zadevi potegnili krajši konec. Potrlo vas bo, le za kratek čas. Svojo energijo boste usine rili k družini. Št.: 13.
STRELEC Pri osebi, ki vam je že dolgo všeč, morale naredili prvo potezo vi, čimprej. Če se boste predolgo obirali, boste po nepotrebnem potegnili krajši konec. Vaš dan je sreda.
KOZOROG Potovanje, ki ga načrtujete v naslednjih dneh, vam bo prineslo lep poslovni uspeh. Uporabite vso diplomacijo, marsikatero uslugo imate lahko v dobrem. Št.: 2.
VODNAR Z osebo, ki vam je všeč, si ne obetajte preveč. Ne ujemata sc, lahko bi prišlo do večjih nesoglasij že na začetku. Najbolje, da ohranile prijateljski stik, marsikaj bo prihranjeno. Vaš datlje četrtek.
RIBI Dobro morate pogledati vase in si iskreno priznati napake, zaradi katerih vas zapuščajo ljudje, ki sijih najbolj želite okoli sebe. Spremenili se boste morali vi. Št.: 33.
Saša
Hiša v radeškem domu kulture
Radeče, dom kulture, 29. januar, ura je osem in petnajst minut zvečer. Kljub hladnemu vremenu čaka pred vhodom v dvorano kar precej ljubiteljev na težko pričakovani koncert drugačne glasbe. Luči sopogasnilc, naodru so se v stilu akustičnih večerov iz poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let pojavili trije: Vili in Andrej Guček ter Andrej Koncilja, ter napovedali in zaigrali prvi del koncerta, imenovan akustičen ali kot se bolj modno reče "unpluget". Skladbe so se vrtele in stopnjevale do prihoda bobnarja Iztoka Pepelnjaka in basista Tineta Jelena, ko je stvar dobila na rockovski moči. Drugi del koncerta so začeli s specifično akustično glasbo (llurican, Odkrij otrokom svet, Melodija, Proces v Ljubljani in še). Fantje so skladbe zaigrali kot bi jih stresli iz rokava. Njihovi vokali so v majhni in akustični dvorani prav popestrili večer obiskovalcem koncerta.
Foto: T.B.
Ni kaj - fantom je takšna glasba v krvi. Zal se slovenski prostor ograjuje od dobre glasbe, kiji moraš tudi prisluhniti. Veliko, veliko več da na glasbo, ki je prehodna in je primerna za pozabo njihovih težav. Povejmo še to, da se v Radečah, kot tu-dimkje drugje, borijo s slabo kordinacijo prireditev. Tako je borih 20 metrov stran "v klubu" gostoval Miran Rudan. Je to nevoščljivost, maščevalnost ali pa nelojalna konkurenca? Ne vemo, vemo pa, da ni nikomur v korist.
Rudi Špan
Pri Martinu je prijazuo
Na Tereziji v Trbovljah je bila še ne tako (fcilgo nazaj gostilna, ki jo mlajša generacija niti ni poznala drugače kot zanikrno, kamor so hodili na brizgance in na la kratke tisti nujno potrebni. Danes pa v teh istih prostorih domuje prijazno Gostišče pri Martinu. Lastnica gostišča Marta Vodušek, kije v bistvu samo najemnica prostorov, je že 23 let v gostinstvu in je prej delala v Gostinskem podjetju Trbovlje. Tako ji strežba in delo v gostinstvu nista neznanka.
Najbrž se ni bilo lahko odločiti in prevzeti neurejene gostilne ?
Oba z možem sva delala v gostinstvu, pravzaprav jcbil on vodja prehrane v Splošni bolnici Trbovlje, tako da delo zelo dobro poznava. Poleg tega je najin starejši sin končal šolanje, službe pa ni moč dobiti. I ako smo se nekako odločili za najem prostorov in se podali v življenje "privatnikov". Pogoji v razpisu so bili precej strogi. Lokal smo morali prenoviti v enem samem mesecu in pustiti sem morala službo.
Koliko imate zaposlenih?
Pogodbeno delata v gostišču dve kuharici, drugače pa gostišče vodimo v družinskem krogu. Minili so časi, ko smo delali samo po osem ur na dan. Tega sedaj praktično ne poznamo več, niti sobot niti nedelj in niti praznikov in nihče od zaposlenih nima manj kot 350 delovnih ur na mesec. Resnično je potrebno veliko debiti, da malo ostane.
Splošna gospodarska kriza, nenehno povečevanje števila brezposelnih, čedalje nižji življenjski standard. Vse to najbrž opazite tudi pri obisku.
Seveda se pozna, vendar pa smo vsi in vsak le člen v verigi. ( 'e se en člen pretrga, smo na izgubi vsi. l isti, ki imajo komaj dovolj za preživetje, si ne morejo privoščiti nedeljskih kosil v restavracijah, niti brezglavo ne kupujejo v trgovini, niti ne koristijo uslug in storitev, kajti vsak tolar je dragocen. In zaradi tega nismo na izgubi samo mi npr. gostinci, tudi trgovci, tudi frizerji, mizarji... In tako se vrtimo v začaranem krogu. N;j srečo pa niso samo takšni. V naši družbi se pojavljajo posamezniki, ki zahtevajo kvaliteto skoraj ne glede na ceno. In predvsem lobi radi
v našem gostišču pripeljali do popolnosti. Moj mož. Martin je velik 1 j udite Ij dobre kuhinje in odličen kuhar in precej časa posveča kvalitetni pripravi jedi. Sicer ima sam zase prijavljeno svojo obli s področja priprave in serviranj;! jedi in je s lem tudi precej zaposlen, vendar pa nam pomaga kadarkoli se le da.
Se gostje pritožujejo nad cenami?
Seveda je slišali negodovanja v lem smislu, vendar je potrebno poudarili, da smo zaenrat edini v /asavjti, ki v v ni ceni ponudimo glavno jed s prikuho in solato, /ato sc ždijej cene visoke, vendar pa, če vse skupaj scšlejclc, smo zelo podobni večini /ikavskih ponudnikov gostinskih uslug. In to večkrat tudi preverimo. Seveda smo tudi mi sposobni pripraviti kosilo za 300 do 400 tolarjev, vendar bi bili potem prisiljeni zanemarjati kvaliteto, česar pa zagotovo ne bomo storili. Cene so odvisne tudi od vhodnih surovin, ki so v Trbovljah najdražje. Prav zalo že iščemo nove in ugodnejše dobavitelje.
Ka j pa konkurenca?
Ce povem po pravici se za to sploh ne zanimam. Mi se trudimo za vsakega gosta in vsak dan in mislim, daje to garancija za delo v bodoče. Ce se gost dobro počuti, če je dobro postrežen in je kvalitetno hrano, se rad vrne. In prav na lem delamo. Borimo sc za vsak dan in trudimo za vsakega gosta. Med drugim so pri nas jedli že dr. Janez Drnovšek, Tol'in Matjana Deržaj, kar si štejemo v čast, hvalimo pa sc s tem neradi.
S kakšno posebnostjo pa se lahko vseeno pohvalile?
Brinasse lahko zgodi, da gostu, ki tisti dan praznuje rojstni dan, pripravim;) posebno presenečenje. Njemu na čast prinesemo torto, pogdsncmo luči in mu zapojemo Happy Birlhday. Osebje in listi, ki praznujejo z njim pri mizi.
Barbara Kus
* •*•■•!•* *"* ■*.......................



P:
m
C
vX; :
gg:
:P:C
PC
|:
••••■.v.
m.
p:
Iščemo ulične prodajalce In raznašalce časopisa na območju
HRASTNIKA, LITIJ* in ZAGORJA.
' . . e' '
Rondiate tejefon: $1 013, «1177
:
Delo je dofc>ro honorirano!!!
; :■ .
xV-P :
•Y-	■

TŠ:


-‘nC's.
:
,::P
I!
IS
1 1 I
m
!
Ji

idi
ms
si
IGM: ne samo apno
Če bi se v tem podjetju kot pijanec plota držali samo svojega dolgoletnega proizvodnega programa, izdelovanja apna, bi že lani pomladi morali dvigniti roke in znatno zmanjšati obseg gospodarjenja. Pravzaprav so že pred tem začeli premišljati o tem, kako vsaj delno zmanjšati škodljive posledice omejevanja porabe apna in zdaj se jim to lepo obrestuje.
Lotil i so se urej anja obrataza izdelovanje takoimenovane mokre malte. V začetku kakšnega posebnega zanimanja zanjo ni bilo, ko pa so sc porabniki prepričali o
smotrnosti tega načina obmetavanja zgradb
oziroma izdelovanja fasad in ko so v podjetju ustanovili tudi nekaj delovnih skupin, ki so prevzele dela, so kar dosti pridobili s tem. Prav tako je več delovnih skupin opravilo razna dela pri sanaciji površin zaradi rudarjenja, minerji so sodelovali pri gradnji nekaterih domačih cest. Zanimiv utegne biti še en nov program, o katerem za zdaj še neradi karkoli povedo. Ve pa se, da v kratkem pričakujejo že ustrezne ateste o njihovem uporabljanju. S tem izdelkom si obetajo precejšen dohodek.
Apna so lani naredili le 58.000 ton, letos, vsaj tako jim kažejo tržne razmere, ne več kot 50.000 ton. Zato so morali poseči po ukrepu delnega predčasnega upokojevanja delavcev, ki imajo za to pogoje, nekaterim so pomagali pri osamosvajanju v zasebnih dejavnostih, nekateri pa bodo moral i na zavod za zaposlovanje. Žal ni šlo drugače, kajti hrvaški trg je povsem zaprt in nič ne kaže, da se bo kmalu odprl. Domače povpraševanje tudi ne bo večje, dokler se ne bo začel že tolikokrat napovedan nov naložbeni ciklus, zato tudi ni naključje, če zdaj naredijo na dan le kakih 80 ton apna. In zadovoljni bodo, če bi ga tolikšne količine vsak dan skozi vse leto lahko tudi prodali.
M.V.
Zasebniki tudi izvažajo
Za zdaj bi lahko na prste ene roke našteli zasebna podjetja, ki se lotevajo prodaje svojih izdelkov na tuje trge ali prevzemajo tam pogodbena dela. Med njimi pa je vsekakor izlaški Elcktroprom, last Janeza Vidmarja.
Že pred leti je prevzemal elcktroinstalacijskadela v Sovjetski Zvezi in Iraku, v osamosvojeni Sloveniji pa je
pred kratkim podpisal pogodbo v Nemčiji, kjer bodo njegovi delavci opravljali elektroinstalacijska dela najprej v Frankfurtu, nato še v Mucnchnu. Posel je vreden okrogel milijon nemških mark, s tem, da jih bo v prihodnjem letu zagotovo povečal. Kot pravi Janez Vidmar mu je posel uspel vostri konkurenci, izkoristil pa je tudi svoja poznanstva in uspel.
S tem nastopanje njegovega podjetja na tujem še ni končano. Kmalu bo začel izvažati, v sodelovanju s partnerjem, posebne ščetke. To bo Vidmarju omogočilo zaposliti še več ljudi, s čemer uresničuje sprejete obveznosti in napovedi, da bo omogočil delo številnim mladim kvalificiranim ljudem.
Sicer pa se njegov promet iz leta v leto povečuje; lani seje že povzpel na skoraj 5 milijonov nemških mark, kar je vsaj osemdeset odstotkov več, kol leto prej; letos sodi, da bo s prevzetim delom v Nemčiji in prodajo izdelkov na tuje trge še precej povečal realizacijo.
M.V.
' Klub upokojenih managerjev
Agencija za management d.o.o. v Ljubljani ustanavlja klub upokojenih managerjev in strokovnjakov v Sloveniji. Pobudniki svojo akcijo utemeljujejo s tem, da je med upokojenci mnogo takih, ki si želijo delali, želijo znanje in izkušnje prenašati drugim, seveda ob pogoju, da ohranijo status upokojenca. Veliko je namreč takih, ki imajo še dovoljživljenskih moči, dovolj vitalnosti in dobre volje, da bi še kaj pametnega in koristnega naredili. Tudi številna podjetja, zlasti novonastajajoči obrati malega gospodarstva velikokrat potrebujejo pomoč, znanje in izkušnje. In prav v tem obstaja možnost sodelovanja upokojencev te vrste. Zatojc bil pred meseci ustanovljen iniciativni odbor, ki je pripravil vse potrebno za realizacijo tega projekta.
T.L.

Še eno takšno leto v zasavskem gospodarstvu, kot je bilo lansko, nas pokoplje. Proizvodnja je padla za najmanj 8 do 9 odstotkov, plačilna sposobnost še veliko bolj, prav tako zaposlenost. Vso drugo bedo bodo pokazali bližnji zaključni računi poslovanja za leto 1993.
Po mnenju večine zasavskih gospodarstvenikov se obeta repriza preteklega leta. In prav to nas utegne tako zelo onemogočiti in dotolči, kot nas ni prav nobena stvar po minuli svetovni vojni. Skoraj nikjer, in to dobesedno, ne računajo na večjo proizvodnjo v odnosu na lansko. Edino, kar sodijo, da jim bo šlo kolikor toliko od rok, je prav izvoz. Ampak tudi pri tem je nekaj očitnih neznank. Kaj bo, če se bo v Nemčiji še poglobila recesija? Je edina zahodnoevropska dežela, oziroma edina v Evropski gospodarski skupnosti, ki ostaja letos pri ničelni gospodarski rasti. Mi pa tjakaj prodajamo najmanj dobro polovico vsega našega blaga.
Še nižja gospodarska rast od lanske
pomeni za naše domače loge tudi še večjo nezaposlenost. Prvi so ali bodo na udaru številni hrastniški steklarji; njim sledijo že prav kmalu zaposleni na Separaciji zagorskega rudnika. Če bodo ustavili delo na njej, bo moralo na čakanje vsaj 140 ljudi. Formalno bodo sicer ostali zaposleni, dejansko pa z eno nogo že brez dela oziroma vsakršne perspektive za pridobitev druge zaposlitve.
Začetek izvajanja lastninjenja bo nekatera vprašanja velikosti številnih podjetij še posebej izbil na površje. V najboljšem primeru naj bi jih nekaj šlo pod okrilje sklada za prestrukturiranje; ampak to je slaba uteha spričo lega, da dobro poznamo, kako kruta so pravila lega telesa; vse, kar ni za preživetje, mora v stečaj. Ta pa poleg vsega drugega pomeni ponovno zmanjšanje števila zaposlenih. In tako bomo tudi pri nas dočakali konec leta 1993 v znamenju izjemno žgočih gospodarskih pretresov; ali jih bo takrat konec, pa je že drugo vprašanje.
Milan Vidic
mmrnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmmm
: DOL PRI HRASTNIKU, teb 42 533
TRGOVINA NA DOLU (Pod hribom 1) * športna oprema, tenis copati
-	perilo, oblačila -vse za Sob
-	pisarniški material
-	darila
ZNIŽANO!!
zimske jakne, plašči, bunde itd .
MATURANTSKE OBLEKE MAŠKERADN1 KOSTUMI
Delovni čas: 7.00 - 18.30, sobota 7.30 - 12.00
VIDEOTEKA Čvek
IBM


KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o.
/?os/oua//i/ca A/£Z?jE4
V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve.
Nudimo Vam
možnost plačila na čeke:
nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI CEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI CEKE
V gostišču KUM Zagoije tradicionalno vsako soboto organiziramo plesne večere z živo glasbo.
ii i
....A- .
Za popestritev dru/abnega Življenja, pa bo sobota 13.2. /. nami ponosno
ALBERTO GREGORIČ
z ansamblom Amerika iz Nove Gorita:.
Sladokuscem priporočamo poizkušnjo tradicionalne argentinske kuhinje;

PRIPRAVI. | Er ZAIT
1J EN J E /AN IM IV PROGRAM, LO VLJUDNO VABLJENI!
Rezervacije sprejemamo na. telefon 0601/61 007
Ples hi zabavo v maskah pa prirejamo na pustno soboto 20.2. in prismi torek 23.2.1993. Najboljša maska bo nagrajena.
BREZ VESELJA, ZDRAVJA NI,
ZATO PRIPOROČAMO VAM IZ SRCA,
DA VSAKODNEVNE SKRBI ODLOŽITE IN SE SKUPAJ Z NAMI POVESELITE!!
mesnica-delikatesa
ferdi
MILAN DOLANC
dipl.ing.živilske tehnologije
61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344
ODPIRALNI
torek:	Ij	petek:	nedelja:
7J0-14.30 1	7.30-18.00 I	8.00-11.00 |
wmrnmmmmmmm
[ sreda, četrtek: 1	sobota:	|
7 JO-14.30	7.00-13.00 1
PODJETJE ZA TURIZEM PROPAGANDO IN FOTOGRAFIJO d.«».«». 7burf.<«H,	ti%tnn et n tl /*/i m ti ur tl p /i_y /fn r»r/>W»« Itti
EPSI
Marko Lenarčič
director
Savinjska cesta 4 63 331 NAZARJE, SLOVENIA tel. & fax+38 63 /832-363 tel:+3863/831-957
...-.. .v... tax-
A
-	Iberno komercialne zastopnike za pogodbeno zaposlitev
za področje Laškega, Radeč, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Litije.
-	nudimo storilve s področja namiznega založništva in fotografije
-	z nami na trekking v Nepal in Argentino

CENIK EKONOMSKO -
PROPAGANDNIH STORITEV
.^■&h5ì^r
OBČANI
1. ČESTITKA
tekst z eno skladbo ob delavnikih	1.300,00
tekst z eno skladbo ob nedeljah	1.600,00
tekst z dvema skladbama ob delavnikih	2.500’fi0
tekst z dvema skladbama ob nedeljah	3.000,00
PRESNEMAVANJE čestitke g tekstom in glasbo na kaseto	1 100 00
CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽELJI 50% VIŠJA!	' ’ :
TRG SVOBODE Ua, 61420 TRBOVLJE
TEL; (0Š01) 21 358. 22 05«; fio; 10601) 21 228 UKV 103,9 MHz STtREO
2.	KOMERCIALNI OGLASI
tekst do 20 besed vgaka nedavna beseda
3.	OBJAVE
tekst do 20 besed vsaka nadajjna beseda
4.	ZAHVALE
tekst do 40 besed vsaka naduljna beseda
5.	OSMRTNICE
1.000,00
50,00
400,00
20,00
5.000,00
100,00
1.500,00
CENIK VELJA OD 1.2.1993 DALJE
___________________	.	.	.	o............................................... ..............................................;
SPOŠTOVANE
BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO
Za radio TVbovlje najbrž kar vsi vest«, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, daje oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob
#
, od šestih do pol sedmih oddajo
14.45; 16.45; 17.45; in 18.45 uri in ob nedeljah ob’8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri.
Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite
^	iiuiuvi^vu opuiiu Ali	O L e Ud JC UUiCčlJIlU XAU11 L el L11 tl V,	Čl C II Čl a UUUl p
po telefonu £2-056), tričptrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med vse,
popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, gl lahko za popevko in nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je Še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.
--------_ ----------------„-----------------------, r------—.......12.45
obvestila, kijih ob delovnih dneh slišite ob 16.45.
Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ali dogodku in vašim glasbenim željam, kijih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056.
Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktoijev.
Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinaiji in sodelavci radia.
RADIJSKI POZDRAV,
SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES!

r------------------------------------------------------------------------------1
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolnili morale le * | priloženo naročilnico in jo poslali do 18. 2. 1993 na naslov Lredništva | I Zasavca, Cesia zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Opozorimo naj, da I J bomo objav ili le male oglase, kjer bo dopisan ločen naslov pošiljatelja, ! | saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. |
1	Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa Še to: reklame in nekatera I
2	povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. J j Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo posebej | I le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine.
GRADBENE PARCELE, _____STANOVANJA
■	PRODAM parcelo v Sevnici <>5 arov z leseno barako. vodo. brc/ elektrike. Marjeta Kavšek. Podkraj 22, I Irastnik.
■	KUPIM dvosobno ali dvoinpolsobno stanovanje v Trbovljah. Tel.: 24-286.
■	V ZAGORJU prodamo starejšo hišo / vrtom in dodatno parcelno številko na sončni legi. primerno za obrt. Tel.: 061 484-078 (popoldan) ali 00.4-858-585 (popoldan od 16. ure dalje).
■	UGODNO prodamo hišo blizu Izlak in več nepremičnin v Zasavju. Tel.: 62-480.
■	V TRBOVIJAII vzamemo v najem prostor v izmeri 45 - 65 kv adratnih metrov, primeren za tehnično trgovino. Tel.: 061-882-264.
■	PRODAM stanovanje 72 kvadratnih metrov oziroma polovico hiše z garažo na Bregu 10 v Zagorju, brane Simončič. Prešernova c. 40. Zagorje.
GARAŽE
■	PRODAM vrstno garažo v Farčnikovi koloniji v Zagorju. Tel.: 62- 285.
AVTOMOBILI IN DELI
■	PRODAM Z 128. letnik 1989, registriran do marca 1008. prevoženih 27000 km za 5200 Di ;M. Tel.: 27-022.
■	PRODAM Z 101 OTI.. letnik 1086. Tel.: 61-660.
■	PRODAM dele /a Škodo 120 I.S. letnik 1084. Tel.: 42 402.
■	/. 128. letnik 1080. registriran do aprila 1004, bel, drugi lastnik.
prodam za 5000 DKM. Tel.: 27-
022.
■	PRODAM bado Rivo, staro eno leto. Tel : 41-011.
STROJI
■	Zid.O ugodno prodam pletilni stroj Brolher KI 1 - 040 z dodatno opremo. Tel.: 22-400.
■	UGODNO prodam rabljen pletilni stroj, dvoredni. Tel.: 21-75o.
■	PRODAM Z.X Specirum. TV CB 41. kaseto bon. Cena po dogovoru. Tel.: o2-4(>2.
■	PRODAM črno bel televizor.kuhinjske elemente, hladilnik. štedilnik na trdo gorivo. Ivi Rozman. Kolovrat 25. Izlake.
ZAPOSLITEV
■	KI - MIK v hudi stiski nujno potrebuje kakršnokoli delo. Prosim pokličite na tel.: 22-SU7.
■	KI'DN'O ali honorarno zaposlimo zastopnike za prodajo eks-luzivnega programa "Slovenske knjige". Pisne prijave na naslov: Slovenska knjiga. Litijska 33. o 1000 I .juhljana.
■	IŠČI .M varstvo za 15-mesečno deklico. Tel.: 24-5 hi.
■	NUDIMO redno ali honorarno zaposlitev ter visoko provizijo za prodajo Naravnega zdravnika in Velike šole kuhanja. 'Pel.: 0<>4-733-349 (oh torkih in vikendih po 20. uri).
■	C L STL brez službe in bi radi izboljšali svoj položaj, se javile za zastopnika Slovenske knjige. Informacije po telefonu. Tel.: 0<>4-733-349 (ob torkih in \ ikendih po 20. uri ).
■	NA RADUNAI NIKU prepisu-jem, oblikujem in tiskam vse vrste
fg| M j: J-
za bruzplačni mali oglas
^ Tel<St:............................
1*3^1 ^ ^°inas,ov:
■sžKjn k
Naročilnico oddajte najkasneje do 18 2.1993.
besedil, Informacije na tel.: 25-	■ PRODAM 4600 kg premoga.
946 (popoldan).	Tel.: 24-683.
■ FIRMA zaposli komunikativne zastopnike na področju Zasavja za zastopanje tujih in domačih firm. Tel.: 64-894 (od 16. do 18. ure).
___________RAZNO______________
■	O TROŠKO posteljo z jogijem in odejo ugodno prodam. Teb: 21-515.
■	PRODAM gorsko kolo in TV v manjši okvari (starejši letnik). 'Teb: 24-284.
■	PRODAM dolg, skoraj nov plašč iz rjave polarne lisice, št. 40-42 za 1500 Dl M. Tel : 22-735.
■	PRODAM 10 kubičnih metrov bukovih in hrastovih drv. Jože 'Tori. Zgornje Izlake 19. Izlake.
■	PRODAM brestov kavč. raztegljiv v posteljo. Cena po dogovoru. 'Teb: 64-175.
■	KUPIM Ugankarski slovar. Teb: 42-081.
Podjetji* M \ 1* (l.o.o., Šuštarjeva 42 a. Trliovlje
odda v najem dva poslovna prostora, vsak v izmeri 22 kvadratnih metrov v poslovni stavbi na Šuštarjevi 42 a. Najemnina po dogovoru. Vse Ziii nli* resi ra ne vabimo, da sc /glasijo na upravi podjetja M «K P d.o.o., Trbovlje ali po telefonu 25-960.
Kanal 10 Trbovlje
Tedenski spored
solitila
13.30	Koristne informacije (videostrani)
14.00	Otroški program
16.00	100 na uro - mladinski program
17.00	Satelitski program
nedelja prosti dan ponedeljek
18.30	Koristne inlorinacije (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London
19.30 Satelitski program 20.15 100 na uro - ponovitev 21.20 Video grom - oddaja Kanata A
22.50 Satelitski program
torek
18.30 Koristne informacije (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 Satelitski program
20.15	Kontaktna oddaja
21.15	Satelitski program
s red ti
18.30 Koristne informacije (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London
19.30	Satelitski program 20.15 Rezerviran čas 21.4 5 Satelitski program
četrtek
18.30 Koristne informacije (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 1 9.30 Satelitski program 20.15 Športni četrtek (Novice, Rokomet, Avtotimes - oddaja Kanala A)
cca 22.00 Satelitski program
petek
18.30 Koristne informacije (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 1 9.30 Satelitski program
20.15 Informativni program (Novice iz občine), oddaje Kanala A (moda, kulinarika, ples...)
21.30	Satelitski program
¥
•; TRBOVLJE
KANAL 10
PREKO INFORMACIJE DO USPEHA
za predvajanje reklam pokličite agenejo HE RA 2000.
tel.: 21 307; fax. 21 307
HERA d.o.o.
2000
TRBOVLJE
KINO PROGRAM
Trbovlje - Delavski dom
11.2.	: Sam doma (am. komedija) ob 17.00. in 19.00.
12.-15.2.: Bele peščine (am. akcijska kriminalka), pet. do ned. 06
17.00.	in 19.00., pon. ob 19.00. 16.-18.2.: Kosec (am.znans. fantast. grozljivka), tor. do čet. ob 17.00. in 19.00.
19.	-22.2.: Live wirw (am. akcijski), pet. in ned. ob 17.00. in
19.00.	. sob.ob 17.00., tor. ob 19.00.
23.-25.2.: Memphis belic (vojno
avijac. akcij.), tor. in čet. ob 17.00. in
19.00.
Zagorje - Delavski dom
11.	-13.2.: Razjarjeni harlcm (am. kriminalka), čet. ob 19.00. in sob. ob 17.00.
12.	-14.2.: Sam doma (am. komedija), pet. ob 17.00. in 19.00., ned. ob 17.00., pon. in tor. ob 19.00.
18.-21.2.: Osumljeni (am. kriminalka), čet. in pet. ob 19.00., sob. in ned. ob 17.00.
20.	-23.2.: Gimnazijci atomskih ravnic (am. fantastika), sob. do tor. ob 19.00.
24.2.	: Golo kosilo(am. grozljivka) ob 19.00.
Hrastnik- Delavski dom
11.2.	: Roselyn in levi (drama) ob
19.00.
13.	-15.2.: Visoka napetost (akcija), sob. in ned. ob 17.00. in
19.00.	, pon. ob 19.00.
17.-18.2.: Hudičevi policaji (akc. kom.), sre. in čet. ob 19.00.
20.-22.2.: Proti soncu (akcija), sob. in ned. ob 17.00. in 19.00., pon. ob 19.00.
24.-25.2.: Lepotica in zver (risani), sre. in čet.ob 17.00.in 19.00.
RAZSTAVE
Izlake: V Medijskih Toplicah je še vedno na ogled razstava slikarja Antona Wolfa iz Ljubljane. Razstavlja akrile z motivi iz narave. Razstava bo odprta vsak dan do 26. februarja, slike pa so tudi naprodaj.
Trbovlje: V Likovni galeriji v DD je odprta slikarska razstava člana Relika Ervina Matešiča, ki jo je organiziralaZKOTrbovlje. Razstava je odprta vsak dan od 16. do 19. ure do 17. februarja.
Zagorje: V avb DD je odprta razstava 29. slikarske kolonije, katere se je udeležilo 13 slikarjev in dva zagorska slikarja, Nikolaj Beer in Samo Šiles, kot gosta.
GLEDALIŠČE
Zagorje: V gledališki dvorani DD bo 17.2. ob 19.30. 4. gledališka predstava v okviru gledališkega abonmaja. Predstavilo se bo Mestno ljubljansko gledališče z igro Evalda Flisarja Kaj pa Leonardo? Predstava je za abonente in izven. Prodaja vstopnic pred predstavo v blagajni DD.
KONCERT
Trbovlje: 26.2. ob 19.00. bo v domu Svobode II koncert Mešanega pevskega zbora Svoboda II pod
Naša bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici med 21. januarjem in 2. februarjem 1993.
21.1.	Scnija Karomon, hči Indirà (Hrastnik);
22.1.	Darja Žagar, sin Darjan (Trbovlje), DarjaZeme, hči Spela (Sevnica), Zlatka Slak, hči Špela (Radeče), Kristina Cerar, hči Maša (Radeče);
23.1.	Nataša Petrič, sin Matic (Celje), Mojca Martinčič, sin (Radeče);
24.1.	Romana Štepic, sin David (Zagorje);
25.1.	Darja Grebenc, sin Slavko (Hrastnik), Urška Časar,
sin Tilen (Zagorje);
26.1.	Sabina Pivk, sin Alen
(Trbovlje);
28.1.	Blanka Malgaj, hči Katarina (Trbovlje), Urška Mak, sin Mitja (Trbovlje);
29.1.	Fai/.a Mušič, hči Sabina (Zagorje), Marinka Rebolj, hči Janja (Zagorje);
1.2.	Jelka Kode, hči Barbka (Rimske Toplice - Laško), Alenka Tomaž, hči Špela (Trbovlje), Bojana Baloh - Ferčec, hči Eva (Žalec), Alenka nere - Pavlič, hči Polona (Zagorje), Maja Krajnik, sin Luka (Trbovlje);
2.2.	Lea Ameršek, sin Rene (Zagorje);
Iskreno čestitamo!
vodstvom prof. Helge Briner.’S tem koncertom narodnih in umetnih pesmi bo zbor počastil svoj 40- letni jubilej. V drugem delu koncerta se bo predstavilŽenski pevski zbor Zora iz Čemšenika.
IZLET
Zagorje: 14.2. bo 5. tradicionalni "Spominski planinski pohod po poteh 1. štajerskega bataljona". Pričetek pohoda in delitev kontrolnih listkov bo med 7. in 10. uro pri rudarskem spomeniku v Toplicah pri Zagorju. Pot bo vodila skozi vasi Čolniše, Jablana, naselje Kobiljek, preko Pleš mimo spominskega obeležja 1. štaj. bat. in od tu naprej po markirani poti do cilja, planinskega doma na Zasavski sv. gori. Čas hoje je od 3 do 4 ure._______________________________
ŠPORT
Rokomet
Trbovlje: dvorana OŠ 13.2. ob 16.30 Zagorje Zaščita - Celje (2. liga)
Trbovlje: dvorana OŠ 13.2. ob 19.00 Omnikom Rudar- Ribnica (1. liga)
Hrastnik: športna dvorana 20.2.
ob 19.00 TKI Hrastnik - Velika Nedelja (2. liga)
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik(tel.: 41-006),Trbovlje (tel.: 21-222), Zagorje (tel.: 61-644).
Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah.
Veterinarska služba: Zagorje, Trbovlje, Hrastnik - 11. do 17.2. je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med., od 18.2. do 24.2. je dežurni veterinar Matjaž Pokom, dr. vet. med. Dodatne informacije naštevilki 985.
KNJIŽNICA ZAGORJE
Deset novosti: 1. Torkar, L: Zgodbice o znanih Slovencih; 2. Woerner, K.H.: Zgodovina glasbe; 3. Virant, J.: Uporaba mehke logike v sodobnih sistemih; 4. Švajncer, J.: Teritorialna obramba Republike Slovenije; 5. Grošelj, V.: Bela obzorja; Ule, A.: Sodobne teorije znanosti; 7. Splichal, S.: Izgubljene utopije;8. Jeraj-Hribar,V.: Večerna sonata; 9. Capuder, A.: Mozaik svobode; Hudeček, J.: Odvezane misli.
Kdo praznuje?
Februar
11.	Marija (glej 1. januar); Lurška mati božja;
12.	Beno izp. iz Benedikt (Ben, Benko), lat. Benedictus - blagoslovljen; Marija;
13.	Jordan (Danko, Danči), grš. Iordanes od heb. Y; Katica izp. iz Katarina (Inka, Kaja, Kata, Katja, Tina, Katra, Kiti, Ninka, Rina), lat. Catharina iz grš. Aikaterine - tista, ki je čista; Bine izp. iz Evelina (Eva, Velka, Eci), lat. Evelina - živo bitje;
14.	Valentin (Valentinko, Tine, Valent), lat. Valentinus -tisti, ki je zdrav; iz valens, -tis -zdrav, močan; Zdravko (glej 7. januar)
15.	Klavdij (Dijo), lat. Clau-dius - tisti, ki je hrom, ki šepa; Živa iz sam. živa;
16.	Julijana (Ana, Anka, Jula, Julka, Juli, Lijana), lat. Iuliana, julijska, izp. iz lulija; Dane izp. iz Danijel ( Dani, Danči), heb. Daniel - Bog je moj sodnik, iz gl. din - soditi in El - Bog:
17.	Aleš , it. Alessandro, grš. Alexandros;
18.	Simeon (glej 5.1.); Lili izp. iz Lilijana (Liliča Lija); Flavijan (Flavijanko), lat. Flavianus iz flava - rumena, modra;
19.	Konrad (Adi, Ado,Rado);
20.	Leon (Leo); lat. Ieo - lev; Uroš (Urko, Roško), madž. ur -gospod);
21.	Irena (Ika, Ira, Nena, Eni), lat. Irene iz grš. Eirene - mir; Mira izp. iz Miranda (Andi, Mici, Mirka, Randa), lat. Miranda - čudovita;
22.	Marjeta (Eta, Jeli, Magi, Maja, Mari, Maša), it. Matietla; Metka izp. iz Melodija ( Meta, Metkica, Metoda, Todi), grš. Methodios - tisti, ki išče, raziskuje;
23.	Romana (Romi, Romka), lat. Romana - Rimljanka; Pust;
24.	Matija (Matko, Mičo),lat. Mathias; Sergej (Serga, Šeško), rus. Sergej iz lat. Sergius.
Kulturo /Jahtijo ljudje
Kot vsako leto so tudi letos v vseh treh zasavskih občinah podelili priznanja za dosežke na kulturnem področju posameznim kulturnim delavcem in kulturnim skupinam. V Hrastniku so podelili nagrade S. februar, v Trbovljah Plakete in priznanja Tončke Čeč, v Zagorju pa Grumova priznanja. Želimo, da hi vsi nagrajenci še naprej žlahtili našo kulturo. Vimenu uredništva vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
Hrastnik
Priznanje S. februar so prejeli:
jencev. Je prizadeven pevec in organizator. Za svoje vztrajno in prizadevno delo je prejel tialusovo zlato značko in druga priznanja.
Zvone Biderman
je	legenda
hrastu iške ljubiteljske kulture, saj je v njej dejaven že več kot pol stoletja. 52 let je član Ml’Z DPD Svobode I. Ves čas je vesten arhivar in kronist zbora pa tudi drugih kulturnih dogodkov v občini. 25 let je igral kitaro v ansamblu Veseli berači. Posebno zavzeto seje 20 let ukvarjal z lutkarstvom.
Fanči Plahuta
je začela svojo ljubiteljsko pevsko pot pri zabavnem orkestru, ki soga ustanovili leta 1947 pri 1 )PI ) Svoboda I. Bila je prizadevna članica in solopevka pri /P/. Svoboda I. Zdaj je članica/.P/, upokojenk. Za 20 let aktivnega glasbenega udejstvovanja je prejela zlato tialusovo značko.
Adi Perci
se je zvest kulturi več kot 40 let. Lela 1948 se je vključil v MPZ Svobode II in je njegov član še danes, kot pevec in predsednik zbora. Njegovo delo pa je povsod, kjer se razpravlja in odločit o kulturnem življenju in društvenem delu v občini.
Jože Peteline

je prišel v Hrastnik iz rodnega Šentjerneja. V novem kraju se je le lit 1947 vključil v moški pevski zbor. Poje že 45 let, zdaj je že nekaj let član MPZ upoko-

Ji	■>“—
Albin Šeško
že vrsto let uspešno vodi plesni krožek in plesne vaje na OŠ NI IR v Hrastniku.
Gojenci popestrijo marsikatero prireditev in proslavo. Zadnjih pet let dosegajo lepe uspehe tudi na slovenskih tekmovanjih.
Trbovlje
Plaketo Tončke Čeč sta prejeli:
Helca Krasnik
je članica Likovne skupine Re 1 ik pri Svobodi Center že 50 let. V lem času je sodelovala na vseh društvenih skupinskih razstavah doma in v tujini. Pripravila je 45 samostojnih slikarskih razstav. Ves čas je
tudi članica upravnega odbora. Udeležila se je številnih slikarskih kolonij in ex tempero v.
Plesna skupina Mažoretk

•■S.
je bila ustanovljena leta 1983 z. namenom, da tudi na tem področju zapolni vrzel pri vzgoji in zaposlovanju mladih deklet v prostem času. Vseh nastopov je skupina v Trbovljah in Sloveniji pripravila preko 300. Letos bo skupina pripravila že osmi tradicionalni letni nastop.
Priznan ja l ončke Čeč so prejeli:
Milan Kuhar
je član Likovne skupine Reiik pri Svobodi Center že 30 let Sodeloval je na vseli društvenih skupinskih razstavah. Imel je 5 samostojnih likovnih razstav. Veliko let je bil član upravnega odbora skupine. Udeležil se je nekaterih slikarskih kolonij in ex temporov.
L ut kovna s k u p in a Lučka
pri VVZ Trbovlje deluje od leta 1961. Dosle j so nastopali z. lutkovnimi pravljicami, basnimi, modernimi zgodbami pa tudi
z lastnimi avtorskimi deli. V svojem repertoarju imajo sedem lastnih lutkovnih del. Skupina se je udeleževala številnih revij v Trbovljah, na medobčinski in tudi republiški ravni. Prejeli so vrsto priznanj. V letošnji kulturni sezoni so z ZKO Trbovlje uvedli lutkovni abonma.
Vokalno instrumentalna skupina - VIS
Kulturnega društva upokojencev pri DU Trbovlje je pričela delovati leta 1982, vendar so predniki tamburaši pri rudniški gasilski četi pričeli z igranjem leta 1927. VIS tvorijo harmonikar, tamburaši in ženski tercet. Doslej so imeli številne nastope v Trbovljah in po Sloveniji. Igrajo domače viže, tudi lastne skladbe.
Zagorje
Grumova priznanja so prejeli:
Ljudmila Artnak
je odleta 1981 je likovna pedagoginja na OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah. Likovni izdelki, kijih ustvaijajo njeni učenci, dajejo
likovno vsebino šoli in prireditvam, ki jih le ta organizira. Mladi likovniki izlaške šole so na domačih in mednarodnih natečajih dobili okoli 50 nagrad in priznanj.
Martina Bokal
je začela delati v Prosvetnem društvu Čemšenikpred petnajstimi leti. V igralski družini je odigrala več tehtnih in zahtevnih vlog. Nepogrešljiva je kot recitatorka in napovedovalka, z Greto Pregrad je skrbno uredila zbirko Ljudski pesniki pod planino Čemšeniško, prepeva v DePZ Zora...
meja. Kot pevec in igralec je sodeloval pri Valvazoijevih dnevih. Poje pri MoPZEle-ktroelement. Več let pa je bil predsednik celotnemu društvu.
Rihard Majcen
sejenajprej vključil v MPZ Zarja v Trbovljah. Vključeval se je tudi v druge pevske skupine, pred leti je postal pevovodja MPZ Vesna. Z Vesnoje sodeloval nazveznem tekmovanju v Celju, redno nastopal na republiških revijah v Zagorju, gostoval v Evropi in na Japonskem. Dela v republiški in zasavski pevski skupnosti in v svetu revije v Zagoiju.
Duo DOLAR,
ki ga sestavljata Ela in Jože Dolar, neguje glasbeno izročilo, ki je bilo dalj časa potisnjeno na rob. S svojim igranjem na citre oživljata pozabljene ljudske in umeUie melodije. Sodelujeta na regijskih in republiških srečanjih, turističnih prireditvah, v radijskih oddajali... Svoje znanje posredujeta tudi mlademu rodu.
Ivo Klančišar
je že vrsto let aktiven v Prosvetnem društvu Elektroele-ment	Izlake.
Sodeloval je v igralski družini. Nepozabna pa je bila njegova vloga v spevoigri Kje je
Marja Sušnik
poučuje na šoli s prilagojenim programom v Zagorju. Tuje najprej vodila lutkovni krožek. Že dvanajst let z učenci in kolegi naštudira pravljično gledališko predstavo, s katero razveseljujejo gledalce doma in na gostovanjih. Igralska skupina sodeluje tudi na področnih revijah gledaliških skupin.
Karli Vozelj
poje v Loškem glasu že 30 let. Od leta 1980 je predsednik zbora. Za svoje dolgoletno pevsko delo je dobil zlato Gallusovo značko, v kraju pa velja tudi za izjemno skrbnega gospodarja stavbe, v kateri zbor domuje. Neguje bogate stike z drugimi zbori. Zbor sodeluje z zborom iz Domja pri Trstu, redno se udeležuje Šentviškega tabora, gostuje v občini in izven nje.
ZABELe&nO
0
Rade Šerbedžija z gosti
27. januarja je v hrastniškem delavskem domu nastopal Rade Šerbedžija z gosti. Na klavir gaje spremljal Jure Ivanušič, študent igralske akademije iz Maribora, ki tudi sam komponira in poje. Kot gost je razveselil hrastniško publiko tudi Vlado Kreslin, ki je pel večino svojih uspešnic
od Črne kitare do najnovejših Spominčic. Rade je deklamiral predvsem Krležo, Tina Ujeviča in svoje pesmi ter poslušalce pripravil do soočanja s človeško tragedijo razseljene osebnosti. Lahko so se srečali s trenutki resnice.
F.M.
Foto: Branko Klančar
Praznovali smo
Ob kulturnem dnevu so v Hrastniku 5. februarja podelili priznanja ZKO 8. februar v prostorih Delavskega doma. V kulturnem programu so sodelovali: IgorSamobor, letošnji Borštnikov nagrajenec, ki je recitiral Prešernove pesmi, flavtist Matej Zupan iz Zagorja, violinist Peter Napret iz Sedraža in pianist Dejan Jakšič iz Hrastnika in solo pevki Helena Fojkar in Tamara Žagar. Na Dolu so istočasno pripravili koncert, na katerem sta se predstavila Moški zbor Klas iz Turja in MPZ Svobode Dol. Scenarij je pripravila Andreja Alt.
Naosrednjiproslavi5. februarja v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje so nastopili: Delavska godba Trbovlje, klarinetist Jože Kotar, plesna skupina Mažoretk, recitatorji iz Gimnazije in Ekonomske šole, Pevski zborček cicibanov iz vrtcev in Otroški pevski zbor OŠ Trbovlje.
V avli Delavskega doma Zagorje so 8. februarja ob kulturnem prazniku otvorili slikarsko razstavo 29. slikarske kolonije Izlake - Zagorje. Na razstavi razstavlja svoje slike 13 slikarjev, udeležencev lanske kolonije: Darko Birsa, Sanja Černko - Pavkovič, Bram DTlont, Breda D'Hont, Kizu Fumiya, Klementina Golija, Jurij Kalan, Joris Kwast, Silvester Plotajs -Sicoe, Janez Praprotnik, Marjan Skumavc, Klavdij Tutta, Jure Zadnikar. Kot gosta sodelujeta na razstavi s svojimi deli tudi dva domača slikarja Nikolaj Beer in
Samo Šiles. V kulturnem programu so zapeli pevci Mladinskega pevskega zbora Vesna.
Kulturne vesti
Trbovlje
Lutkarji skupine Lučka iz WO Trbovlje so sredi januarja obiskali oskrbovance doma upokojencev Franca Salamona v Trbovljah. Ob zaključku igrice so ob spremljavi klavirja vsi navzoči peli narodne pesmi.
V	domu Svobode II vTrbovljah je 29. januarja gostoval Slovenski oktet iz Ljubljane. S koncertom so deloma obeležili 40 letnico delovanja KD Svoboda II. Nastopajoči so peli slovenske narodne pesmi.
Mešani pevski zbor Slavček vabi v svoje vrste nove pevke in pevce. Avdicijo so pripravili 3. februarja v svoji pevski sobi v Delavskem domu.
V	Likovni galeriji v Delavskem domu so 5. februarja odprli samostojno razstavo barvnih fotografij dr. Borisa Skal ina. Svojim rojakom Trboveljčanom se je predstavil s 50 barvnimi fotografijami z motivi iz narave, živalskega sveta, ribjega življa, človeka v domačem ambientu itd. Razstavo je organizirala Likovna skupina Relik. Ob otvoritvi je prof. Aleš Gulič orisal avtorja in njegovo delo. Razstava je bila odprta do 12. februarja.
T.L.
Zagorje
V Prosvetnem društvu Čemšenik so gledališčniki tega društva 7. februarja uprizorili premiero drame J. Moškriča Zveze in razveze. Pri igri je pomagal Marjan Bokal. 13. februarja bodo gostovali v Predvoru. Igro pa nameravajo uprizoriti tudi v Šmartnem pri Litiji in v Taboru.
Gledališka skupina OŠSlavka G ruma je 29. januarj a gostovala s tremi predstavami Žabji Kralj v Hrastniku. Nastopili so za najmlajše.
K.G.
Vesna v Avstrijo
"Veselilo nas bo, če boste sprejeli naše vabilo in spet prišli med nas," je zapisano v prijaznem pismu Štajerske deželne vlade in podpisano z imenom dr. Rajakovitsch, ki je dobro znano Zagorjnom, ki sodelujejo pri organizaciji vsakoletnih letovanj avstrijskih in zagorskih šolarjev v Vrsarju na istrski obali. Dr. Rajakovitsch pomaga tudi pri organiziranju gostovanj zagorske
Vesne v sosednji Avstriji. Tokrat naj bi MPZ Vesna odpotoval v Avstrijo 16. aprila. Sodeloval bo v okviru deželnega dne prijateljev narave, imel pa bi tudi dva cerkvena koncerta z oratorijem, s katerim je požel nemalo laskavih priznanj.
M.V.
Upokojenci -literati
Pred kratkim se je pri društvih upokojencev v Revirjih pojavila ideja o pripravi knjige, v kateri bi bila objavljena vrednejša dela literarnih ustvarjalcev upokojencev iz Revirjev. Med upokojencije več takšnih, ki pišejo pesmi ali prozne sestavke -večinoma za lastno rabo in v lastno veselje. Bilo bi škoda, če teh stvaritev ne bi povezali v snop in jih ob priložnosti tudi izdali. Upokojenci, ki imajo v svojih predalih spravljene svoje literarne stvaritve, naj jih poiščejo, še kaj dodajo ali izpuste in jih posredujejo pooblaščenim članom društva upokojencev.
T.L.
Razpis
V tej številki smo nameravali objaviti literarno prilogo, v kateri bi objavili prispevke amaterskih pesnikov in piscev. Na razpis je prišlo v začetku zelo malo prispevkov, zadnje dni pred izidom pa ste nas kar zasuli s pošto. Ker je bilo premalo časa za pošteno ureditev literarne priloge, smo se v
uredništvu odločili, da bomo prilogo pripravili v marcu. Zato naš razpis podaljšujemo do konca februarja. Prosimo vse, ki še niso zbrali dovolj poguma, da nam pišejo in pošljejo svoje izdelke. Ob izidu priloge pa bomo pripravili za vse udeležence še posebno presenečenje. -
Končala se je akcija izbiranja najuspešnejšega športnika, športnice, ekipe in trenerja Zasavja, ki jo je tudi letos organiziral naš časopis. Svečana razglasitev rezultatov bo v petek, 12. februarja v Športni dvorani v Hrastniku ob 19.30, rezultati pa so seveda že znani in jih objavljamo. Glasovalo je 43 bivših športnikov oz. Zasavcev, ki so v svojih najboljših časih zastopali reprezentanco Slovenije ali bivše Jugoslavije. Med športniki je zmagal zagorski kegljač, ekipni svetovni prvak, Bogdan Hribar, med dekleti je prepričljivo zmagala trboveljska športna plezalka Metka Lukančič, pri ekipah so največ glasov dobili rokometaši trboveljskega Omnikom Rudarja in pri trenerjih Robert Halzer, ki trenira nadvse uspešne hrastniške kajakaše.
Športnik Zasavja 92
1.	Bogdan Hribar 26 glasov
2.	Vili Guček 7
3.	Gorazd Medved 5
4.	Ivan Poljan 3
5.	Bine Borštnar in Sašo Korbar 1
Športnica Zasavja 92
1.	Metka Lukančič 37
2.	Petra Nadrag in Malči Juvančič3
Trener Zasavja 92
1.	RK Omnikom Rudar 27
2.	NK Elektroelement 10
3.	KK Dadas Rudar 6
Kako so glasovali?
Andrej Ahlin (športnik Guček, športnica Lukančič, ekipa Elektroelement in trener Žibret), Samo Bašelj (Hribar, Lukančič, EE, Žibret), Mojmir Brečko (Hribar, Lukančič, EE, Halzer), Miloš Breznikar (Hribar, Lukančič, Omnikom, Žibret), Bojan Burja (Hribar, Lukančič, Dadas, Halzer), Cvetko Rajmund (Medved, Lukančič, EE, Halzer), Janko Dornik (Guček, Lukančič, Omnikom, Kreže), Ivan Glavač (Medved, Lukančič, Omnikom, Halzer), Peter Glavač (Medved, Lukančič, Omnikom, Halzer), Rado Gnjidič (Hribar, Lukančič, Omnikom, Halzer), Otmar Goljuf (Hribar, Lukančič, Dadas, Halzer), Vili Guček (Guček, Lukančič, Omnikom, Halzer), Robert Halzer (Hribar, Lukančič, Omnikom, Žibret), Igor Holešek (Hribar, Lukančič, Omnikom, Žibret), Bogdan Hribar(Borštnar, Lukančič, Dadas, Halzer), Željko Hrnčič
(Hribar, Juvančič, Dadas, Halzer), Simona Izgoršek (Guček, Nadrag, Omnikom, Halzer), Ivo Jekoš (Hribar, Lukančič, Omnikom, Halzer), Peter Kauzer (Hribar, Lukančič, Omnikom, Halzer), Barbara Kmetič (Hribar, Lukančič, Omnikom, Halzer), Dane Kmetič (Hribar, Lukančič, Dadas, Žibret), Lado Kovač (Hribar, Lukančič, Omnikom, Halzer), Barbara Kus (Hribar, Lukančič, Omnikom, Halzer), Drago Lopan (Hribar, Lukančič, Dadas, Halzer), Metka Lukančič (Guček, Lukančič, EE, Halzer), Anton Medved (Hribar, Lukančič, Omnikom. Halzer), Gorazd Medved (Poljan, Lukančič, Omnikom, Halzer), Andelko Petrušič (Hribar, Juvančič, EE, Žibret), Tatjana Podbregar (Hribar, Lukančič, Omnikom, Halzer), Darko Raušl (Hribar, Nadrag, Omnikom, Žibret), Franc Rešetar (Korbar, Lukančič, EE, 1 lalzer), Durino Rižner (Hribar, Lukančič, Omnikom, Halzer), Miro Škrinjar (I Iribar, Lukančič, Omnikom, Žibret), Edvard Vecko (Medved, Lukančič, Omnikom, Halzer), Oto Virt (Poljan, Lukančič, Omnikom, Halzer), Bojan Voglar (Hribar, Lukančič, Omnikom, Halzer), Drago Vouk (Poljan, Lukančič, Omnikom, Halzer), Matjaž Vrbnjak (Hribar, Lukančič, Omnikom, Žibret), Jernej Zalaznik (Medved, Juvančič, Omnikom, Halzer), Dušan Žagar (Hribar, Lukančič, Omnikom, Kreže), Filip Žibret (Guček, Lukančič, EE, Žibret), Vinko Žibret (Guček, Nadrag, EE, Halzer) in Jani Žlak (Hribar, Lukančič, EE, Žibret).
1.	Robert Halzer
28
2.	Vinko Žibret 13
3.	Pavle Kreže 2
Ekipa Zasavja 92
V Hrastniku se obeta v petek, 12. februarja od 19.30 ure naprej pravi športni žur. Pa ne le športni.
Med Zasavci, ki imajo radi šport, bodo ta večer legedne slovenskega športa: Nataša Bokal, Primož Ulaga in Peter Vilfan. Pa najboljši zasavski športniki. Pa predsednik slovenske športne zveze dr. Raj ko Šugman. Prireditev bo vodi! športni novinar lj ubij anske TV M ira n AI išič, nastopila bosta akrobatska rock n roli plesalca Vlasta Rotar in Marko Rus (prav tista, ki sta bila 4. na svetovnem prvenstvu), pa mladi hrastniški plesalci pod vodstvom Albina Seška.
Na prireditvi bomo podelili priznanja najboljšim zasavskim športnikom v preteklem letu, Hrastničani pa občinska športna priznanja. Pred prireditvijo bo
hrastniški župan Leopold Grošelj pripravil v hotelu Jelka sprejem za športnike, sponzorje in novinarje.
Vsi ste seveda vljudno vabljeni 12. februarja zvečer v hrastniško športno dvorano.
Prireditev so omogočili:
Skupščine občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje; LB, Banka Zasavje Trbovlje; Pivovarna Union Ljubljana, Oria Zagorje, Modulus Hrastnik, Piramida Zagorje, Zavarovalnica Triglav Trbovlje, TKI Hrastnik, Steklarna Hrastnik, Emens Hrastnik, Vineta ZTagorje, Šport plus Trbovlje, Naš market Trbovlje, Dadas Trbovlje, Komunala Hrastnik, Mercator -S TP Hrastnik, ŠRC Polževo - hotel Jelka Hrastnik, KRC 14. oktober Hrastnik.
- • • • •
............................
Revija Ekipa je pripravila v petek, 29. januarja, v hrastu iški športni dvorani pravi nogometni praznik. Pred polno dvorano, med gledalci so bili vidni nogometni in občinski možje, sta se najprej pomerili ekipi slovenske ženske reprezentance in Ekipe. Novinarji so zmagali s 3:2 (Ekipa: Durovič 2, Obrez; Ženske: Bizjak, Beričnik). Znani Slovenci so za las nabili hrastniško vlado, kjer se je posebej izkazal vratar Franci Kovač. Rezultat: 2:1, strelca: Braco Koren 2 za Slovence, Brane Majcs za domače.
Največ aplavzov so poželi najboljši slovenski nogometaši. Drago Kostanjšek je vodil ekipo: Gordan Mohor, Grega Židan, Matjaž Cvikl, MarinkoGalič, Vlado Miloševič, Andrej Jerina, Ante Šimundža in Andrej Poljšak, Nedeljko Gugolj pa ekipo: Marjan Mengel, Jože Prelogar, Primož Gliha, Dušan Kosič, Robi Oblak, Marko Gruškovnjak, Amir Karič, Darko Valek,
Robert Marušič in Robert Belec. Povabljenega Janija Žlaka ni bilo v Hrastnik. Boljša je bila ekipa belih, ki je zmagala z 5:2. Strelci: Beli: Židan 2, Galič, Miloševič, Šimundža; Modri: Gliha in Valek. Še posebej so publiko z atraktivnimi potezami navdušili Mohor, Gliha in Židan.
Na prazniku nogometa je revija Ekipa proglasila najboljše v lanskem letu: to so nogometaš Vlado Miloševič, strelec Sašo Udovič, vratar Gordan Mohor, sodnik Božo Talar (uspešno je vodil hrastniške tekme)
in trenerja Drago Kostanjšek in Nedeljko Gugolj. Prireditev sta uspešno vodila Bognad Barovič in Goran Obrez, med odmori je bila revija športnih oblačil, prireditev pa so zaključili s fešto v hotelu Jelka. Goran Obrez, odgovorni Ekipe, je dejal, da so zadovoljni, ker so izbrali Hrastnik za to prireditev, kjer imajo radi nogomet. Predsednik NZS Rudi Zavrl pa je dejal, da se spominja gostovanj v Hrastniku še iz časov, ko je igral pri mladincih Olimpije in se je na terenu meril z Ocepkom, Obcrčkalom in tovariši. "Upam, da bo tudi ta prireditev vzpodbuda za hrastniški nogomet. Zasavski nogomet je od nekdaj neusahljiv vir kvalitetnih nogometašev. Spomnimo sc le naOpresnika, Knausa, Krafogle, brala Amcrška itn. Zagorjani so letos prijetno presenetili, slejkoprej pa se bo na veliko sceno vrnil tudi trboveljski Rudar," je še dodal Zavrl.
Marko Planinc Foto: Branko Klančar
Športniki Trbovelj znani
Na tradicionalni proglasitvi najboljših športnikov Trbovelj so te laskave naslove podelili 22-letni športni plezalki Metki Lukančič, kije v tem letu postala državna prvakinja Slovenije, osvojila prvo mesto tudi v Pokalu Slovenije in bila 24. na EP. Najbolši športnik Trbovelj je 18-letni Sergej Koncilja, ki je na mladinskih prvenstvih Slovenije osvojil dva naslova prvaka in kar sedem drugih mest, poleg tegaje nastopil namladinskcm E PO, kjer je osvojil 19. mesto. Za najboljšo ekipo paje bila proglašena ekipa RKOmnikom Rudar, ki je v lanskem letu v prvi slovenski rokometni ligi osvojila zadovoljivo 4. mesto,'hkrati pa si je v pokalu Alpe-Adria brez izgubljenega srečanja v svoji skupini zagotovila nastop v finalu.
Poleg športnikov so priznanja prejeli tudi uspešni športni delavci. Naj omenimo le prejemnike Bloudkovih značk. Srebrni znački sta prejela Vili Knez iz RK
Omnikom Rudar in Bogdan Simcrl iz Karate ki uba Tika, bronaste paTinaTrugar (GK Partizan), Marjan Bohorč (RK Omnikom Rudar) in Franci Princ (SD Trbovlje).
B.K.
Gorski teki
Slovenijašport Ljubljana, Občina Zagorje ob Savi in hotel Medijske Toplice letos že tretjič organizirata "Tek na Prvine". Slovenijašport vodi tudi letos lestvico za najboljšega gorskega tekača in tekačico v letu 1993. Za to leto so določili sedem gorskih tekov in na podlagi rezultatov leteli sestavili lestvico. Ta lestvica naj bi bila namenjena predvsem rekreativcem in bi zajemala lažje gorske teke. Zmagovalec in zmagovalka teh sedmih tekov bosta osvojila Pokal Slovcnijašporla in komplet športne opreme. Skupni zmagovalec za leto 92 je bil ponovno Franci Tcraž, med ženskami je prvič naslov osvojila Marija Trobec, druga paje bila lleda Kotar.
R.S.
Alpinistične
novice
AO PD Trbovlje je s svojimi člani in udeleženci alpinistične šole pripravil več plezalnih vzponov. 23. januarja sta Dušan Košir in Jože Razpotnik preplezala v Koglu Zupanovo smer z oceno V+. Razpotnik je ob tej priložnosti opravil še prosto ponovitev te smeri, kar se šteje za VI-, 24. januarja sta ista plezalca plezala v Koglu Spominsko smer Šolar-Zajc, z oceno IV+/ a2 dolžine 90 metrov. Kmalu za tem je pet članov popeljalo pet tečajnikov v Kogel, kjer so plezali v smeri Smit-Vircns, z oceno IV+/III v dolžini 150 metrov. Plezanja so se udeležili Mirko Kokole, Marko Aleksič, Bogdan Pfeifer, Urban Goljuf, MihaGolob, Boštjan Grubič, Dušan Košir, Sandra Krtajšič, Jože Razpotnik in Mateja Praunsciss.
T.L.
ROKOMET
I.	SRL Omnikom Rudar - Nova Oprema 21:18 (7:12) Omnikom: Krauthaker, Jug, Sečki, Podbregar, Vrbnjak 6, Kosec 4, Raušl 4, Senčar, Malič 3, Stojakovič, Voglar 4, Senica. Nova oprema: Zorman, Soršak, Leve
5,	Pori, Leskovšek, Kleč 2, Strigi 2, Mauc 2, Oblak, I.Doberšek 7, B.Doberšek, Mavrič.
Drava - Omnikom Rudar 18:17 (9:10) Drava: Gaberc, Kramberger, Pšajl, Novak, Hrnjadovič 3, Sabo, A. Potočnjak 1.N.Poločnjak6,Sagadin 1, Vugrinec 8, Mikulič, Pintarič. Omnikom: Krauthaker, Jug, Sečki 1, Podbregar, Vrbnjak 4, Kosec 4, Raušl 1,Senčar, Mašič 1,Stojakovič 4, Voglar 2, Senica.
II.	SRL Zaščita Zagorje - Ormož Invest 19:14 (9:6) Zaščita: Šuštar, Ribarič, R.Ule 4, A.Ule 4, Lipovšek 2, Fabjan l.Kim2,Tauš.Šikovec,Fajdiga
6,	Marinčič. Invest: Vaupotič, Burgar, Antolič, Jovanovič, Fridrih 2, Cigler,
Praprotnik 1, Grabovac 2, Rajh 5, Kirič 4, Jurišič, Šulek.
Krško - TKI Hrastnik 17:16 (11:10) Krško: Božič, Keše, Simončič 1, Iskra 3, Kukavica, Novak, Vrtovšek 9, D.Urbanč 4, M.Urbanč, Brodnik. TKI: Premec, Žagar 2, Bekavac 2, Dečman 2, Kranjc, Plevnik, Moljk 1, Oblak 2, Šeško 7, Vidmar, Škalički.
Radeče papir - Zaščita Zagorje 13:15 (6:7) Radeče: Kavšek, Zupančič
1,	Starič 2, Močnik 4, Mesar, T. Kolander, Rus 3, D. Kolander, Zahrastnik 1, Potočnik, Sotlar 2, Mervič. Zaščita: Šuštar, R. Ule 1, A. Ule 2, Lipovšek 2, Fabjan 2, Kirn 3, Tauš, Šikovec, Fajdiga 5, Marinčič.
TKI Hrastnik - Krog 23:14 (9:8) TKI: Premec, Žagar 1, Bekavac 11, Vidmar, Kranjc, Dečman 3, Plevnik, Oblak, Šeško 6, Špajzer 2, Škalički, Štrbucelj. Krog: Roškar. D. Kolmanko
2,	A. Kolmanko, Hegeduš 1, Lukač, Leganič, Meolic 3, Kovačič 1, Babič 5, Šernek 2, Titan, Peterka.
KOŠARKA
II.SKL VZHOD Ipoz Rudar -
Strato Welding Bistrica 92:81 Ipoz: Čop33, Jeraj 15,Barlič 14, Kmetič 12, Vidergar, Ostanek, Božiček, Bec 8, Knavs 6, Hodej 3. Strato Welding: Kozar 21, Šafhalter 25, Svenšek 10, Šljivar 8, Šešerko 8, Brumec 4, Rahle 5, Sekol, Prelog, Jurečko, Dedič.
Mik Prebold - Zagorje 71: 68 ( 34:27) Mik: Širše 11, Črnila. Strah, Cvar, Anžlovar, Udrih 8, Gove 18, Kuder, Turk 25, Tavčar, Podpornik 10, Lesjak. Zagorje: Mlakar, Žagar 19, Murn, Koren 2, Mandič Ž., Omahne 23, Krofi 5, Kofol, Konrad 2, Gostiša, Kranjc 11, Košnik 6.
NOGOMET
Prijateljske tekme: Rudar(V)-EE 3:1 (strelec Povšnar), EE • A vtobum (1:2, Domžale • EE 1:2 (Grčar 2), EE - Slovan 1:2 (Grčar), Orla Rudar - Kompas Holidays 1:4 (Žlak), Orla Rudar - AM Cosmos Ljubljana 1:3 (Jesih)
STRELSTVO
I. republiška liga "standardna puška": 1. Alojz Hohkraut, 9.
Rudnik. Posamezno:	1.Repič
(Kamnik), 2. M-Strakušek,3. Korbar,
7.	Očstrakušek (vsi AH), 15.Cvetko,
21.	Hrnčič in 24.Lisac (vsi Rudnik).
II. rep. liga vzhod: 1. STT Trbovlje, 6. Steklar, 8. Kisovec. Posamezno: 1.Župane (Leskovec),
2.Biruš, 4.Rems (oba STT), 17.Pograjc (Kisovec), 18.Perko, 19.Mohorko (oba Steklar),
22.	Drnovšek, 24.Kovač (oba Kisovec), 28.Možgon (STT).
Zasavska liga: standardna puška: 1. M.Strakušek (AH), 2J>ograjc (Kisovec), 3. O-Strakušek (AH), 4.Drnovšek (Kisovec), S.Biruš (STT); serijska poška: l.Tauses, 2.Česar, 3.Kocman, 4.Mohorko (vsi Stekla r), 5 Pii beršek ( Kisovec); mlajši mladinci: l.Žlak (Dul), 2.Matjan (Kisovec), 3.Turk, 4.Lisec (oba Rudnik), 5.Hauptman (AH).
Občinsko prvenstvo Hrastnika - standardna puška: l.Cvelko, 2.Hrnčič (oba Rudnik), 3.Mohorko (Steklar). Mladinci: 1.Polšak, 2 Jamšek (oba Steklar),3.Lisec (Rudnik).
CiK
fyunùti
CaK
Edini zasavski nogometni prvoligaš Zagorje Elcktroe-lement je v zadnjem trenutku dobil pomembno okrepitev -odličnega in izkušenega zveznega igralca Dušana Razborška. ki seje Zagoijanom predstavil v prijateljski tekmi z Avtobumom. Razboršek bo lahko zaigral šele v četrtem spomladanskem kolu.
S pripravami so vendarle začeli nogometaši Orie Rudarja. "Še dobro, da so fantje vadili individualno. Kljub temu smo v zaostanku, ki ga bo težko nadomestiti. Pripravljali se bomo doma. načrtujemo še enotedenske priprave ob morju, če bo denar zanje,"jedejal trener Milan Ocvirk. V primerjavi z jesenskim delom ne more računati na Kapetanoviča. Mudriniča, Vastiča in Hodaka, na voljo pa sta novinca Žlak in Guna.
Neverjeten jebil razpletle kme med Omnikomom Rudarjem in Novo opremo. Gostje so ob polčasu vodili z 12:7. Poglasnem razgovoru v slačilnici so Trboveljčani s spremenjeno igro v obrambi in
veliko borbenostjo napravili preobrat in zmagali z 21:18. Izkazal seje vratar Senica, ki je zamenjal nerazpoloženega (ne prvič) Krauthakerja, režiserji preobrata pa so bili (kar nas lahko še posebej veseli) domači igralci Kosec, Raušl in Vrbnjak.
Kaj pomeni večnamenska športna dvorana, smo lahko videli v neposrednih prenosih dveh rokometnih tekem iz Lilije. Tamkajšnji rokometni delavci so tako lepo predstavili svojo dejavnost, pa tudi kraj. Na pomoč so jim priskočili tudi sponzoiji iz Zasavja. Kdaj bo promocija zasavskega športa na TV? Ko bomo imeli spodobno dvorano. Bomo dočakali?
Košarkarji v drugi ligi so
zaključili ligaški del tekmovanja. Zagorjani so se uvrstili v play-off in se bodo s Preboldom, Kraškim zidarjem in Litijo potegovali za uvrstitev v rdečo skupino prve lige, Trboveljčani pa bodo status drugoligaša branili v play-outu z dosedanjimi tretjeligaši.	»
Trboveljski strelec Sašo Korbar seje udeležil mednarodnega
tekmovanja v Muenchnu^Prvi dan je bil 19. (569 krogov), drugi dan 7. (582), v zadnjem nastopu pa 14. (575). V skupnem seštevku mladinske konkurence je tako osvojil 15. mesto.
Plavalni klub Rudis Rudar Trbovlje je že dalj časa v hudih finančnih težavah. V klubu so se odločili za zamenjavo sponzorja. Odslej trboveljski plavalci nastopajo pod imenom Dadas Rudar in upajo na uspešno sodelovanje in še boljše rezultate. Sodelovanje naj bi trajalo vsaj dve leti, kot prvo pa bodo mlade plavalce razveselili z novimi trenerkami.
S serijo tekmovanj so kljub odjugi nadaljevali smučarji. Znova se je imenitno odrezala Tanja Jerman, ki je bila med starejšimi deklicami odlična druga, v mlajši skupini je Uroš Zupan zasedel 4., Senta Hribar 6., Tina Šlrumelj pa 11. mesto.
Konec januarja je buldožer v Uničnem zaoral pred deponijo novo motokros stezo. Financiral jo je oče Robija Goleža, ki tekmuje pri AMD Šlander Celje s kawasakijem 80 ccm
od 12 let naprej. Steza je dolga kilometer in moderno urejena.
Sestali so se veterani PK Rudar. Udeležba ni bila navdušujoča, med udeleženci pa je bil tudi eden ustanoviteljev plavalnega kluba Bogdan Šleh. Čimveč bivših plavalcev in ljubiteljev plavanja naj bi nastopilo na Veteranskem prvenstvu Slovenije, ki bo v soboto, 13. februarja v bazenu trboveljske Cementarne.
V ekipnem delu sindikalnega občinskega prvenstva Trbovelj v kegljanju je zmagala Termoelektrarna (Dolanc, D. in F. Vincek. Stoklas, Gantar in Novak) pred IBT in Separacijo premoga.
Pionirji NT K Partizan Trbovlje so zaključili prvi del regijske lige z enim remijem ter osmimi porazi. Z osvojeno točko so predzadnji, deveti. Najboljši posameznik je bil Iztok Deželak, kije dosegel 19 zmag, izgubil pa le 8 srečanj.
In ne pozabite. V nedeljo, 14. februarja, je tradicionalni spominski pohod po poteh I. Štajerskega bataljona. Dobimo se pred rudarskim spomenikom v Toplicah.
Fanči, Sašo In Barbara
PROMET
27. januarja ob 22.30 uri je
R.P. iz Hrastnika vozil stoenko po C. Zmage v Zagorj u ob Sa vi. V križišču Grčar je zavil v desno, zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in trčil v ograjo ob vozišču. Škoda: 50.000 SIT.
30. januarja ob 13.40 uri je M.F. iz Hrastnika vozil osebni avto po magistralni cesti od Hrastnika proti Trbovljam. Na koncu mosta, kojc zavijal levo proti samskemu domu je za njim z neprimerno hitrostjo pripeljal voznik lada M.S., ni se pravočasno ustavil, zalo ga
je pričel prehitevati po levi. Ko je bil z vozilom vzporedno, je M.F., ne da bi se prepričal, zavil levo in z levim blatnikom trčil v desno stran vozila M.S. Na vozilih je nastala materialna škoda za okoli 40.000 SIT, oba pa se bosta zagovarjala pri sodniku za prekrške.
30. januarja ob 22.25 uri je H.S. vozil fička po Trboveljski cesti v Zagorju. Pri srečevanju z voznikomje Š.K., kije upravljal Zastavo 128, je prišlo do oplazenja. Voznik lička je odpeljal s kraja, ne da bi nudil podatke o sebi in vozilu in se na policijsko postajo javil šele ob 23.00 uri.
Požigalci so med nami
Zadnje dni tulijo sirene tudi v Zasavju. Suho in vetrovno vreme je prav primerno za širjenje požarov, ki jih povzročijo neprevidneži. Vžigalice niso za otroke, pravijo starejši. Marsikdaj bi to moralo veljati tudi za starejše.
Tako npr. za K. H. iz Hrastnika, ki je 27. januarja - popoldan na travniku za Savo nabiral regrat, kadil in odvrgel cigaretni ogorek v suho travo. Seveda je zagorelo, požar pa so pogasili gasilci GD Hrastnik.
V soboto, 6. februarja, malo po 20. uri je zagorelo nad Bmico. Vnela se je suha trava, požar pa se je hitro širil proti
Javorju. Gasilci GD Dol, ki so imeli prav v tem času svoj občni zbor, so požar hitro pogasili in rešili pred ognjem bližnji gozd. Isti datlje gorelo tudi v Zagorju, kjer so bili gasilci prav tako uspešni, večer kasneje pa na Kalu, kjer je zgorelo ostrešje starejše hiše.
Očitno opozorila ne pomagajo kaj prida. Še vedno največ požarov zakrivi malomarnost ljudi. Ko se odločamo za kurjenje v nara vi, ko odmetavamoogorke cigaret, ko dajemo vžigalice otrokom -pomislimo na posledice. Da ne bo potrebnih intervencij, kot je bila pred dnevi pod Javorjem.
(foto Branko Klančar)
1. februarja ob 22.10 uri je P.M. vozil osebni avtomobil Alfa Romeo iz Kisovca proti Zagorju. V bližini naseljaLoke je začel prehitevati neznano vozilo v trenutku, ko mu je nasproti z jugom pripeljal voznik U.J. Trčila sta, voznik juga je bil lahko telesno poškodovan, na vozilih pa je nastala škoda za približno 450.000 SIT.
Kradejo kot srake
Neznanec je 27. januarja iz krožne žage, ki je stala pod kozolcem v Praprotnem v Hrastniku ukradel elektro motor, vreden 25 tisočakov. Drznega tatu še iščejo.
V noči na 2. februar je neznanec vlomil v trgovino na dvorišču tovarne Siporex. Z neznanim predmetom je nasilno odprl dvoje vrat in odnesel več električnega
ročnega orodja, skupaj vrednega okrog 300 tisočakov. Tudi tega storilca še iščejo.
Bomba v
v
Cemseniku
I. J. s Čemšenika se je 28. januarja oglasil na policijski postaji in povedal, da so pri rušenju starejšega zidanega objekta našli italijansko ročno bombo. Bombo, še iz 2. svetovne vojne, so uničili pirotehniki.
Pogin rib
Na Izlakah in v Kisovcu so 5. februarjazjutraj ugotovili, da v potoku Medija množično poginjajo ribe. Poginil je ves ribji zarod med Izlakami in Kisovcem v dolžini približno 5 kilometrov. Vzrok pogina (kot ponavadi) ni znan in ga še iščejo.
Aufbiks
Časi so težji, kot 9 mislimo. Pravijo, da so ob težkih šanki polni. Ob težjih pa je že tako hudo, da vztrajajo le še najbolj vztrajni. In tako imamo v naši rubriki težave, ker ni pravega materiala za pisanje. Upamo na boljše čase. Na težke, ne preveč težke. Takšne, da bo podpora v firmi ali pa na zavodu dovolj tudi za kakšen špriccr ali ta kratkega.
... V Zagorju se je 2. ^ februarja okrog devete zjutraj na policij ko postajo oglasil F.Z. Povedal je, da ga je v gostilni Pri konju pretepel Š.Č. Kaj je slednjega vzpodbudilo k rani telovadbi redakciji Aulbiksa šeni uspelo izvedeti. Imamo le nekaj logičnih odgovorov. Morda je možakar bivši vojak in je še vedno navajen na bolj močno dozo jutranje
telovadbe. Ali pa je smučarski navdušenec in gleda sneženje in deževje iz svetovnega prvenstva v Morioki ter je zamenjal dan za noč. Pa še ena logična: morda pa se ga je že kar na tešče nažehtal in je spravil svojo odvečno energijo ven na telesu nesrečnega F.Z.
... Dan prej pa je bilo A zanimivo na Logu v Hrastniku. Na obisk k Š.V. je prišel S.J. V stanovanju je bil tudi L.R. Iz ljubega miru (bilo je mirno ponedeljkovo dopoldne) se je gost lotil L.R. Najprej ga je obdeloval le z krepko dolgim jezikom, potem pa gaje kar pošteno spustil skozi roke. Organi so ga odpeljali najprej k sebi domov na PP, potem pa z rešilcem na Vojnik.
Bodite v cvetju.
Redakcija



SEM
ZAVAROVAN
PRi
TRIGLAVU
lil ...	«fr::	:'««
'«fi«««::
: :.:	' : i : : ' 111	, !
Vieb	n,n
tzs&SBz-
skSSss
iilll
;|i|!!H||:
w*^'r'1 !T^
iiiilll
d.O.O.
61412 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: (0601) 71 827 (trgovina)
podjetja za trgovino in opravljanje obrtnih storitev
E> i:j A.V N O STI:
1.STORITVE: polaganje, bruSenje, lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov, polaganje tekstilnih ter PVC podov (itison, tapisoni, topli pod, vinliex, vin as ...)
2. TRGOVINA:
-	prodaja talnih oblog: parket, pluta, itison, tapison, topli pod, vinliex, vinas
-	Larve (jupol, oljne barve, barve za zaščito lesa in kovin ...)
-	tapete raznovrstnih vzorcev
-	vse vrste lepil in lakov
-	prodaja zaves in dekorativnega blaga, karnise .
-	kupljene zavese pri nas zabijemo po želji.
3.	DOSTAVA NA DOM
/O ljubljanska
Banka Zasavje d.d., Trbo

v ijutaia^K^ bigj
C Ir	nhz.
_

SAJ NI RES - PA VENDARLE JE
Zopet nova ponudba
LJUBLJANSKE BANKE, BANKE ZASAVJE d.d. Trbovlje
C IjùyljliiljUj balibi
Samo lastniki PLAČILNE KARTICE Ljubljanske banke lahko v banki zaprosijo za nov - povečan limit na tekočem računu do 300.000,00 tolarjev.
c bubbanrM- barba	-b-' baiib£mb|ablbb|:
PLAČILNA KARTICA LJUBLJANSKE BANKE ~
■|| Ul |||č I ki b U a j b;: ta i i La ■ ; ||	j||Š|§I | ;if |f | :§ 1|1| | |||||i
kartica z ugodnostmi, kakršnih ne zagotavlja
nuifiimg ,,obena drusa plačilna kartka pri nas- c
C yubl|aH;Us bbiubb
> MM* »MIIHHUMH »»II llUtlll milil > MMMwV*lmHltlVt»H

Celje - skladišče
D-Per
6/1993
5000006276,3
COBISS o
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi
Nepreklicno naročam, časopis ZASAVC.
ime in priimek:. mesto...........
ulica., datum
postna. St. telefon. . .
................ lastnoročni podpis. . . .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
•proti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
Izpolnite naročilnico in kuj)ujte Zasavca 10% ceneje.
Nudimo vam tri oblike plačevanja:
vsak mesec sproti po tekočih cenah trimesečno po garantirani ceni v začetku tromesečja in polletno po garantirani ceni v začetku polletja.