Raznotcrosfl. Na vsak način hotel v ječo. 21 letni Karel Zahara v Chicagu je prišel na policijsiko stražnico in tam zabteval, da ga vtaknejo v ječo za šest mesecev. —i »Nisi nič napravil in te ne moremo aretirati,« mu odvrne policist. »Kljub temu hočem na vsak način v ječo,« pravi Karel. »Pred petimi leti sem prišel v Chicago in od tedaj sem neprestano pijan. V ječi upam, da bi se odvadil pijače.« Ker mu policist še vedno ni ugodil, je čudni prosilec odšel in se vrnil Cez uro ter izročil policistu revolver, rekoč: »Tako, zdaj me pa moraš aretirati, ker sem nosil skrivaj orožje.« Dosegel je svoje in bil poslan naslednji dan pred sodnika. Chikaško učiteljstvo se brez plače vrnilo na svoja mesta. Zopet so se oprla vrata chikaških šol in računa se, da se :o letos priglasilo za pouk v javnlh šo¦ ^ okrog pol milijona otrok. Na svoja i:_ j se je vrnilo zopet 13 fisoč učiteljskega o&obja. Dasi pa to ni prejelo svoje plače že od pomladi, ker je pac mestna blagajna popolnoma prazna, se splošno poroča, da se je učiteljstvo brez vsakega upora vrnilo na svoja mesta, češ, da imajo v prvi vrsti pred seboj blagor otrok, ki niso krivi, da se oni nahajajo v tako bednem sianju in pomanjkanju. Rekordni požcruh. V mestu Ortonville v Zedinjenih državah se je vršila nedavno nenavadna tekma. Dvanajst mož se je kosalo pred koritom kuhane koruze, kdor bo največ storžev spravil pod streho. Zmagal je 37 letni Edward Ko<ttwitz, ki je v eni uri in 45 minutah oglodal 37 storžev. Dejal je, da bi jih še več lahko pojedel, a je imel dve uri pred tekmo obilno kosilo. Eos, nevaren sovražnik fašizma. Na Vipavskem je imel neki kme-t prijaznega ptiča kosa, ki je krasno žvižgal »Naprej zastava slave.« Prišlo je to žvižganje celo na uho goriškemu policijskemu upravniku Modestiju, ki je izdal kmetu odlok, da mora ptiča v teku 24 ur u&mrtiti. Kmetu se je žival smilila in je raje ptiča izpustil v prosto naravo. Kos pa ni dolgo užival prostosti in si žvižgal svoje pesmi, ker ga je čez par dni ulovila neka mačka in ga seveda, pojedla. Sedaj fašisti spet lahko nekoliko lažje dihajo, ko je mačka ugonobila njibovega nevarnega sovražnika. Česar bi ne smeli nikdar pozabiti. Pod ravnokar zabeleženim zaglavjem javlja am&rikanski časopis sledeče: »Predstavimo si, da bi videli, kako korakajo v svetovni vojni padli angleški vojaki po cesti! Zjutraj ob solčnem vzhodu bi pričel sprevod v vrstah po dvajset. Korakali bi mrtvi do solnčnega zahoda, še drugi in naslednji dan; vendar bi jih bilo še toliko, da bi ne bili vsi mimo nas. Deset dni bi morali stopati od jutra do večera, da bi jih videli vse! Enaindvajset dni bi trpelo, da bi bili mimo nas vsi francoski mrtveci, od zjutraj do večera, v vrstah po dvajset. Rusi bi rabili pet tednov. Da bi pa padli omenjenih držav prišli vsi mimo ene točke, za to bi rabili dva in pol meseca. Mrtveci Nemcev in niibovih' _aveznlkov bi korakali 6 tednov od jutra do večera v vrstah po dvajset. Cdstoino število rojstev v Nemčiji celo manjše kot v Franciji. Že več let se opaža v Nemčiji stalno padanje števila rojstev. Tako je bilo v letu 1913 na tisoč oseb rojenih 27 ofecok, dočim je to Stevilo padlo v letu 1929 na 18 in v lanskem l.tu na 17.5. Ta lanska številka daje nemSkim gospodarstvenikom mno. go misliti in vznerair jeni &o nad resnimi problemi, katerim bo postavljen nasproti prihodnji rod. Ta številka je namre. padla pod število roijstev v Franciji, in Francija je splošnp znana, po svejem nizkem številu rojsrev. V letu 1930 jih je imela samo 18 na tisoč oseb, in še ta mali »rekord« je zdaj Nemčija »prekosila«. ¦ Vožiajo po zraku so danes štirikrat bolj sJgnrae nego pred tremi ieti. Po statističnih računih je dognano, da je zračna vožnja danes štirikrat varnejša nego pred tremi leti. Leta 1929 je pri_el v Ždruženih ameriških državah na 4000 vožsnj po zraku en smrten slučaj; leta 1930 se je smrtno ponesreeil mcd 17.000 letanji samo 1 letalec. Zračna vožnja postaja radi tega vedno bolj sigurna, ker izpopolnujejo od dneva do dneva gradnjo aeroplanov in ker obveščajo letalce potom radija o vremenskih prilikah. Lemlcc v Napolecn-vili eas_h. Da je sanjal francoski general leta 1806 o napadu iz zraka na Angleško, to potrjuje beležka, katero so odkrili črn_ na belem v arhivu francoskega okraja Charente. Letalec v napoleonskih časih je zapisal svaj. letalske poskuse in razočaranja. Po poklicu je bil diviz. general francoskega inženerskega kora in se j. pi_al Gui Maume Resnier. Bil je jprepričan, da je mogoče celi kor vojaštva opreraiti s peruti in ustvariti na ta način čisto nepričakovano in mo.no napadalno silo za nepremagljivo Anglijo. Francoski _esar Napoleon namreč je na vse mogoče načine poskušal, da bi bil premagal Angleže in je kazal zanimanje tudi za zmago s pomočjo perutL General Resnier je napravil par peruti, ki so bile iz žice in prevlečene s pticjim perjem. Iznajditelj je upal, da bo mož, kl bo mahal s temi peruti, se vzdržal v zraku. Doživel je bridko razočaranje, ker je napravil sam prvi letalni poskus. Pritrdil si je peruti ter je skočil z visokega obrežja reke Charente. Kljub temu, da je gibal z rokami peruti, je padel takoj v rodo. Prvi neuspeh mu ni vzel korajže. Pri drugem poskusu z letanjcm si je zlomil nogo. Ko si ij. zacelil nogo, ni več letal, pač pa je opisal svoje tozadevne poskuse v trdnem upanju, da se bo sigurno za njim posrečila letalna možnost. Krv.lo.nI pajki. Da je pajek roparica, ki živi od drugih žuželjk, ve vsak otrok. Manj znano pa je, da je pajek nevaren tudi višjim živalim. Tako živi v Južni Ameriki pajek, ki nastavlja v vodi svoje lijaku podobne mreže, v katere lovi ribe .-—• V Ukrajini živi pajek, ki po zemeljskili rovih preži na krastače. Druge vrate pajkov napadajo martinčke in celo kače. Ogromen križavec na Madagaskarju lovi v svoje močne mreže ptice in jim izsesava kri. Zopet drugi pajki plenijo iz gnezd mlade ptice. Neki indijski pajek se živi od podgan. Zlata vollina. V južni Afriki so zadeli rudarji, ki so zaposlcni v državnem rudniku 500 m pod zemijo, na z zlatom napolnje_o votlino. Skozi votlino je namreč »ekoš hrumela reka. Ta podzemeljska reka je nosila seboj zlato. Deii zlata so se tekom let nabrali na dnu izdoibine in sčasom je nastala iz zlatih zrn debela zlata plast. V to z zLatom pra.blečeno ter napolnjeno vpt- lino so šele sedaj prodrli delavci. Vred-] nosti zlata še niso niti približno ugoto-' vili. Da bi preprečili tatvine, so zaprll vhod z žicnimi ovirami, v katere je Sa povrh^napeljan mocan električni tokJ Razven tega je še zlata najdba dan innoč zastražena od oboroženih čet. ^"-» Dober tek! Vaška učiteljica nikakor,ni mogla pripraviti nekeg aucenca, klje hoc15l bos v šolo, do tega, da bi si noge umil. Vsi opomrni in kaznl so bili zaman. Nekega dne pa pride dotični učenec zi zredn snažnimi nogami v šolo. Učiteljica ga pohvali: »No, me veseli, da si si po dolgem času in opominj.vanju vendarle noge umil.« — »SaJ si jih nisem umil«, se odreže fant, »ze-< Ije sem tlačil!« Udana v božjo voljo. »Ka_or slišim, se boste še enkrat poročili, dasiravno ste že štiri moče po<kopali!« — »ZakaJ pa ne? Dokler jih Bog jemlje, jib bom jaz tudi!«