f-'/uAUce..*
NO. 112
lfoiERi$K/i Domovi ima
r0°k}ynn%^ve 6'A7 iPimr
FOlw V yG- 7JAG€ C
•
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JUNE 9, 1971
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Sovjelija je predložila prepoved rabe Lune
za vojaške namene
Uma naj služi koristim miru in v dobro vsega človeštva, predlaga načrt mednarodnega dogovora, ki ga je predložila ZSSR.
MOSKVA, ZSSR. — Vlada £SSR je predložila Združenim Narodom včeraj načrt sporazuma o prepovedi uporabe Lune v kakršnekoli vojaške namene in seveda tudi za prepoved preskušanja orožja. Luna naj bi'služila samo mirnim ciljem in na ^jej naj bi nihče ne smel imeti v°jaških oporišč.
Načrt prepoveduje uporabo Une tudi za vse, kar bi posred-110 služilo vojskovanju na zemlji- Zunanji minister ZSSR A. Gromiko je načrt poslal glavnemu tajniku ZN U Tantu in ga Prosil, naj vključi ta načrt v dnevni red 26. glavne skupščine ^N prihodnjo jesen.
Po mnenju vlade ZSSR je tre-6a zdaj ukreniti vse potrebno za sPrejem mednarodne zakonoda-le> ki naj ureja bodoče delovanje raznih držav na površini Lune. Treba je poskrbeti, da ^nria ne bo postala vzrok in vir *a mednarodne spore, treba je kvariti pravno osnovo za upo-?abo Lune in njene površine.
Luna kot edini naravni satelit ^emlje igra važno vlogo pri raz-Lkavanju Vesolja in je zato tre-U poskrbeti, da bo res služila Samo koristim miru in v dobro ^ega človeštva,
Hanoi se pripravlja na bojevanje v deževni dobi
Washington, d.c. — iz
Poročil iz Saigona je razvidno, Se severnovietnamska vlada et°s pripravlja tudi na vojsko-Vcmje v deževni dobi. Za enkrat
St* •
Je odločila, da vzdržuje vso ^rožo Hočiminhove poti v upo-^bnem stanju. Tudi ni umakni-q s poti delavskih kolon, ki so ° srede maja vzdrževale pro-atno mrežo. V svoj program je ah°i vključil tudi pota, ki vo-. Lo v Kambodžo in proti delti eke Mekong. To je nekaj nenadnega, kajti takih vojaških j^Prav Hanoi ni delal prejšnja
Predsednik Van Thieu je od-°_voril na te komunistične vo-. 'ke priprave s tem, da je svoje ^ e> kar jih je v Kambodži, pre-
/Vout grobovi
Theresa Troha
Včeraj je umrla na svojem domu Mrs. Theresa Troha, 1880 Braeburn Park Dr., stara 82 let. Bila je vdova. Mož Jakob ji je umrl leta 1954. Rojena je bila v kraju Babino polje, od koder je prišla v Ameriko pred 50 leti. Zapušča sinove Jacka, Tonyja, Franka, Johna in hčerko Mary por. Gibbons, 15 vnukov in vnukinj, 7 pravnukov in pravnukinj, v Sloveniji pa brata Alojza in sestro Frančiško.
Bila je članica podružnice št. 10 SŽZ, Združenih Slovenk št. 23 ADZ in Oltarnega društva ter Marijine legije fare Marije Vnebovzete.
Pogreb bo v četrtek ob 9.15 zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete s sv. mašo ob 10. nato na pokopališče Kalvarija. Ure kropljenja v sredo od 2 - 5 pop. in od 7 - 9 zvečer.
Mary E. Starc
Včeraj zjutraj je, kot smo že poročali, umrla na svojem domu na 1164 Norwood Road po dolgi bolezni 70 let stara Mary E. Starc, roj. Karish v Mali Račni v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1904, žena Joa, mati Josepha J., pok. Mary Ann in pok. Roberta, sestra Jacka, Louisa (oba v Minn.), Johna, Joa, Mollie Lecatsas (vsi v Penna.), Franka (Mich.) in Anne Slapnik. Umrla, njen mož Joe in sin Joseph so lastovali in vodili Starc Floral Shop, ki je bila preje na Parkview Ave. na jugovzhodu mesta Clevelanda, zdaj pa je na oglu St. Clair in Norwood, kjer je bila nekdaj North American Banka. Pokojna Mrs. Mary E. Starc je bila članica SŽZ št. 25, ABZ št. 37, Oltarnega društva pri Sv. Vidu, Kluba slov. upokojencev za senklersko okrožje, Catholic Gold Star Mothers, Ladies Au-xilliaries of St. Vitus Catholic War Veterans Post 1655, V.F.W. Post 1863, American Legion Lake Shore Post No. 273 in Materinskega kluba pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v petek ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na All Souls pokopališče. Truplo pokojne bo na mrtvaškem odru nocoj od 6. do 9., jutri popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Hoover: ZSSR glavna nevarnost naši deželi
Direktor FBI J. Edgar Hoover smatra ZSSR še vedno za glavno nevarnost ZDA in njihovemu notranjemu redu.
WASHINGTON, D.C. — Direktor FBI je tekom proračunske razprave pred finančnim odborom predstavniškega doma razlagal kongresnikom: Najbolj resna nevarnost naši deželi grozi od Sovjetske zveze in njenih satelitov. Opozoril je dalje na dejstvo, da tudi rdeča Kitajska še vedno smatra Združene države za skupnega sovražnika “ljudstev sveta”, pa četudi se prepira s Sovjetsko zvezo. V svoji propagandi skuša obe vodilni komunistični sili podtalno rušiti in spodkopavati naš družabni red.
J. E. Hoover je zagovarjal proračun za FBI za prihodnje poslovno leto v višini 318.6 milijonov, 44.2 milijona več kot v sedanjem.
Hoover je povedal, da je število zastopnikov ZSSR in njenih satelitov v ZDA znašalo leta 1966 806, letos spomladi pa že 1172. Sovjetski prebeg je izjavil FBI, da od 70% do SOL vsega diplomatskega osobja ZSSR in njenih satelitov dela na vohunskem področju, študentje za demokratično družbo (SDS) zastopajo pri svojem delu moskovsko komunistično linijo, Progresivna delavska stranka (PLP) pa kitajsko.
Komunisti in njihovi pristaši so se vrnili v vrsto množičnih gibanj za končanje vojne v In-
Kttajei grade zaklonišča
HONG KONG. — Poročila iz Kitajske kažejo, da ta ni še prav nič popustila v svoji volji zgraditi primerna zaklonišča pred napadi iz zraka. Ta so začeli graditi z veliko naglico in odločnostjo leta 1969, ko so imeli Rusi na kitajski meji zbranih okoli milijon vojakov in so resno računali z izbruhom, sovražnosti med Kitajsko in Sovjetijo.
V Peipingu so bili tedaj naravnost zaprepaščeni, ko so do-bili preko Avstralske Komunistične partije in od drugod namige, da v Mogkvi resno tehtajo atomski napad na rdečo Kitajsko.
Ko je kriza popustila, v Peipingu skušnje niso pozabili. Odločeni so izpolniti svojo obrambo za vsak sličen slučaj, pa izgrajevati tudi svoje oborožene sile v taki meri in obliki, da bodo mogle uspešno nastopiti proti morebitnemu ruskemu vdoru na Kitajsko. Z enim očesom gledajo v Peipingu tudi na Washington, čeprav od te strani ne pričakujejo kakega napada. Zadnja kriza v tem pogledu je bila v času južnovietnamskega pohoda v Laos.
“vroče” hlačke
Ženske orožje v mrzli vojni!
BONN, Z. Nem. — Doma narejene “vroče hlačke” se naglo širijo po Vzhodni Nemčiji na veliko jezo tamkajšnjih komunističnih oblasti. Tako je partijsko glasilo “Die Freiheit” v odgovor na pismo nekega 17-letnega dekleta o “vročih hlačkah^ odgovorilo:
“Ne nosi jih! To je orožje
mrzle vojne in predstavljajo nov dokini in v druga mirovna giba-[poskus dokazati in izvažati za-
POLITIČNI UMOR V ČILU
VZNEMIRIL VSO DEŽELO
Včeraj so napadli in ustrelili bivšega krščansko-demokrat-skega notranjega ministra E. P. Zujovicn, ki je bil znan kot hud nasprotnik levičarjev. Predsednik republike Allende je oklical izredno stanje.
n] a ter pokrete za reformo na-Iše družbe. Nekatera od njih so i postala že čisto orodje mednarodnega komunizma.
hodno ideologijo način življenja.”
in buržujski
^ jaknil proti kambodžansko-j, ^Liamski meji. Računa nam-j. c’ da bodo komunisti poskuša-Vsemi sredstvi, tudi z voja-operacijami, vsaj v oktob-’ ako že ne preje, vplivati na j^dsedniške volitve. Ali se bo g^bnistom ta načrt posrečil, bo r e^a odvisno od vremena, d; a^dno je le to, da so rdeči tu-dg.^b^bitnemu vojskovanju v
'logo.
načrtno odhajanje naših dj ..^ Južnega Vietnama komu-V ‘cne operacije ne bodo imele lva. Tako trdijo v Pentagonu.
Vlo~Vni	namenili politično
Mš^e^n°ma jasno *n mdo. Naj-la temperatura okoli 70.
Moskva reformira starostno zavarovanje
MOSKVA, ZSSR. — V Sovjetski zvezi je okoli 40 milijonov upokojencev. So vsi zavarovani pri državi, le kolhozi imajo svoje zavarovanje, ker imajo stari kolhozniki navadno še svoje “vrtičke” in na njih pridelajo del hrane zase in družino. Gornja meja za pokojnine je 120 bil manjše
Irak sklenil pogodbo o izvozu nafte
BEIRUT, Lib. — Irak je zadnja arabska država-izvoznica nafte, ki je s svojimi kupci sklenila dolgoletne dobavne pogodbe. Iraška pogodba je močno podobna libijski, le cena je nekaj nižja od libijske, ker je iraška nafta kakovostno slabša od libijske.
Irak je ob tej priliki tudi do-posojilo in uredil
rubljev na mesec, spodnja meja je bila 12 rubljev, se je pa sedaj zvišala na 20 rubljev.
spore glede zapadlih, a ne plačanih obrokov iz prejšnjih svojih dolgov.
SANTIAGO, Čile. — Položaj v republiki se bolj in bolj zapleta, javno vznemirjenje in zaskrbljenost rasteta, ko levičarski predsednik Allende “vodi Čile v socializem”. Krščanski demokrati, ki so Allendeju pomagali na oblast, so pred par dnevi nastopili proti predsednikovi posebni, osebni straži, ki da je protiustavna. Zahtevali so, da jo predsednik razpusti zlasti še, ker so v njej nekatere sporne osebe, ki jih je pred časom iskala policija. Napetost je tako že porast-la, ko je prišlo včeraj do umora z n a n e ga krščansko-demokrat-;kega vodnika Edmunda Pereza Zujovica.
Zujovica so napadli iz zasede trije neznanci, oboroženi s stroj nicami, ko se je peljal v avtomobilu. Zadet od petih krogel je umrl. Policija je prijela v zvezi s tem umorom nekega Ronalda Rivero Calderona. Krščanski demokrati vladni policiji prav nič ne zaupajo, zato so zahtevali, da vodi preiskavo o umoru vojska.
Edmundo Perez Zujovic je bil star 57 let. V času predsednika Freida je bil notranji minister in je nekajkrati trdo nastopil proti levičarjem, ki so ga zato imeli v želodcu. Naravno je torej padel sum za umor na levičarje. Toda predsednik republike Allende je izjavil, da je to delo nasprotnikov njegove vlade, ki hočejo razburiti deželo. Slično je Allende trdil lani v oktobru, ko je bil umorjen poveljnik vojske gen. Schneider.
Čile je lani dobil vlado “ljudske fronte”, v kateri igrajo komunisti važnejšo vlogo kot socialisti predsednika Allendeja. Ta je bil izvoljen z glasovi krščanskih demokratov, ki so bili prepričani, da bodo svobodo republike zavarovali z dopolnili k ustavi in s posebnim dogovorom s predsedniškim kan-dodatom Allendejem. Te ovire so se izkazale za prešibke, ko Allende Čile naglo “vodi v so-
cializem”. Položaj je postal tako negotov, vznemirjenje tolikšno, da , je predsednik včeraj po umoru Zujovica oklical izredno stanje in pozval oborožene sile v pripravljenost po vsej republiki.
Nove bolečine pri končevanju vietnamskega vojskovanja
CLEVELAND, O. — Stara je bolečina, kako naj se konča vojskovanje v Laosu. Naša javnost je šele sedaj zvedela za nekaj neprijetnih podrobnosti, verjetno ne zadnjih. Tudi sodelovanje naših in saigonskih čet ni zmeraj brez nepotrebnih trenj. Veliko o tem ne vemo, ker naša poveljstva o tem molčijo, da ne izdajajo tajnosti rdečemu sovražniku. Poleg tega so naše čete — jih je okoli 250,000 — še zmeraj precej raztresene po Južnem Vietnamu, razmere so tam take, da še ne dovoljujejo hitre koncentracije na naših glavnih postojankah in lukah.
Edino izjemo dela delta reke Mekong. To je spodnji trikot Juž. Vietnama, ki štrli na jugu v morje, na vzhodu je obdan z morjem, na zahodu pa naslonjen na Kambodžo. To je upravno zaključena juž-novietnamska enota, ki je tudi v sedanji vojni igrala posebno vlogo. Dolga leta se
tam vojskovanje sploh ni čutilo, posebno tako dolgo, dokler so tam gospodarile le sai-gonske čete pod poveljstvom par generalov, ki niso uživali ravno najboljšega slovesa. Pravo vojskovanje se je razvilo šele s prihodom ameriških čet in trajalo do zadnjih časov, ko so se ameriške čete umaknile in predale odgovornost za varnost trikota sai-gonskim četam. Tam je ostalo le nekaj naših vojaških svetovalcev, ki se pa vojaških operacij ne udeležujejo.
Ker je tako prešla obramba trikota v saigonske roke, so naše čete izročile saigonski vojaški upravi tudi vse vojaške postojanke od največje do najvažnejše do najmanjše in najbolj oddaljene od prometnih zvez. Nova saigonska vojaška uprava bi morala o-pravljati dva posla: pokazati, kako daleč je tam že vpeljana vietnamizacija, to je civilna domača uprava pod vojaškim varstvom. Dalje bi mo-
rale saigonske čete varovati d o m a č i ne pred nadlegovanjem in nasiljem rdečih gverilcev in terencev, pa tudi rednih severnovietnamskih čet.
O tem, koliko uspeha žanje vietnamizacija, manjkajo poročila. Zato pa dajejo poročila, kako saigonske čete varujejo deželo pred rdečimi, zelo žalostno sliko. Poročila izvirajo res iz zasebnih virov a-meriških vojaških poveljnikov, 'vendar jim verodostojnosti ne moremo odrekati. Poročila govorijo o tem, da so rdeči zavzeli 54 saigonskih o-porišč in postojank v teku letošnjih prvih 4 mesecev. V 22 slučajih so saigonske straže spale in se dale presenetiti, v 21 slučajih so nasprotniki vdrli v postojanke ob sodelovanju s špijoni, v sedmih slučajih se postojanke niso upirale rdečemu napadu itd. Rdeči niso samo zajeli saigonskih vojakov, so nabrali tudi dosti plena, orožja, municije,
radio aparatov, in seveda tudi zaloge hrane. Ti napadi so bili v 11 od 16 provinc v delti.
Recimo, da so v poročilih nekatere podrobnosti pretirane, toda to ne zabriše stvarnosti, da so v delti reke Mekong rdeči svoje sile okrepili, kajti v zadnjih štirih mesecih lanskega leta so bili v svojih napadih pol manj uspešni.
Še hujša je nevarnost, da bodo enako usodo doživele tudi druge pokrajine, ki sedaj vsaj na papirju spadajo pod nadzor vlade v Saigonu.
Tako stanje v delti ne bo moglo uiti pozornosti Kongresa in s tem tudi naše javnosti. Človek si lahko samo misli, kakšne posledice utegne to imeti na našo politiko v Južnem Vietnamu, posredno pa tudi na našo domačo politiko, Ali res še moremo smatrati za zaveznika narodno obrambo, kjer vohunstvo in zaspanost igrata tako veliko vlogo, in se povrhu zanj še žrtvovati?
I. A.
Pogajanja o Berlinu prešla i mrtve točke
S o v j e t ski zastopnik je na zadnjem sestanku 4 velikih sil napovedal sporazum do konca tega leta.
BERLIN, Nem. — Pogajanja med 4 velikimi silami o zboljšanju prometa med Berlinom in Zahodno Nemčijo so se začela marca 1970. Od takrat je bilo 21 sej. Lani je kazalo, da bodo razgovori hitro potekali, kakor hitro bo Zahodna Nemčija spravila v red svoje odnose do Moskve. To se je zgodilo in pogajanja glede Berlina so dobila nov zagon. Letos spomladi je zopet vse zastalo.
Zadnja seja pretekli ponedeljek naj bi prinesla napredek. Po njej so namreč zastopniki ZDA, ZSSR, Britanije in Francije izjavili, da so dosegli precejšen napredek in da je verjetno, da bodo sedaj razgovori dobili nov zagon. Ruski zastopnik P. Abrasimov je govoril o možnosti sporazuma do konca leta 1971.
Morda je to res. kajti di-plomatje so sedaj prepustili strokovnjakom delo na sestavljanju načrta pogodb. Dogovor | naj ureja stike med Zahodnim) Berlinom in Zahodno Nemčijo, pa tudi med Vzhodno Nemčijo in Zahodno. Cilj pogajanj je svoboden promet med obema deloma Berlina in svoboden promet med Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo.
Ko bo ta dogovor sklenjen, bosta Zahodna in Vzhodna Nemčija sami uredili tehnično plat izvrševanja sporazuma.
Angleška vlada se ne plaši težav pri vstopu v EGS
LONDON, Ang. — Angleška konservativna vlada načrtno izvaja vse dogovore z EGS in njenimi članicami glede vstopa v EGS. Angleški in francoski ministri se v ta namen sestajajo skoraj dnevno. Zato je ostalo odprtih le parvprašanj, ki jih bodo skušali rešiti na sestankih 21.-23. junija. Tičejo se uvoza mlečnih izdelkov iz Nove Zelandije, angleškega prispevka k EGS proračunu in ribiške politike EGS.
Tako pot si je izbrala angleška vlada, med tem pa angleška javnost še zmeraj živahno debatira o vstopu v EGS. Razpoloženje se hitro menja. Vlada misli, da se nagiba na njeno stran, delavska opozicija je seveda nasprotnih misli. To pomeni, da Angleži ne bodo letos imeli mirnih počitnic, kar jih pa ne ovira, da ne bi tudi letos trumoma odhajali v Evropo na daljše *in krajše izlete.
Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—
Člani Društva Najsv. Imena fare sv, Vida so vabljeni nocoj ob sedmih v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za umrlo Mary Kovačič, mater društvenega člana.
Vabilo k molitvi—
Članice Oltarnega društva in članstvo Marijine legije fare Marije Vnebovzete je vabljeno nocoj ob pol osmih v Želetov pogrebni zavod na 152. cesti, da se z molitvijo poslovi od umrle članice Terezije Troha, v četrtek ob desetih pa k njenemu pogrebu.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima svojo sejo nocoj ob običajnem času v navadnih prostorih.
Zadušnica—
V petek ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojne Josepha in Ano Sribar ob deseti obletnici smrti.
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima svojo sejo jutri, v četrtek ob pol osmih zvečer v šoli sv. Vida.
Nastop na televiziji—
Nedavno ustanovljeni moški pevski zbor “Slovenski fantje” nastopi v nedeljo, 13. junija ob pol dveh popoldne na televizijskem programu “Polka Varieties” s pesmima “Žabe” in “Imam tri ljubice” pod vodstvom č.g. dr. Jerka Gržinčiča.
Mucke oddajo—
Tri mlade mucke dobi zastonj, kdor bi jih rad imel. Kličite 481-8584.
Vabilo k molitvi—
Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmih v Želetov pogrebni zavod na 152. cesti k molitvi za umrlega člana Josepha Močnika.
Vabilo k molitvi—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in Podružnice št. 25 SŽZ so vabljene v četrtek ob osmih zjutraj v Grdinov pogrebni zavod na 62. cesti k molitvi za umrlo članico Mary Kovačič.
Seja—
Podružnica št. 25 Slovenske ženske zveze ima svojo sejo to nedeljo, 13. junija ob dveh popoldne v šoli sv. Vida. Po seji zabava.
V drugo negovališče—
Poznana Mrs. Mary Zelko je bila nedavno prepeljana iz Euclid Manor Nursing Home ne-govališča v Jennings Hall, 10204 Granger Rd., Garfield Heights, Ohio, kjer jo prijateljice lahko obiščejo, da ne bo preveč osamljena.
Davki na nepremičnine—
Koncem preteklega tedna so lastniki nepremičnin dobili račune za plačilo davkov. Z nekaj izjemami so računi nespremenjeni, četudi so lastniki nepremičnin vložili pritožbo proti zadnjemu povišanju davčne osnove. Avditorjev urad je na vprašanje o tem odgovoril, da je bilo doslej od 48,000 pritožb rešenih le nekaj čez dva tisoč. Pritožbe pregledujejo štiri komisije, toda število je veliko in bo še vzelo veliko časa, predno bodo vse rešene. Svetujejo, naj lastniki plačajo davke na temelju sedanjih računov. V kolikor jim bo davčna osnova in s tem davek znižan, bodo dobili povrnjeno, kar bodo plačali preveč.
Ameriška Domovina
Ss
/V/VI'« ■/!<- » V
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
(‘ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.nQ per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
za zabavo vsaj eno knjigo v preteklem letu, 10 ali več pa le 38%.	,
Da družba pretirava važnost spolnosti za srečno življenje, je izjavilo 63% povprašanih, 77% jih je za to, da se vključi spolna vzgoja v šolski program. Približno enako število jih je za dovolitev prekinitve nosečnosti kot proti njej. Srednješolci so v pogledu spolnih odnosov bolj zadržani kot visokošolci. Prvi zavračajo te odnose z 69%, pri “going steady”, drugi le z 51%, pri paru, ki se misli poročiti, je 57% srednješolcev proti spolnim odnosom, pa le 42% visokošolcev. Nad polovico moških je mnenja, da je spolna nedotaknjenost deklet in njih nedolžnost važna za srečen zakon.
Amerika je bila vedno bogata na različnih skupinah skrajnežev vseh vrst na verskem, političnem, gospodarskem in socialnem področju. Prenekaterikrat v preteklosti je izgledalo, da se bo udušila v sporih in revoluciji, pa je vedno iz takih preskušenj izšla močnejša. Čemu se ne bi to zgodilo tudi tokrat?
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 112 Weds., June 9, 1971
fTTY	TTTTTTY YTTTTYTT XT YTTTTTTTT Y1 YTTT^TTTTTYTXT TTY''.
Mladi rod hoče spremembo, ne revolucijo
Starejši ljudje, ki se težje sprijaznijo z večjimi in nenadnimi spremembami, gledajo s skrbjo in negotovostjo na rastoči mladi rod in se sprašujejo, kaj čaka našo deželo. Prenekateri govorijo kar resno in z gotovostjo, da ^mo vsak dan bližje revoluciji, da se tej ne moremo niti več izogniti.
To vprašanje je postavil znani časnikar in proučevalec javnega razpoloženja Louis Harris povprečju 26 milijonov ljudi v ZDA v starosti od 15. do 21. leta. Odgovori, ki jih je pri tem dobil, so pokazali, da tisti, ki napovedujejo revolucijo in se boje propada naše dežele, mladi rod narobe sodijo. Velika večina mladih ljudi ima namreč umirjene nazore, je strpna in sproščena. V marsičem se loči od starejšega rodu, v še večim pa se z njegovimi nazori strinja ali loči le malenkostno.
Harris poroča; “Večina mladih ljudi posluša govorjenje nasprotnikov obstoječega reda, vzame iz tega, kar potrebuje in hoče, nato pa to počasi in postopno vključi v prevladujoči vzorec.
Družina bo po vsem sodeč preživela; otroci bodo poslušali svoje starše, kadar bodo ti govorili. V vprašanju spolnosti mladi rod ni tako zapet, toda veliko jih vztraja pri starih nazorih. Celo uživanje mamil, ki je seglo ponekod globoko v mladi rod — dva od treh mladih ljudi poznata koga, ki je mamila poskusil — so nekako vključili v obstoječi red. Velika večina mladih ljudi je proti dovolitvi proste prodaje marijuane.
Visokošolci so na splošno veliko sproščenejši in skep-tičnejši od srednješolcev, pa tudi v njihovi sredini ne prevladujejo skrajnosti glede bodočnosti. So za spremembo, toda ne za revolucijo!
Na vprašanje, če jih starši pravilno vzgajajo, pretrdo ali prepopustljivo, jih je 80% odgovorilo, da so vzgajani pravilno, \0r/ da prestrogo in 8% da prepopustljivo.
Z nazori, gledanji in vrednotami življenja staršev se je strinjalo 73% povprašanih; 80%, povprašanih je izjavilo, da žive njihovi starši v skladu s svojimi nazori. Eno tretjino povprašanih je izjavilo, da ima težave v sporazumevanju s svojimi starši, dve tretjini jih je trdilo, da takih težav nimajo.
V političnem pogledu se jih je 20%, izjavilo za konservativno smer, 39%, za srednjo pot, 23%, za liberalno in le 5%, za radikalno. Za republikansko stranko bi jih volilo 18%, za demokratsko 35%,, 44%, jih v tem pogledu še ni na jasnem, 3%, pa jih je izjavilo, da ne bodo volili.
Da je mogoče potrebne spremembe v deželi doseči potom obstoječih strank, jih misli 49%, da to ni mogoče, pa 38%. Zaupanje v vlado, da bo rešila uspešno pereča vprašanja v tem desetletju, misli 22% povprašanih mladih ljudi, prav toliko jih sodi, da bo vlada težko kaj uspešnega storila v tem pogledu, 54%, pa, da nekaj, toda ne posebno veliko.
Od povprašanih jih je 51% izjavilo, da bodo po končanih študijah poiskali službo, 34% jih bo počakalo, 9%, pa jih bo šlo v oborožene sile.
Zanimivo je, da se jih je 63% izjavilo, da ne bi bili radi zaposleni na delu, ki bi zahtevalo pogosto menjavanje kraja. Kar 56% jih odklanja delo v produkciji v tovarnah. Pripravljenost delati v vojni industriji je izjavilo 67% povprašanih, 70% pa jih ni voljno delati pri podjetjih,, ki v večji meri okužujejo okolje.	* *
Delovna vnema je v mladem rodu manjša, smisel za u-živanje večje. Če bi zaslužek rednega dela kril redne potrebe življenja, bi se le 26%, povprašanih zanimalo še za kako postransko zaposlitev, velika večina pa bi hotela o-stati sproščena in uživati.
Precejšnja večina mladih ljudi je prepričana, da je mogoče priti še vedno s trdnim in vztrajnim delom do uspeha in bogastva; 70% srednješolcev je izjavilo, da se to izplača storiti, toda le 52% visokošolcev meni, da je vredno res trdo delati.
Tri četrtine povprašanih se je izjavilo za načrtovanje družine, od katoličanov 6% manj; 58% jih želi 2 ali manj otrok, 21% 3 otroke in le 17% 4 ali več.
Od povprašanih jih je bilo 84% zadovoljnih z doseženo izobrazbo in 66% srednješolcev je izrazilo namero za študij na visokih šolah. Vsak, kdor želi študirati na visoki šoli, naj ima možnost za to. Tako sodi 92% povprašanih.
Glede zakonske zvestobe jih je 96%, izjavilo, da je ta važna za može in 97% , da je važna za žene. če zakon ni srečen, naj bi bila možna mirna ločitev, jih je izjavilo 62% (med katoličani 57% ). Nad eno tretjino jih je označilo ločitev zakona za močno škodljivo za otroke.
Kljub televiziji mladi rod še vedno bere, vendar veliko manj, kot je starejši. Tako jih je na primer 90%, prečitalo
Mnenju in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
Duluth, Minn. — Na binkošt- di o sedanji “moderni modi”, no nedeljo sem šel pogledat na'ko ženske v ozkih in širokih hla-
Keewatin, kako se še kaj imata in kako se komandirata sodraški Anton in Kožuharjeva Neža. Ker je bil naslednji dan, v po-
čah okrog hodijo, mlade frklce s kratkimi krili, mladi frkolini pa z dolgimi lasmi, mustačami in bradami. Ne da bi ga vprašal,
nedeljek, 31. maja, Spominski kaj on misli o vsem tem, je on dan, sem še prenočil tam. Neži'sam obrnil pogovor na to. Anton sem nesel par knjig, ker še ved-[me je z resnim pogledom pogle-no rada čita. Poleg tega še ne- dal in vprašal: Če jaz vse to vikaj drugega, da nisem prišel]dim in kako se mi vse to zdi in praznih rok k prijateljema na
obisk.
Spomnil sem se na rek, ki mi ga je pred par leti sodraški Anion povedal. Res se nanaša na
je treba gledati drugače kakor na kake druge dežele. Kitajska ni od včeraj. Kitajska je ena najstarejših v času in dobah nad 4,100 let nazaj, v vsakem času po svoje politično organiziranih dežel. Začenja se že nekako 2,205 let pred Kristusom. Po naravnih bogastvih zelo bogata dežela. Veščaki pravijo, da je polna rudnin, premoga, olja in drugega. Dve tretjini njenih pokrajin je goratih in to jo je čuvalo in jo čuva pred onimi, ki bi radi vdrli v njeno ozemlje. Prebivalstva po zadnjih ugotovitvah ima že nad 700,000,000.
Kitajska se je znala braniti v preteklosti. Nobena zapadna velesila jo ni popolnoma ugonobila in premagala. Zgodovina tako pove. V vojnih spopadih v preteklosti je bila počasna. Deset let j a je vzelo, da se je pripravila. Večkrat so mislili tisti, ki so silili vanjo, da je že v zadnjih zdihih in da so jo ugnali. Pa je prav tedaj začela odločno “brca-
ti” in pokazala, da še daleč ne misli na “zadnjo uro”. Ni dolgo tega, ko so angleški vojaški strokovnjaki o tem razpravljali in je eden izmed njih ugotovil, da zgodovina o Kitajski dokazuje, da je bila v zgodovini proti onim, ki so jo mislili premagati in ugonobiti, nekako kovaško nakovalo, na katerem so se razbila in razdrobila vsa kladiva, s katerimi so mislili Kitajsko razbiti in premagati tisti, ki so ti
Pomanjkanje delovne sile
Slovenska vlada je obravnavala nadvse pereči problem pomanjkanja delovne sile. Nihče ne ve, koliko Slovencev je na delu na tujem. Računajo s številko do 80,000, ki pa je verjetno višja. V Sloveniji je okrog 120,000 gostujočih delavcev z juga.
Vlada vidi potrebo, da se slovenski delavci vrnejo iz tujine domov. Da bo pa to izvedljivo, je treba spremeniti carinski sistem, liberalizirati razne omejitve, ki duše privatno obrt in gostinstvo ter nuditi delu primerno plačo.
dopade. Povedal sem mu svoje mnenje. On je pa nato podal sočletja in stoletja silili vanjo s
svoje mnenje in sicer takole: “Veš, pred par dnevi sem šel na Hibbing iskat neke stvari, ki
obiske med sorodniki, prijatelji'jih tu ne dobim. Pa sem videl in znanci. Anton je pripovedo-! nekaj srednje starosti moških, val, kako vesel je bil vedno v kake srajce in ovratnice nosijo.
svojih deških letih, kadar je njegova teta, ki je živela na Zapu-žah, vas v ribniški okolici, prišla k njim na obisk. Vedno mu je prinesla kaj. Včasih kak cuker-ček, kako hruško, ali kar je že imela. Samo da je bilo kaj, pa je bil vesel. Tako je res, kakega daru je vsak vesel, to je že od nekdaj znano.
Antonov oče je bil precej po sodraško navihan in je znal marsikaj obrniti na šaljivo stran. Nekoč, ko je teta zopet prišla na obisk in malemu Antonu zopet nekaj prinesla, je oče rekel Antonu:
“No, poba, teto lepo zahvali, ker ti vedno kaj prinese. Imaš teto, ki nikoli ne pride praznih rok. Takih tet mora biti vesel vsak otrok, še bolj pa Bog. Prosi Boga, da bi bilo več takih dobrih tet na svetu!”
Anton, ki je bil tedaj majhen, je vprašal očeta nazaj: “Za koliko takih dobrih tet pa naj prosim Boga, da jih naj da?”
Oče pa je odgovoril: “Prosi ga, da jih naj da, kolikor jih more in pa kolikor smo jih ljudje na svetu vredni. Nikdar pa ne pozabi ga zahvaliti, da je tebi dal tako dobro teto!”
Pri tem me je Anton z milimi očmi pogledal. Iz zavitka je potegnil dar, ki sem mu ga prinesel. Bila je ploščasta stek-leničica (pint) pijače, ki daje ljudem, če jo po potrebi prav in zmerno uživajo, moč in o-krepčilo. Odmašil je, pokusil, pogledal hvaležno proti nebu in dej al:
“Takale zdravila so pa najboljša za mene. Moj oče je večkrat rekel: Kdor pride kam praznih rok — pride tudi s praznim srcem. V to verjamem, je dejal Anton.
Drugi dan, ko sem odhajal, mi je dal Anton zavoj suhih gob, ki jih je še zadnjo jesen nabral. Neža pa par suhih klobas. Oboje je bilo dobro in okusno. Ko sem jedel doma narejene Nežine klobase, sem hvaležno gledal proti nebu, kakor Anton, ki je tiste dpbre kapljice, ki sem mu jih prinesel, pokusil. Zraven sem pa mislil: Bog je res dober. Dobri so tudi ljudje, kateri ga priznavajo in se po Njegovih naukih ravnajo.
— Še nekaj ne smem pozabiti omeniti. Ko sem se z Antonom na binkoštno nedeljo zvečer pogovarjal, je nanesel pogovor tu-
Potreben je nov most
Prebivalci Litije žive v nenehnem strahu, da se bo njihov sto let stari leseni most čez Savo (nosilnost 6 ton!) zrušil, upanje, da bi novi most (s priključki naj bi veljal 11 milijonov din) zgradili še letos, pa plahni. Proš-
nja za lokacijsko odločbo namreč še vedno leži na republiškem sekretariatu za urbanizem.
Dražje pivo?
Številnim podražitvam, ki so že stopile v veljavo, ali pa se pripravljajo, naj bi se pridružilo tudi pivo. Razlog za podražitev so surovine, ki so se podražile za 35 odstotkov. Predlog vseh pivovarn je, naj bi se liter piva podražil za 30 par.
Na teden le 42 ur dela
Dne 7. aprila letos je začel veljati zakon o 42-urnem delovnem tednu, še nedavno je bilo v Sloveniji 122 delovnih organizacij z 28,000 zaposlenimi, ki so delali več kot 42 ur na teden. Največ teh je zaposlenih v črni metalurgiji.
Srajce čudne, pa to bi še bilo. Ampak ovratnice, debele, čudno pisane, in ko sem to videl sem sam pri sebi mislil, tale “kerlc” najbrže, ko se je zjutraj oblačil, ni mogel prave ovratnice najti, pa si je od “gat” ali pa od ženskih hlač eno hlačnico odtrgal, in si z njo svoj vrat okrasil. Lahko tudi, če ni mogel kaj boljšega najti, je ženski predpasnik zvil, ga vtaknil za srajčni ovratnik in hodi sedaj z njim okrog po svetu, oznanjajoč novo “moderno modo”. Veš ,Andrej ček, mnenja sem, da ker se ljudem v glavah čudno pamet vrti, pa se tudi čudno oblačijo, drugega ne morem reči.”
Tej Antonovi primerjavi sva se jaz in Neža smejala. Anton vedno kako pogrunta.
* KAKO GLEDAJO ŠVEDI na Kitajsko in Kitajce? Dva dni po obisku na Keewatinu sem sedel z mojimi znanci v NWAS in se pogovarjal o tekočih domačih in drugih gospodarskih in političnih problemih, ki nas obdajajo in težijo. Švedi so poznani kot tihi in zmerni opazovalci političnega življenja med narodi. V prejšnjih dobah so bili seveda tudi drugačnejši. Čas in razmere pa so jim dale, kakor izgleda, druge oči in pamet. Da so bolj v miru, ima zaslugo tu di to, da gori v severnem kotu nad Baltikom niso obkoljeni od takih “miroljubnih narodov”, kakor Germani, Lahi in drugi. Z Germani so imeli v zgodovini težave, zdaj ne več toliko. Ker jih nihče ne ščiplje kakor nas druge, naravno nimajo toliko vzroka razburljivo gledati na razne dogodke po svetu. Imajo pa v svojih nasvetih o vsem tudi nekaj prav. To zlasti v gledanju na sitnosti v Aziji, kjer jih ima baš naša Amerika vse polno. V Vietnamu smo šli, iz njega ne moremo ... Razlogi so znani. Vsak dan jih je še več in več. Zadnje tedne po nekih dogodkih se je nebo nad razmerami med nami Amerikanci in Kitajsko malo razjasnilo in par svetlih žarkov je posvetilo skozi špranje oblačnega političnega neba med nami. če ti žarki pomenijo kaj boljše odnošaje med Pei-pingom in Washingtonom, to bo povedala prihodnost. Ko to omenjam, je za mene zanimivo, kar je o tem povedal moj znanec Sorensen ta večer v NWAS pror dajalni. On meni, da na Kitajsko
takimi nameni.
S Kitajsko je lahko vojno začeti, končati jo je pa težko, ker Kitajcem se v takih zadevah nikamor ne mudi. Tako ve povedati zgodovina, je dejal Soresen.
Je menda res nekaj takega. Morda so začeli to tudi v Wa-shingtonu upoštevati in najbrže kakor izgleda, bo prišlo do nekih novih milejših odnošajev. Kaj bi silili z glavami v zid, če ga ni moč razbiti. Bolj pametno je uporabiti kake druge vrste politične lestve in po njih preko zidu k reševanju problemov, če se to da in če je to na mestu. Včasih je, če ni druge poti.
Čitatelje AD lepo pozdravljam po vsej Ameriki in po svetu, kjerkoli že jih dosežejo vrstice naše AD.
Andrejček
zaslužila socialne počitnice. Družino sta vzgojila, sina Johna, hčerko Carol, poročeno Baker. Oba imata že odraščene družine, da sta ponosna na nje. Dva sta umrla v rani mladosti. Imata lep dom. Bog Vama daj zdravja, da bi se še dolgo veselila in uživala, za kar sta s pridnimi rokami doprinesla za vajina jesenska leta. Sprejmita naše čestitke!
Mrs. Mauser je bila ustanoviteljica pri podružnici in nekaj let zapisnikarica in blagajničarka. Bog vaju ohrani še mnogo let zdrava in vesela v krogu Vajinih dragih!
Jennie Pugely
Podružnica št. 47 SŽZ
CLEVELAND, O. — Ljuba cvetoča pomlad se poslavlja od nas. Že vse se pripravljamo, kako in kam bomo šle v poletnem času. Najbolj se človek počuti v prosti naravi, ko se naužije svežega zraka.
Predno zapremo vrata narodnih hramov, bomo članice naše podružnice praznovale 40-letni-co obstoja. V ta namen bomo imele okusno kosilo v nedeljo, 20. junija, ob 1. uri popoldne v SND na 5050 Stanley Avenue, Maple Heights, Ohio.
Poverile smo kuharici Ann Kresevic, da bo vse dobro pripravila s pomočjo ostalih članic. Vabljene ste vse članice, da se skupaj poveselimo z družinami in prijatelji. Rezervirajte si pravočasno vstopnice, čas je omejen do 15. junija. Katerim članicam se ni mogoče udeležiti, se pa z malim darom spomnite 40-letnice. Ene so že prispevale v ta namen. Hvala jim. Od naše 35-letnice do danes smo izgubile IS članic. Zadnja se je poslovila Jennie Konestabo. Umrla je 21. maja. Bog ji daj večni mir in pokoj! Sinovom in njihovim družinam naše iskreno sožalje. Naša najstarejša članica Jennie Begovič z Goodman Ave. se nahaja v Suburban Pavilion Inc., 20260 Emery Rd., Sestre, spomnite se je v molitvi in s kakšno kartico.
Cb 40-letnem jubileju želim vsem bolnim ljubega zdravja.
Ja mesec, 13. junija, bosta praznovala 50-letnico zakonskega življenja Mr. in Mr. Johan Mauser, 6440 Brookhill Drive, Garfield Hts., O. Srečna, da sta pridno delala vse, dokler sta si
Odmev
CLEVELAND, O. — Pesem Slovenskih fantov je že izzvenela, prebral sem nekaj odmevov in rad bi dodal še svojega. Nisem poklican k oceni, rad bi napisal le zahvalo tistim, ki so letošnji maj tako lepo zaključili s pesmijo.
Naše življenje teče med delom in skrbmi in med redkimi veselji in pesem Slovenskih fan tov nam je to lepo ponazorila. Kdor jo je meril z visokimi u metniškimi merili, si je morda želel to in ono, toda prepričan sem, da si človek tudi ob obilju belega kruha marsikdaj zaželi dobrega kmečkega kruha. Tako smo ustvarjeni. Ob Žabah, ki so bile nemara najmočnejša pesem je bila koroška “M’ je krajčič posvava” vendar tako globok odmev preprostega čustvovanja, da je vsak lahko čutil, kaj človekova duša v resnici je. Bolj ko premišljujem vse naše umet niško pehanje, bolj čutim, če ne bomo ujeli čustvovanja tistih starih osnov, ki so v vseh nas morda globoko pokopane in vendar žive, da bomo zgubili stik z dobršnim delom naših ljudi.
Brez tega stika se življenje ne more dolgo ohranjati.
Lepa je bila sestava pesmi, čedna je bila povezava med njimi, ki jo je opravil Franček Kolarič in na poseben način je bila močna sugestija kretenj dirigenta dr. Jerka Gržinčiča. Zdelo se mi je, da pojo tudi njegovi prsti in njegovi gibi. Zdi se mi, da to mnogo pomeni za resnično življenje pesmi na odru.
In kar me vedno gane: videti, da pesem povezuje ljudi z dveh bregov. Pevci, tu rojeni, ki nemara ujemo melodijo bolj kakor besede, in pevci, ki v besedi vidijo tudi zemljo, na kateri so bili rojeni. Pa jih melodija zveže v čudovito celoto. Tudi v tem sem videl veliko vrednost koncerta Slovenskih fantov.
Zelo si želim, da bi živeli. Za stik z globoko preprostostjo in za most med dvema bregovoma.
Karel Mauser
Slovenija vodi v TV
Zvezni zavod za statistiko je ugotovil, da je v Jugoslaviji prijavljenih 3,365,000 radijiskih h1 796,000 televizijskih sprejemnikov. Na 1000 prebivalcev pride 164 radijskih in 87 televizijskih naročnikov. V Sloveniji, ki stoji na prvem mestu, pa je 298 radijskih in 134 televizijskih naročnikov na 1000 prebivalcev.
Pošta je dobra
Pošta v Jugoslaviji zaostaja evropskim povprečjem. Bolje je Sloveniji, kjer deluje 573 poštnih enot, ki imajo dobro organizirano dostavno službo. Telegrafski promet je v celoti avtomatiziran. T e 1 e p rinter ima .saka pošta, ki sprejme več kot 300 brzojavk mesečno. Primanjkuje pa telefonskih priključkov.
V Sloveniji je trenutno 52,567 telefonskih naročnikov s 103,935 telefonskimi aparati. Okrog 40,000 prošenj je vloženih za telefonski priključek. V načrtu je modernizacija in avtomatizacij3 z inozemstvom.
Do leta 1975 naj bi bilo 113,000 telefonskih naročnikov z 210,000 aparati. Stroški za modernizacijo so predvideni v višini 600 milijonov dinarjev.
Violinski recital
Trio Lorenz je doma dobro poznan. Nedavno je član tria Tomaž Lorenz nastopil — z velikim uspehom — na samostojnem violinskem recitalu v mali dvorani Slovenske filharmonij6 v Ljubljani. Spored je obsegal Beethovna, Brahmsa in Massia* ena, poleg tega je violinist dobro izvedel krstno izvedbo Srebotnjake ve Druge sonatine.
Na klavirju ga je spremljal prof. Marijan Lipovšek, ki je s svojim dovršenim subtilnim p°' dajanjem odlično pripomogel 1{ uspehu recitala.
Slovanske železnice uspevajo
Slovensko Združeno železih' ško transportno podjetje je v minulem letu doseglo kar 40% celotnega dobi čka jugoslovanskih železnic. Bilo pa je več dohodkov od povečanega mednarodnega blagovnega in potniške* ga prometa kakor pa od dom3' č.ega.
Na splošno udeležba železnic6 v Sloveniji v blagovnem prometu upada. Vse proge niso enak0 rentabilne. Tako so po izjav! podjetja Ljubljana istrske prog0 (ki spadajo v sklop tega podjet' ja) imele kar 35 milijonov dinarjev izgube. Ljubljansko Pocl' jetje je zahtevalo povrnitev iz' gube od republike Hrvatsk6’ Hrvatska vlada je zavrnila zahtevo podjetja in priznala kot iz' gubo le nekaj nad 2 milij°na dinarjev.
Privatni gozdovi
ALBANY, N.Y. — V državi New York imajo privatniki o^0 li 11 milijonov akrov gozdov.
PRANCE BEVK:
V mestu gorijo luči
“Ne potrebujem ničesar”, je stisnila ustnice.
Čutila je, da mu dela krivico,
se mu ni upala pogledati v °či. Le roko mu je ponujala, fant je ni sprejel.
“V nekaj dneh se Primož vr-ne iz ječe”, je povedal.
Zdrznila se je, kakor da se je fiekdo z mrzlo roko dotaknil njenega srca.
“Nič ne vem o tem”* jo je stiskalo v grlu.
Takrat, ko je bila najgloblje razočarana, so ji bila otopela vsa čuvstva do Primoža. Ne bi §a hotela več videti. Prigovarjala si je celo, da ga sovraži. Pozneje ji je prvi, najmočnejši vtis pobledel. Ni rada govorila ° njem, preveč jo je bolela prevara. Toda bil je pregloboko Posegel v njeno življenje, da bi ga bila mogla do konca pozabiti. Toda mislila je nanj le kakor na človeka, ki ga nikoli več
bo videla. Ob novici, da pribe iz ječe, ji je možnost, da ga bo še kdaj srečala, preživo stopila pred oči. Ali ga še ljubi? 0 tem nikoli ni razmišljala, niti Prisluškovala svojemu* srcu. kforda bi ga obsula z očitki. Morebiti bi mu za en sam na-Slneh vse odpustila in ga objela.
Zasipale so jo misli, da je trpela pod njimi kakor pod svinčeno težo. Kakor omotična je Pedala fanta, ki ji je strmel v °braz, kakor da jo izprašuje do bna.
“Če vas poišče, ali ga boste sprejeli? jo je vprašal čez čas.
Na to vprašanje bi mu ne mo-gla odgovoriti, četudi bi vedela, kaj naj mu odgovori.
“In kaj potem, če bi ga?” se le otresla.
Fant se je poslovil. Komaj Pozdravila sta se, nista si sti-snila rok.
Vedno je stala pred hišo in š^dala za njim. Čemu je bila taka? živo je občutila, da nekaj prav storila. Vselej, kadar sf°ji na razpotju, se ji je težko odločiti za pravo pot. Toda ni ^ogla drugače.
Odšla je v sobo, se vrgla na Posteljo in se razjokala. Od no-franje tesnobe jo je zbadalo pri srcu, navdala jo je težka slutnja. Pridružile so se skrbi. Razbi-lalo ji je v sencih, začela jo je boleti glava.
“Znorim,” si je pritiskala mokro krpo na čelo in hodila po s°bi. “Saj še znorim! O, ti moj
B
og!”
Kristina se je izogibala doma-činov, ki so prihajali v mesto, tudi Rozalka je molčala o njeni Sr&rnoti. Kljub temu se je no-vlca o njeni nosečnosti kmalu ^Vedela do doma. Kakor blisk je raznesla po vseh klancih, kateri ni prišla na uho, četudi bila ta opazila neko izpre-^embo v pogledih sosed. Oče je ujel v krčmi, ko je bila družba že vinjena in ni več bržola svojih jezikov.
Prišel je domov še pred veče-j^rri, srdito gledal, se jezno od-rkaval, meril izbo in dolgo ni ^ašel glasu. Žena ga je lovila s Plašnimi pogledi, čudna tesnoba Se Ji je naselila v srce.
, Kaj se mu je pripetilo? Tako ‘Udo je razmišljala, da jo je od Sapora začela boleti glava.
‘Sakramenske babe!” je izne-^da zaklel in jo jezno ošvignil
S Pogledom.
Za božjo voljo!” je žena skle-
roke. “Kaj pa sem ti storila?”
Kaj si mi storila? Vsa vas že f>°Vori, a jaz sem zadnji, ki kaj fVern- Tako mi je bilo, da bi se
d najrajši v tla vdrl od sra-hiu.”
Zacepetal je z nogami. Žena Je prepadena gledala v obraz; anla slutnja ji je predrla srce. Pf°g mi je priča, da ne vem,
o čem govoriš”, je rekla skoraj tiho.
“Ne imej me še za norca!” je mož še huje vzrojil. “Saj mi vendar ne boš tajila, da ne veš, kakor je s Kristino. Toliko skrivnega šepetanja in solza, kakor je bilo — povedala ti je, da se je spečala.”
Tedaj se je žena dvignila, kakor da se brani pred nečim, obstala je kakor okamenela. Roke so se ji tresle, oči so se ji napolnile s solzami, a ust ni mogla odpreti, da bi kaj rekla.
Prisežem ti lahko, da za nič nisem vedela”, je slednjič zajela sape. “Slutila sem, to že, a punca ni hotela z besedo na dan.” Udrle so se ji solze.
To je moža nekoliko pomirilo. Da, saj ji je verjel, da govori resnico. Zdaj mu je bilo žal, da je bil tako trd proti nji. Iznova je hodil po izbi, žene ni pogledal, mislil je na hčer. Mučila sta ga jeza in sramota.
Žena je nehala jokati, obrisala si je lica. Odšla je k peči in nekaj pospravljala, kakor da se mora s čim zaposliti. Moj Bog, kaj tako hudega še ni doživela! Pomislila je daleč nazaj in vse razumela. Kristina ji je takrat, ko je zopet odšla v mesto, le še enkrat pisala. Da je zdrava, da ima novo službo, nič več. In niti naslova ni priložila. Zdaj si jo je mislila v največji bedi in ponižanju. Saj ne more biti več tako daleč do tistega dne. Nekaj mora ukreniti, to je bil zaključek njenih misli.
Sedla je in z očmi prosila v moža, ki je še vedno hodil od stene do stene in se mračil, kakor da kuje neke črne naklepe.
“V mesto moram,” je rekla ponižno.
“Po kaj v mesto?” so jo gledale sršeče oči.
“Po kaj?” je bila hkrati začudena in užaljena. “Saj vendar moram pogledati, kako je z njo. Če ni drugače, mora priti domov.”
Mož jo je gledal, kakor da se ji ne more načuditi. Da, saj takih besed je lahko pričakoval. Pa ni bil njenih misli, ne in ne. Ne zadostuje, da je prišel tak glas o hčeri, pred očmi vseh naj razkazuje sramoto, da se jim bodo rogali. Poleg tega — ali jih ni že zadosti pri hiši, ki vsi silijo k eni skledi?
“Nikamor ne pojdeš!” je zarenčal. “Kakor si je postlala, tako naj leži. Kakor se je prebila doslej, naj si pomaga še za naprej.”
“Moj Bog ...” mu je žena ho-
Ranljivost moderne družbe
Poindustrijska doba prinaša vrsto novih vprašanj.
Zahodna Evropa, ZDA in Kanada prehajajo iz sedanje industrijske dobe postopoma v že “po-industrijsko” dobo. Zapletenost modernega življenja v tej po-industrijski dobi jim prinaša tudi nova socialna vprašanja in jim narekuje iskati nove formule za reševanje novih družbenih problemov. .
Nedavna stavka v električni industriji v Angliji je npr. sprožila vrsto vprašanj, na katera današnja družba doslej še ni mislila, še manj, da bi nanj a našla odgovor. Že samo kratka prekinitev dela, ki je manj nevarna, kakor totalna stavka, more ustaviti redno funkcioniranje moderne družbe, zlasti če je naperjena proti življenjsko tako odločilnemu sektorju, kakor je ravno električna oskrba.
Dandanes električna energija ne služi samo za osvetljevanje, za pogon industrije ali za promet. Elektrika je prodrla v celotno življenje človeške družbe. Medicina, poljedelstvo, hlajena skladišča za živež, banke, vse življenje je ogroženo že z delno prekinitvijo električnega toka.
V zahodnoevropskih visoko razvitih državah in v ZDA se bolniki, ki sicer niso v bolnišnicah, so pa odtisni od umetnih pljuč, umetnih krvnih črpalk ali ledvičnih filtrov, znajdejo v smrtni nevarnosti, če jim je električni tok iznenada prekinjen. Medtem ko so bolnišnice opremljene z nadomestnimi generatorji, pa si invalidi doma ne morejo privoščiti tega luksuza.
Nedavna električna stavka v Angliji je tudi dokazala, kako je tudi poljedelstvo v visoko razviti državi odvisno od električne energije. Na tisoče litrov mleka je šlo v izgubo, ker električni molzni aparati niso delovali. Na stotine kokošjerejcev je prizade-
še
je
K temu je treba prišteti izgube v proizvodnji. Škoda bila sicer omejena in popravljiva, ker je bila električna stavka kratkotrajna, toda družboslovci so dobili novo potrdilo, kako je moderna družba v visoko razvitih državah postala ranljiva.
Podobni dokazi o veliki ranljivosti moderne družbe v visoko razvitih državah so bili podani tudi drugod:	prekinitve
električne energije na velikih površinah, n. pr. v ZDA; pomanjkanje pitne vode v velikih mestih, velike zagozde prometa, kemično okuženje ozračja, itd.
Posamezne vlade so sicer že začele poskušati zdraviti te bolezni modernega časa, toda mnogih moderna družba ne pozna dovolj. Med temi je zlasti problem novih socialnih odnosov v moderni po-industrijski dobi, ko dosedanji postajajo zastareli.
Dosedanji način za reševanje pogonskih sektorjev družbe, ki ga uporabljajo vlade, da namreč mobilizirajo vojaštvo, je vedno manj prikladen. Ce bi n.
Van Thieu krči pot do ponovne kandidature
SAIGON, Juž. Viet. — Ko je 1. 1967 kandidiral Van Thieu za predsednika Južnega Vietnama, je bilo 11 kandidatov. Van Thieu je zmagal le z 35% oddanih glasov. Takemu kočljivemu položaju se hoče Van Thieu, ki bo ponovno kandidiral, na vsak način izogniti. Zato je segel po znanem diktatorskem sredstvu. Za kandidiranje je dal izglasovati v parlamentu take pogoje, da jih razen njega in morda podpredsednika Kyja ne more nihče izpolniti.
Ta slučaj priča, na kako šibkih nogah stoji saigonska politična svoboda. Pri tem se kar samo od sebe postavlja vprašanje, kdo in kako se v Saigonu briga za vprašanje, kako naj narod pride do prave politične izobrazbe. Da si namreč sedanja vojaška diktatura lahko dovoljuje take “volitve”, niso odgovorni le saigonski generali, ampak tudi politične sile, ki jim dajejo potuho. Morda se bo v to stvar vtaknil tudi naš Kongres.
Volitve bodo 3. oktobra. Čisto gotovo bo kandidiral Van Thieu, morda pa tudi Ky. Kandidaturo utegne prijaviti tudi Van
pr. v Angliji električna stavka trajala dalj časa, so strokovnjaki Minh, ki spada med priljubljene
vzrok, zakaj je Etemadi odstopil.
Kralj išče sedaj novega ministrskega predsednika, pa ga še ni našel. Vzrok je dobro povedal vodilni afganistanski dnevnik “Imamo svobodno demokracijo, manjka pa nam parlamentarna praksa in tradicija.” Pri parlamentu, ki v njem tretjina poslancev ne zna ne brati ne pisati, to ni nič čudnega.
Nemci bi radi dosegli judovske uspehe v Moskvi
BONN, Nem. — V Sovjetski zvezi je več kot 100 narodnih manjšin. Zadnje čase je največ govora o Judih, ki so končno vendarle dosegli, da se lahko hitreje selijo v Izrael kot preje. Sedaj so dobili podobne želje tudi Nemci, kar jih je še v Sovjetski zvezi.
Nemcev v ZSSR je več vrst. Nekateri živijo tam že par sto let, drugi so padli pod Sovjete šele po drugi svetovni vojni.
Bonnska vlada je že večkrat načela s Kremljem to vprašanje, toda brez uspeha. Sedaj se bo za zadevo zavzel Rdeči križ, ki bo kmalu poslal posebno delegacijo v Moskvo, da začne pozvedovati,
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Velika zidana hiša je naprodaj na 53 St. in St. Clair, s teraso in garažo, velika klet, podstrešje, 3 spalnice, velika kopalnica zgoraj, 1-2 kopal, spodaj, kuhinja, jedilnica, dnevna soba, nove preproge, vetrna okna in vrata, hladilnik, štedilnik, miza in stoli. Zelo nizki davki. Kličite po 5. pop. 361-2863.	(111)
LASTNIK PRODAJA Zidano ranch hišo z 5 spalnicami in dvojno priključeno garažo na 2 aker zemlje na Chardon Road, Willoughby Hills. Več posebnosti. Kličite za sestanek in dajte ponudbo 943-3139 ali 481-6072
V Euclidu
Lastnik prodaja ranch hišo z 3. spalnicami, vgrajena kuhinjska oprema z pomivalnikom posod, polna klet z rekreacijsko sobo, garaža za 2 avta, patio, v srednjih tridesetih. Več posebnosti. Kličite za sestanek 731-8584.	(112)
generale v nem' svetu.
ugotovili, da v vojski nimajo dovolj strokovnjakov, s katerimi bi mogli zagotoviti normalno funkcioniranje električne industrije. Verjetno bi povzročili večjo škodo, kakor če bi stavko mirno pustili trajati. Idejo o uporabi vojaštva v delavskih KABUL, Afg. — Afganistan krizah vlade v visoko razvitih jje država s 16 miljami prebival-državah vedno bolj opuščajo. cev, ki leži ob južni meji Sov
kaj Sovjeti resno mislijo o tem
saigonskem^ politič- vpra®aiUu- Svoj čas je sicer Kosygin obljubil Brandtu, da se bo za predmet zanimal, pa je ostalo le pri obljubi.
Afganistan išče priročnik za svojo demokracijo
Medtem pa postaja človeška družba vedno bolj ranljiva. Prometne luči v velemestih so povsem odvisne od delovanja elektronskih strojev. Znanstvene, bančne, trgovske, davčne in druge informacije se kumulativno hranijo v centrih elektronskih strojev. Moderno življenje se v sebi povezuje v za-
lo, ker so se jim ustavile elek- pleteno verigo, katere noben
člen ne sme odpovedati. Če en člen poči, se razveže vsa veriga.
Iz te povezanosti ni izhoda. Reševanje socialnih vprašanj prehaja v nove okoliščine, ki jih prinaša s seboj poindustrijska doba. Nešteto neznank, toda tudi veliko možnosti ' za njih razvozlanje. To pa kljub' elektronskim strojem ostaja odvisno od človeka, z mesa in kosti pa tudi iz — duha.
trične umetne valilnice.
Ker je bilo nad 70 odstotkov elektronskih strojev v Angliji (trenutno jih je 5.600) brez električnega toka, se je ustavila vrsta vlakov in drugih prevoznih sredstev, prekinila prodaja gledaliških vstopnic, veletržnice so ostale brez dobav, delavstvo v velikih podjetjih je ostalo brez plač, razne znanstvene postaje so ostale brez zveze s svetom.
jetske zveze zahodno od Kitajske. Meji pa tudi na Pakistan in Iran. Ima urejene meje, le z Iranom ima še obmejne spore. Zaenkrat kralj Mohamed Zahir še kar spretno plava med željami in nasveti, ki prihajajo iz Moskve in Peipinga..Zato igra v Afganistanu le domača politika nekaj vloge, pa ne preveč. Res je, da se je šah odločil pred 7 leti in dal deželi voljen parlament, vendar1 je*pa'vlada odgovorna njemu in ne parlamentu.
Ministrski predsednik Etemadi je imel s poslanci zmeraj sitnosti. Izvirale niso iz političnih debat in prepirov, ampak iz za-nikrnosti poslancev, ki čisto navadno niso hodili na seje. Dobra tretjina med poslanci je namreč nepismena in ne mara dosti za parlament, raj še bojkotira njegovo delo. To je bil glavni
Rojaki pozor!
Barvam hiše zunaj in znotraj, polagam ploščice (tiles) na zid in na tla ter popravim vse drugo. Dobro in poceni.
Kličite: 692-1069.
— (9,18 jun)
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za hišno delo, en dan na teden.
Kličite 464-0488
-(111)
WILLOWICK — LASTNIK
prodaja čisti bungalov s 3 spalnicami, klet z rekreacijsko sobo, družinska soba, priključena garaža. Kličite 943-0401.
-(114)
Gospodinja
Iščemo žensko za 2 odrasla, lep dom. obdan z vrtovi, blizu transportacije. Lahko tu živi ali ne. Kličite 795-0564, Mrs. Davis.
-(7,9,11,14,16)
Delo dobi
Iščemo kuhinjsko pomočnico (snažilko) za polni čas v slovenski gostilni. Za pojasnila kličite: Dl 1-9789.
tela ugovarjati.
“Nič”, jo je rezko prekinil. “Niti besede več o tem!” Nastopili so dnevi, ko sta mož in žena le za največjo silo izpre-govorila kako besedo. Nad družino je visela mučna tihota. Mati je vsa zmedena, brez vsakega veselja za delo hodila okrog. Če bi ne bilo zaradi ljudi, bi bila ves čas jokala. Kristina jo je od dne do dne huj’e skrbela, bridko se je vživela v njen položaj. Skrb jo je tako izmučila, da je komaj še stala na nogah. Najrajši bi bila vstala kar sredi noči in odšla, ne da bi mož vedel za to. Ni si upala. Čakala je malega Šmarna, da pojde na božjo pot. Stopila bo tudi v mesto in ne bo odnehala, da najde hčer.
Tedaj je nekega dne nenadoma prišla Rozalka na obisk. Ko jo je zagledala na klancu, ji je od težke slutnje zastalo srce. “Dober dan, soseda!” Odzdravila ji je.
“Torej si vendar enkrat prišla domov! Za dlje časa?”
“Za eno noč. Več ne utegnem. Otroka sem pustila v mestu.”
“Kaj pa naša Kristina?” jo je vprašala z drhtečim glasom.
V	najem
E. 75 severno od St. Clair Ave., 4 velike sobe, 2 spalnici, kopalnica, prenovljeno, $65 mesečno. Otroci dobrodošli.
HE 1-8613, EX 1-3900, LA 4-9565
(116)
V	najem
5-sobno neopremljeno stanovanje se odda v svetovidski okolici. Za pojasnila kličite od 9. dop. do 5. pop. 881-2345.
(115)
Zakonca
Iščeta štirisobno stanovanje s kopalnico in garažo v Euclidu ali v bližini E. 185 St.
Kličite 486-4265
(115)
Hiša naprodaj
V lepi okolici, blizu jezera, je naprodaj prenovljena 5-sobna hiša. Preproge od stene do stene, bakrene cevi. $8.500.
Kličite: 442-7862
(115)
Hiše naprodaj
Nova ranch hiša, 3 spalnice, v Euclidu, polna klet, južno od Lake Shore Blvd. $26,900.
Zidana condominium hiša, 2 spalnice, v dobrem stanju, preproge. $18,500.
Ranch hiša, 3 spalnice, vse na j enem, odprte stopnice za zgoraj za več sob, razvedrilna soba, garaža za 2 kare.
Harris pri Highland Rd., dobro zgrajena hiša, aluminijasta obloga, 3 spalnice, priključena garaža, polna klet, pripravno za veliko družino. Samo $25,900.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	731-1070
(115)
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo, 5-3, vsa podkletena, velika shramba, ena in pol garaže, lep vrt, 2 plinska furneza. Oglasite se na 770 E. 156 St.	— (2,4,9tlljn)
Lastnik prodaja
dobro hišo v Euclidu, 3 spalnice, klet, dvojna garaža, lep cvetlični vrt, lepa okolica. Za pojasnila kličite 731-6838.
-(116)
Lastnik prodaja
Dva lepa lota, vsak 50 x 160 čevljev, na Yosemite Drive, Chardon Hill. Kličite 541-5821.
(114)
NEKDANJA FILMSKA LJUBLJENKA ZDA — Mary Bickford, ki živi sedaj stara 78 let sama za sebe, odmaknjena javnosti, je dovolila ponovno predvajanje svojih filmov, ko je bila ljubljenka obiskovalcev kina v ZDA. Na sliki desno zgoraj jo vidimo v filmu “Pollyana , na levi zgoraj v kasnejšem filmu ‘ The Taming of the Shrew” z nekdanjim soprogom D. Fairbanksom Sr. in na levi spodaj s svojim sedanjim možem Buddy-jern Rogersom na sliki iz leta 1961, ki je bila zadnja na razpolago.
Lastnik prodaja v Euclidu
bungalov, 3 spalnice, 2 kopalnici, zgotoVljena klet, pokrita terasa, priključena garaža, lepo zasajen vrt, več drugega. Trdna cena $29.900. Kličite za ogled: 731-2128
aU-EXANDRE DUMAS«
Grof Monte Cristo
“A pravzaprav te igre ne igra on,” reče živahno Debray, ‘‘ampak gospa Danglars. Ta je resnično neustrašljiva.”
“Toda vi, ki ste razumni, Lu-cien, in ki ste pri viru vseh poročil ter poznate njihovo malo vrednost, bi jo morali brzdati," pravi Albert s smehljajem na ustnicah.
“Kako naj bode to mogoče meni, če ni mogoče niti njenemu možu?” vpraša Lucien. “Znjin vam je značaj baronice; nihče nima vpliva na njo, in vedno stori le to, kar se zljubi nji sami.”
“O, če bi bil jaz na vašem mestu!” pravi Albert.
“No?”
“Jaz bi jo ozdravil; to bi bila usluga, izkazana njenemu bodočemu zetu.”
“Kako?”
"Ej, vraga, to je zelo lahko. Dal bi ji neki nauk.”
“Nauk?”
“Da. Ker ste ministrov tajnik, se pripisuje vestem, katere razširite vi, velika važnost; sploh ne odprete ust, da bi bančni agentje ne zapisali takoj vsake vaše besede. Dajte ji izgubiti večkrat zaporedoma v celem do sto tisoč frankov; to jo napravi previdnejšo.”
“Tega ne razumem,” zajeclja Lucien.
“Vendar je čisto jasno,” odvrne mladi mož z najivnostjo, ki pi imela na sebi nič prisiljenega; “naznanite ji neko jutro nekaj čisto nezaslišanega: telegra-fično poročilo, katero morete vedeti, samo vi, na primer da je bil včeraj Henrik IV. pri Ga-brjellu. To bo vrednost fondov neiefnerho povišalo, ona vravna po ‘tem svojo igfo na borzi ter neizogibno izgubi, če pravi jdru-gi dhn Beauchamp v svojem zunMu: ‘Ni prav, da dobro ppu-čeniflljudje trdijo, da je bil kralj HenMk IV. ptedvčeranjem pri GabHellu; ta' vest je popolnoma izmišljena! kralj HOnrik IV. ni
• » «*«***•■•'

CHICAGO, ILL
zapustil Pont-Neufa.”
Lucien se prisiljeno zasmeje.
Monte-Cristo, dasi navidezno malomaren, ne presliši niti zloga tega pogovora, in zazdi se mu celo, da je odkrilo njegovo ostro oko v zadregi zaupnega tajnika neko skrivnost.
Vsled te zadrege, katere Albert ne opazi, prikrajša Lucien svoj obisk; bilo mu je res neprijetno. Grof, ki ga spremi, mu reče po tihem nekaj besed, na katere odvrne Debray:
“Zelo rad, gospod grof; sprejemam.”
Grof se vrne k mlademu Mor-certu.
“Ce pomislite natančneje,” mu pravi,- “ali ne uvidite, da ste storili napačno, ko ste govorili z Debrayem na ta način o svoji tašči?”
“Cujte, grof,” pravi Morcerf, “prosim vas, da ne rabite te besede že naprej.”
“Ali je grofica res in brez pretiravanja tako zelo proti temu zakonu?”
“Tako zelo, da pride baronica redkokrat v našo hišo in da moja mati, če se spominjam prav, ni bila pri Danglarsovih še niti dvakrat.”
“Potem,” pravi Monte-Cristo, “imam več poguma, govoriti z vami odkrito. Gospod Danglars je moj bankir, gospod Villefort me je obsipal z uljudnostmi iz ivaležnosti za uslugo, katero semu imel srečo izkazati. Zato vidim že v naprej celo vrsto obedov in sličnih povabil. In da ne bom kot parazit, da, če hočete, tudi zato, da bom imel zaslugo, da sem druge prehitel, sem sklenil, da povabim gospoda in gospo Danglars, gospoda in gospo Villefort v Stroj o hišico ’v Auteuilu. Če torej povabim k Lemu obedu tudi vas, gospoda grofa in gospo grofico Morcerf, ali ne bode to kot neke vrste zaročna gostija, oziroma ali ne bo vsaj gospa grofica Morcerf gledala stvari s tega stališča? In to zlasti še, če me počasti gospod baron Danglars s tem, da prižene s seboj svojo hčerko.
Potem se bode vaša gospa mati nad menoj jezila, dočim si želim baš nasprotno in vas prosim, da ji poveste to vselej, kadarkoli nanese prilika na to, da ji ostane boljše v spominu.”
“Na mojo čast, grof,” pravi Morcerf, “neizmerno se vam zahvaljujem, da govorite z menoj tako odkrito, in izključitev, katero mi predlagate, sprejemam. Pravite, da želite biti pri moji materi dobro zapisani, ali ste že izvrstno.”
“Menite?” vpraša Monte-Cri-što z zanimanjem.
“O, to vem gotovo. Ko ste odšli zadnjič od nas, sva se pogovarjala o vas cele.ure; toda vrnem naj se na prejšnji pogovor.
HOUSEHOLD HELP
CLEANING WOMAN Every Monday, 2 adults. Non smoker. Wilmette, Illinois Call 256-0017 aft 5 p.m.
(112)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — 2236 W. Division Yr. round operation. Ideal for couple. $2,000. Death forces sale. Pvt. party. By appt. call 334-3485 or 772-8075.
(112)
REAL ESTATE FOR SALE
NORRIDGE—4925-27 North Clifton New deluxe 3 bdrm. brk. ranches. 3 Vi baths, built ins, oak thruout, full bsmt.
CAHILL BUILDERS 625-8165 __________________________(112)
COTTAGE w-large frontage on lake. Gd. cond., mod. 3 bdrm. & Bleeping porch sleeps 10. Nr. Wise. Dells in gd. Wise. area. Clean springfed lake. $17,500. Call owner 897-4900 days or aft. 6,	896-5364
(112)
MICHIGAN	BY OWNER
OWN YOUR OWN PRIVATE SPRING-FED LAKE 360 acres timbered land, lake 40 deep, approx. 14 acres. 8-rm. home ell Onaway stone. Underground rec. rm., pool table, bar, large lawn, putting green, shuffleboard court $125,000. Contact:
D. R. Foreman, R.R. 1, Box 34, Kalkaska, Mich. 49646
Ph. 616-258-4907	(112)
bode pri meni; vprašata me, zakaj vas nisem povabil. Skrbite vsaj za to, da bodete imeli opraviti kaj drugega, kar vam bode mogoče navesti za vsaj nekoliko važen vzrok in o čemur me s par besedami obvestite. Saj veste, bankirji verujejo samo črnemu na belem.”
“Na um mi prihaja še nekaj boljšega, gospod grof,” pravi Albert. “Moja mati hoče vživati pomorski zrak. Na kateri dan je določen vaš obed?”
“Na soboto.”
“Danes je torek; prav, jutri zvečer odpotujeva, pojutranjem dopoldne dospeva v Treport. Veste, gospod grof, vi ste krasen mož, da napravite ljudem
Torej če bi se v tem slučaju vse tako udobno!”
ozirali na mojo mater in mi dovolite, da ji povem, sem prepričan, da vam bode hvaležna, kakor le more biti človek hvaležen; seveda se bode jezil moj oče.”
Grof se zasmeje.
“Torej,” pravi Albertu, “stvar Vam . je jasna. Toda prihaja mi na misel, če se bode vaš oče samo ježil, da me bodeta morda vendar gospod in gospa Danglars smatrala za človeka, ki ne ve, kaj se spodobi. Znano jima je, da občujeva midva precej zaupno, da ste vi moj najstarejši pariški znanec, in vas ne
“Jaz? Resnično, vi mi izkazujete več časti, nego jo zaslužim; hočem vam biti uslužen, to je vse.”
“Kdaj ste jih povabili?”
“Danes.”
“Prav; jaz pohitim h gospodu Danglarsu in mu javim, da zapustim jutri s svojo materjo
brez okoliščin povabil, in vi ste mi čisto priprosto odgovorili, da v soboto ne morete biti moj gost, ker odidete že jutri v Treport.”
“Prav! Stvar je torej sklenjena; toda ali ne obiščete še moje matere, predno odpotuje?” “Danes mi je težko, in poleg tega bi jo motil pri pripravah za potovanje.”
“Torej storite še nekaj boljšega. Doslej ste bili ljubeznivi, bodite zdaj oboževanja vredni.” “In kaj naj storim, da dospem na ta višek?”
“Kaj naj storite?”
“To vas vprašam.”
“Danes ste prosti kakor ptič v zraku; pojdite z menoj k obedu; čisto sami za se bodemo vi, moja mati in jaz. Mojo mater ste še komaj videli; danes se lahko neženirano seznanite z njo boljše. To je ženska, katero se izplača spoznati, in samo to obžalujem, da ni na svetu dvajset let mlajše, ki bi bila jednaka nji. Potem bi bili v Parisu, kmalu stara in mlada grofica Mor-
Paris. Z vami nisem govoril, cerf, to vam prisegam. Kar se torej nič ne vem o vašem obedu.”
“Neumnež! In gospod Debray, ki vas je pravkar videl pri meni?”
“Ah, to je res.”
“Nasprotno, jaz sem vas čisto
tiče mojega očeta, ga danes ne najdete doma, ker ima sejo in bode obedoval z velikim refe-rendarjem. Pojdite z menoj, pogovarjali se bodemo o svojih potovanjih; vi, ki ste videli ves svet, nama poveste svoje doži-
F hlag spomin
ob četrti obletnici, odkar je za vedno zatisnila svoje blage oči naša ljubljena soproga, mati in stara mati
MARY FINK
ki j« mirno v Gospodu zaspala dne 9. junija 1967
Umrla si nam, zlata mama, vedno dobra, ljubezniva.
V črni zemlji zdaj počivaš, a nisi ne ostala pozabljena.
Kako pozabit’ to gomilo, kjer Tvoje zlato spi srce, ki brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega dne!
Mirno spavaj, ljuba mamica, v življenju bila si odvzeta nam v naših srcih boš živela do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
Louis Fink, soprog Louis in Dr. Victor Fink (Memphis, Tenn.) sinova Mary Schiller (Villa Park, Illinois), Josephine in Antoinette Kozel (Willowick, O.), hčere
Cleveland, O., 9. junija 1971.
JV a znani!o in JZah-Vala
v - . . 1  $ W	v _ , ' J'
Z veliko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, nenadoma umrl naš ljubljeni soprog:, oče, stari oče in brat,
prijateljem in znancem, da je
JOHN J. GLOBOKAR
Umrl je v nedeljo, 9. maja 1971 na zabavi prijatelja.
ob priložnosti prvega sv. obhajila Sinčeka našega
vljaje; poveste nama povest lepe Grkinje, ki je bila zadnjič z vami v Operi ter jo imenujete svojo sužnjo in ravnate ž njo kakor s princezinjo. Govoriii bodemo italijansko, špansko, kakor hočete. Pojdite z menoj, pojdite, moja mati se vas bode radovala.”
“Tisočkrat vam hvala za to preljubeznivo povabilo,” pravi grof, “a zelo obžalujem, da ga ne morem sprejeti. Nisem prost,
kakor mislite, ampak baš nasprotno imam zelo važen obisk.” “Ah, pojdite! Pravkar ste me naučili, kako se človek oprosti, če se gre za neprijeten obed. Imeti moram dokaz. K sreči nisem bankir, kakor gospod Danglars, a naprej vam povem, da verjamem prav tako nerad kakor on.
“Ta dokaz vam tudi dam,' pravi grof in pozvoni.
(Dalje prihodnjič)
Pogreb se vršil 13. maja 1971 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina & Sons v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd., kjer je Father Angela! tis, ob asistenci Rev. Paula Wysocki-ja daroval sv. mašo zadušnico. Potem pa smo pokojnika prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku.
Pokojnik je vodil skozi 24 let Globokar Service Station skupaj s svojim sinom Vincem na E. 185. cesti, potem Globokar Lounge na E. 200 cesti in sedaj Shell gazolinsko postajo na Lake Shore BIvd. in Marcella Rd.
Poročen je bil s Frances Gerchman v Forest City, Pa., odkoder je prišel v Cleveland leta 1928.
Bil je član ADZ št. 6, Kluba Ljubljana ustanovitelj in član pev. zbora Slovan, član Kluba upokojencev v Euclidu in delničar slov. Društvenega doma na Recher Ave.
Člani pev. zbora Slovan so prišli polnoštevilno v pogrebni zavod in zapeli pokojniku ganljive žalostinke v slovo.
Zastopniki društev, ki jim je pokojnik pripadal so se od pokojnika poslovili z prav lepimi govori.
Iskreno se zahvalimo vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih smrti pokojnika bili na pomoči. Posebno se zahvalimo našim prijateljem in sosedom, ki so s svojimi darovi prispevali k dostojni in uspeli pogrebščini, posebno pa članicam Materinskega kluba in članicam Our Ladies Guild, ki so kuhale in servirale pri pogrebščini.
Srčno se zahvalimo sestram pokojnega Mrs. Frances Ponikvar in Mrs. Angeli Marolt, ki sta iz daljne Minnesote prihiteli na pogreb.
Hvala osebju pogr. zavoda A. Grdina & Sons za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki smo imeli njih naslove. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s to javno zahvalo sprejme našo globoko hvaležnost.
Ljubljeni mož, dragi oče, stari oče in brat, počivaj mirno v ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda!
Naj Te Bog poplača za vse dobro, ki si ga na tem svetu obilo storil z večnim veseljem v družbi izvoljenih! Mi se Te bomo vedno spominjali v naših mislih in molitvah! Ti, o Jezus naš premili — zlij na dušo rešnjo Kri, Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri!
Žalujoči:
soproga FRANCES roj. GERCHMAN sin VINCENT snaha MARY LOUISE vnuki VINCENT JR., PAUL vnukinje MARY ANN, CAROL, SHARON sestri FRANCES PONIKVAR, ANGELA MAROLT (Minn.)
V starem kraju zapušča brata EDWARD in sestre MIMI, JOHANO in PAVLO.
Cleveland, Ohio, 9. junija 1971.
S tem se iskreno zahvalimo Father Ange-laitisu za pogrebno sv. mašo, za molitev v pogrebnem zavodu, ter za spremstvo na pokopališče. Rev. Paulu Wysockemu pa za asistenco pri sv. maši, za molitev v pogrebnem zavodu.
Franku Kovačiču, članu zbora Slovan, se toplo zahvalimo za lepe žalostinke, ki jih je pel med mašo pokojniku v slovo.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja, vsem, ki so darovali za sv. maše, vsem, ki so darovali za Dom ostarelih na Neff Rd. in ki so darovali za šolo Marije Pomočnice na Neff Rd.
Lepo se zahvalimo vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu prišli kropit, posebno pa članicam pev. zbora Dawn Choral Club ki so tudi molile sv. rožni venec. Vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in ki so pokojnika spremili na pokopališče. — Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Toplo se zahvalimo pogrebcem, ki so nosili krsto pokojnika in to: prijateljem Joe Legat, Joe Perko in Anton Kraševec ter članom Slovana Stanley Pockar, Joe Trebeč in Frank Maurič.

OB ŠESTI OBLETNICI SMRTI
Antona Sublja
pevca, dirigenta in kulturnega delavca ,	umrlega, 9. junija 1965
v Clevelandu.
Vigred se povrne, vse se oživi, tratica pogrne se s cvetlicami.
Drobne ptičice pojo spet v domačem gaj, al prijatla sem nazaj nikdar več ne bo.
Večna luč naj Tebi sveti, večni mir Gospod Ti daj!
AMERIŠKA DOMOVINA
ličili
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 20. junija 1971 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $.....
Moje ime in naslov: ..........................
C

V NOVEM POKLICU — Znana razkazovalka ženskih krojev in mode Angležinja “Twiggy” je stara 21 let, toda “njena” doha v modi je že minila, zato se je lotila drugega poklica: Sla je k filmu. Na sliki jo vidimo v novi vlogi pri snemanju filma “Njen fant”.
I *	; not