Ivan Jakše. predsednik Vranskega učiteljskega društva. Malo nad leto dni je minilo, odkar smo spremili k večnemu počitku častnega člana Savinjskega učiteljskega društva Simona Megliča. Takrat mu je govoril v slovo tovariš Ivan Jakše tako ganljivo, da so marsikomu stopile solze v oči. Kdo bi bil takrat slutil. da bo prihodnja žrte\r učiteljstva Aranskega okraja vrli govornik sam. Srce se nam krči toge, ko i>om" ¦ slimo, da je to neizprosno dejstvo. Kolika izguba! Ivan Jakše se je rodil 1. 1880. v Ka'idiji pri Novem mestu. Šolal se je najprei v Novem mestu. pozneje pa v Ljubljai'i kjcr je dovršil učitdjišče. Ko je napravil zrelostni izpit, ga je vleklo srce z neodo ¦ liivo silo v Savinjsko dolino. Dobil ie uč^tcljsko službo v Št. Jurju ob Taboru. Tam ie deloval dve leti. Ko pa je napravil sposobljenostni izpit v Ljubljani, se je prese1:1 na Vransko, kjer je služboval do svpje prerane smrti. Tu je našel svojp zakonsko družico. stanovsko tovarišicp Babijano Kolšekovo. s katero sta živela v najlepšej zakonski harmoniji. Zdaj \o ie ostavil veliko prcrano. z dvema ljubkima otrokoma, ki pohajata v osnovno šolo na Vrariskem. Od piesilne žalosti ie revica sama nevarro obolela. Vransko je bilo torej glavno torišc-. Ivanovega delovanja. Tu se je posvetil z izredno vnemo najprej šoli. Bil ie navdušen za svoj ppklic, šolnik z dušo n tclesom. Zato ie dosezal vedno pdlične uspehe. Trudil se je na vso mpč, da k sčiin stal vedno na višku pedagpškega znanja. Imel je za to tudi lepe prilike, ker ie urejeval in vodil okrajno učiteljsko knjižnico. Omejeval pa se ni samo na delovanje v šoli. ampak tudi izven šole. Bil .ie duša društvenega življenja na Vransketn.. Ni ga bilo narodnega društva na Vra»»skem, v katerem bi on ne igral vodilne uloge ali vsaj najizdatneje sodeloval. Ko mu ,:e tovariš K. zaradi bolehnosti prepustil vodstvo pcvskega društva »Vranska vila«. se je lptil tega dela z v> liko iskrenostjo. lzšolal je pevski zbor tako izborno. da ie isti jako častno nastopU v koncertih ne le doma. ampak tudi v Gornjem gradu, Šoštanju itd. Z isto vncmo je dfeloval tudi pri podružnici Cirila ,n Metoda na Vranskem. Koliko gledališklh predstav se je priredilo na Vranskem niej v korist. In vse so krasno uspele. Pri vseh je sodeloval Ivan v najtežjih ulogah ter vodil režijo. S svojp bodrilno besgdo ie vplival na vse sodelujoče, da so se vrlo pptrudili. Nudile so te predstave vsakeffiu posetniku res umetniški užitek. Z enuko gprečnpstjo se je udejstvoval pri Sokolu. Čitalnici, Jugpslovanski Matici iti. Kolika ie pa bila šele njegova delavnost v učiteljskem društvu. Tu je bil marliiv kakor čcbela. Vedno nas je razves?- ljeval z aktualnimi vzgojeslovnimi predavanji ali z zanimivimi zgpdovinskimi razpravami. Načeloval je nad deset let Savinjskemu učiteljskemu društvu. Izvplih smo ga tudi kpt strokovnjaka v okraini šolski svet, kier ie vedno odločno zasto pal interese učiteljstva in šole. Koliko sc ir svoječasno trudil, da se ie dostojno praznovala 401etnica Savinjskega učiteljske ga društva. Takrat je v svojem navduši nem gpvoru povdarjal misel slovansKe vzajemnpsti ter Drorpkoval veliko bodočnost Slovanom. To mu je bivši avstriiski režim hudo zameril. Odmah je ustavil delovanje našega učiteljskega društva, Jakšeta pa kmalu potem poklical v voiake ter ga označil z zloglasnimi kraticami »P. u.« Mpžatp je prenašal vse, v trdnem upaniu, da se bpdo vremna Jugoslovanorsi zvedrila. Ta želja S€ ie kmalu obistinila. Prišel je politični prevrat in za tem zaželjeno ujedinjenje. Narodna vlada ie postavila Jakšeta zaupnikom v vranskem okraju. Zdaj je imel lepo priliko svpjiin bivšim klevetnikom vrniti »Šilo za ognjilo«. Za takp početje pa je imel preplemenito srce. V neizmerni radosti nad ugpdiiim potekom političnih dogodkov je vse nozabil in odpiistil. Obetala se mu ie šc lepa bodočnost \ naši narodni državi, ker je bil res izrednih zmožnosti^Zdai pa  nam ga ugrabi neizprosna smrt \TnajlepSi iv.oškl dobi. Njegov pogreb je bil zelo sloveseii. Udeležilo se ga ie ogromno število ljuustva od blizu in daleč. Priliitola je intel;genca, kakor tudi preprosti narod iz vseii krajev naše dolinc. da mu izkažc zadni« čast. V obilnem številu je bilo zastopan' ttidi učiteljstvo. med nji-mi tudi nadzorn;k L. Černej. Nebroj vencev je dičilo njegovo r:\kev. Tudi Savinjsko učiteljstvo mu ie ^ klonilo lep venec z napisom '»Svojenm zaslužnemu oredsedniku«. Sokoli iz Vrafl-;. skega. Celja. Braslpvč itd., kakor tuU. druga društva z zastavami so tvorila nU govo častno spremstvo na zadnji poti. Na grobu ie govoril v slovo v imeru' Sokola starosta dr. Šerko. v imenu uč teljstva pa se ie v ganljivih besedah P(1' slpvil od njega bivši vranski tovariš J'^" sip Bizjak, sedaj nadučitelj v Celju. VHas' in učiteljstvo pa mu ie ppd vodstvom tovariša Kramarja zapelo žalostinki »Blagor mu« in »Nad zvezdami«. Nepresta'11 glasni iok šplske dece in solzne oči °" raslth so najbol.ie razodevale, kakP P;'' liubljen je bil pokojnik v vseh slojih ore' bivalstva. %• f