glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne TOVARNA VERIG LESCE
št. 4 • 1975 letnik XVII
Rezultati proizvodnje v prvem polletju 1975
Dipl. oec. Jure Pejič:
Ko pregledujemo rezultate poslovanja, si najprej poglejmo rezultate proizvodnje. Količinski plan proizvodnje smo v prvih šestih mesecih presegli za 8,30 %, pri čemer upoštevamo le eksterno proizvodnjo. Po posameznih proizvodnih TOZD pa je uspeh naslednji:
—	vijakarna	111,17	%
—	verigama	90,28%
—	kovačnica	86,93	%
—• sidrne verige	127,85 %
V izvršitvi osnovnega plana proizvodnje je bil najbolj uspešen TOZD sidrne verige, potem vijakarna, verigama in kovačnica, če upoštevamo predvideno povečanje proizvodnje s stabilizacijskim programom, so rezultati v izvršitvi skupnih proizvodnih nalog malo skromnejši in sicer:
vijakarna verigama kovačnica sidrne verige
od skupno predvidenih količin v osnovnem planu in stabilizacijskem programu.
Osnovni plan proizvodnje, izražen vrednostno, smo dosegli:
— vijakarna	100,27 %
— verigama	85,96 %
—- kovačnica	85,88%
— sidrne verige	99,82 %
Vrednostna proizvodnja je bila v obdobju januar—junij za 0,18 % manjša od predvidene v osnovnem planu. Vrednostni plan moramo povečati za ekvivalentno vrednost predvidenega povečanja proizvodnje s stabilizacijskim programom in te vrednosti primerjati z ustvarjenimi rezultati. Če to upoštevamo, potem so rezultati naslednji:
107,33 % 88,62 % 85,91 % 119,37 %
vijakarna verigama kovačnica sidrne verige skupaj
95,67 % 82,27 % 82,14 % 117,09 % 95,00 %
Tako je celotna proizvodnja podjetja za 4,12 % večja
Torej smo v prvem polletju proizvedli 95 % skupne predvidene vrednosti. Najuspeš-
nejši je bil TOZD sidrne verige, ki je edini presegel predvideno proizvodnjo, količinsko za 19,37 °/o in vrednostno za 17,09%. Potem so vijakarna, verigama in kovačnica. Razlike med % količinske in % predvidene vrednostne izvršitve proizvodnje nam kažejo na spremembo predvidenega asortimana proizvodnje.
Če gledamo gibanje proizvodnje po mesecih, ugotavljamo, da je bil najuspešnejši marec, kar se nazorno vidi iz grafičnega prikaza, kjer so vrisani podatki. Marec je bil najuspešnejši v vseh TOZD, izjemoma v verigami, kjer je bila proizvodnja v aprilu večja od proizvodnje v marcu. V aprilu so v verigami presegli osnovni količinski mesečni plan za 2,9%, v marcu pa je bilo preseganje 0,9 %.
Produktivnost, merjena v kg na zaposlenega v obdobju januar—junij 1975, je za celo OZD porasla za 6,77 % v primerjavi z istim obdobjem le-
ta 1974. Po posameznih TOZD je bila takale:
—	vijakarna	96,79	%
—	verigama	95,07	%
—	kovačnica	97,38	%
—	sidrne verige	131,28	%
Tako izražena produktivnost je porasla le v TOZD sidrne verige in sicer za 31,28%. Poleg dejanskega povečanja produktivnosti se je spreminjal asortiman proizvodnje, ki je vplival na ta kazalec. Če merimo produktivnost v vijakarni v komadih na zaposlenega, vidimo, da je produktivnost porasla za 4,57 %.
Iz vsega tega lahko ugotavljamo, da ima kazalec produktivnosti v kg na zaposlenega pomanjkljivosti. Indeksi bi bili večji zaradi porasta cen, če bi izrazili produktivnost vrednostno, ker se proizvodnje ne evidentira po stalnih cenah.
Če zaključimo razpravljanje o proizvodnji, smo lahko zadovoljni, s tendenco gibanja v zadnjih štirih mesecih (vključno julij) pa se ne moremo hvaliti.
Prodaja je bila v prvem polletju 1975 količinsko manjša za 4,7 % od predvidene, vrednostno pa za 0,8 % večja. Tu ni upoštevano predvideno povečanje prodaje za tiste količine, ki so predvidene v stabilizacijskem programu, če bi upoštevali še te rezultate, bi bili še slabši. Vidimo razkorak med proizvodnjo in prodajo. V prvem polletju je prodaja realizirala 88,06 % proizvedenih količin, iz česar ugotavljamo, da je 11,94% proizvodnje ostalo v zalogah. Zaloge so se povečale v TOZD sidrne verige in verigami, v vijakarni in kovačnici pa so
se zmanjšale. Poleg že znanih problemov za prodajo izdelkov verigarne, si tudi povečane zaloge deloma lahko tolmačimo s sezonskim karakte-jem prodaje nekaterih izdelkov (npr. snežne verige), tako da ne moremo vse gledati črno.
Od skupne količinske prodaje odpade na domači trg 69,82 %, na izvoz 30,18 %, vrednostno pa predstavlja prodaja doma 81,48 % in izvoz 18,52 %. Razmerje kaže na veliko slabše doseganje prodajnih cen v izvozu. Izvoz je bil za 12 % večji od izvoženih količin v istem obdobju leta 1974, vrednost pa za 57 %. Od izvoženih količin je bilo izvoženo 65,6 % na klirinško področje, vrednostno pa 60,4 %.
V prvem polletju 1975 so bili poprečni nominalni osebni dohodki za 36 % večji kot v istem obdobju preteklega leta. Zaradi zelo hitrega ra-sta življenjskih stroškov ni bilo možno močno dvigniti realnih osebnih dohodkov. Porast se giblje okoli 1—2%.
Izplačani osebni dohodki so bili 96 % od planiranih. V primerjavi z delovnimi organizacijami Slovenskih železarn po višini poprečno izplačanega osebnega dohodka, sta za nami Žična in TOVIL.
Kljub temu, da obravnavamo uspehe izključno za prvo polletje, lahko seznanimo člane kolektiva s proizvodnjo v juliju, ker smo prejeli precej podatkov pred zaključkom redakcije glasila.
Proizvodnja v juliju je bila naj slabša v letošnjem letu. Količinski plan proizvodnje je dosežen z 86,91 %, vrednostni
(Nadaljevanje na 2. strani)
Posvetovanje komunistov slovenskih železarn
Dipl. ing. Vinko Golc
V	okviru tedna komunista ob koncu junija 1975 je bilo na Jesenicah posvetovanje predstavnikov organizacij ZK iz vseh organizacij združenega dela v okviru Slovenskih železarn. V imenu naše organizacije ZK je posegel v razpravo glavni direktor dipl. ing. Vinko Golc, ki je govoril v glavnem o vertikalni integraciji in deležu oskrbe nas predelovalcev žice z jeklom v okviru Slovenskih železarn. Objavljamo njegov referat v celoti.
V	gradivu, ki nam je bilo priloženo, je pod poglavjem »Druga etapa združevanja« navedeno leto 1973 kot leto pričetka vertikalnih integracij v SŽ. Prvi zanetki teh želja segajo pri predelovalcih in tudi železarjih še v predkongresno obdobje in sprejetja ustavnih amandmajev. To poudarjam zaradi tega, da vemo, da so delavski interesi združevanja v podjetjih današnje SOZD — SŽ že obstojali. Že pred več leti smo se sestajali in ugotavljali potrebo po tesnejšem sodelovanju.
Družini železarjev so se pridružila štiri predelovalna podjetja in Metalurški inštitut. Slovenske železarne, ki so imele do tedaj tipičen značaj horizontalne integracijske tvorbe, so postale vertikalna integracijska tvorba s proizvodnim programom od surovega železa do končnih izdelkov kovinske industrije. Mislim, da je bila taka oblika integracije pravilna in ji moramo v družbenem razvoju dajati prednost. Da pa je temu res tako, se vidi iz čedalje večjega interesa različnih podjetij kovinske stroke, ki z zanimanjem analizirajo naše dosežke in izražajo željo pristopa v SŽ. Tudi o tem bomo morali danes sklepati.
Da bo bolj razumljivo, v kakšni povezavi smo predelovalci in proizvajalci jekla se-
daj, naj povem, da odpade ca. 90 % reprodukijskega materiala, ki ga uporabljajo predelovalci jekla, združeni v SŽ, v svojem proizvodnem procesu na valjano in vlečeno jeklo, kar je izdelek železarn. Ta podatek nam govori o veliki medsebojni povezavi in odvisnosti v združenem podjetju.
Gradivo navaja, da se cena jekla od 8 din za kg dvigne s predelavo na 18,5 din za kg, kar kaže na visoko stopnjo oplemenitenja, ki ga jeklo doseže v produkcijskem procesu predelovalcev. Še en podatek bi rad navedel. Ta je prav gotovo rezultat hotenj vseh nas in je našel svoje mesto tudi v sklepu DS — SŽ. Lani je veliko jekla, ki bi ga lahko predelala naša podjetja, romalo zaradi vsemogočih vzrokov drugam, predelovalci pa smo iskali vsemogoče rešitve iz težav, ki nam jih je povzročala slaba oskrba.
Po zahtevku, ki ga je v svoji letni poslanici dal tovariš Klančnik, »da je za višje cilje treba žrtvovati tudi nekaj osebne svobode« in konstruktivni obdelavi tega problema na DS SŽ, je letošnje leto rezultat zadovoljiv. Od skupnih potreb po jeklu bomo predelovalci dobili preko 70 % iz domačih železarn, ca. 14% iz drugih železarn v Jugoslaviji in ca. 15 °/o iz uvoza. Tudi ta je rezultat usklajenega nastopa nas vseh na vzhodnih tržiščih. Tako lahko danes ugotovimo, da je rezultat dober, potrebno pa je le poudariti, da članstvo predelovalcev v SŽ omogoča v okviru izmenjave z deželami SEV uvoz manjkajoče količine polizdelkov in re-promateriala, za katere veljav-niške kapacitete v SŽ imamo, oziroma te materiale za normalni proizvodni proces potrebujemo.
Torej v okviru SŽ je oskrba predelovalcev z repromate-
rialom v glavnem usklajena. Nisem pa prepričan, da smo že povsod razvili ostale oblike medsebojnih odnosov, ki naj bi jih imelo tako medsebojno povezovanje proizvajalcev in predelovalcev jekla. Oskrba npr. nas predelovalcev iz železarn še vedno sloni na običajnih komercialnih pogodbah kot za vse ostale potrošnike jekla. Ni mi jasno, zakaj proizvajalci jekla z nekaterimi valjanimi in vlečenimi izdelki, ki jih nam ne dobavljajo, oskrbujejo druge potrošnike v državi. To je treba urediti.
Razumljivo, da tu ne mislim enostransko, kot se pogosto sliši: samo da dobim material, potem pa konec — ne, treba je razvijati našo samoupravo, poslovnost in ekonomsko odvisnost do take stopnje, da bomo železarji na Ravnah z zanimanjem spremljali uspehe v Plamenu ali drugje, ker bodo zanje ekonomsko zainteresirani. Mislim, da je interna banka najboljša transmisija za prehod na tako stanje, kar je v preteklosti ob pravilni politiki samoupravnih organov v SŽ že nekaj raelizi-rala.
Železarne, ki se usmerjajo v svojih razvojnih programih v proizvodnjo kvalitetnih je-jel in same razvijajo predelavo svojih valjanih in vlečenih proizvodov, po nepotrebnem vidijo v predelovalcih le porabnike masovnih jekel, ki na bazi tržnih cen zaviramo razvoj železarn. To v celoti ne drži, saj tudi predelovalci predvidevamo razvoj proizvodov, ki v določeni meri zahtevajo kvalitetnejša jekla. (Visoko kvalitetne verige, vijaki iz nerjavečih materialov itd.).
Če pa bi do kakšnega vakuuma le prišlo, pa so tu še široke možnosti blagovne menjave pri koordiniranem nastopu na vzhodnem trgu.
Vse kaže, da pred SOZD — SŽ, ki so nedvomno dosegle zelo dobre začetne rezultate v medsebojnem integracijskem povezovanju, stoji že vrsta odprtih vprašanj vsebinske prirode, za katere smo komunisti dolžni poiskati ustrezne rešitve.
Pri presoji integracijskih povezav, kjer je bil do sedaj pogosto prisoten le kratkoročni aspekt, ki je obravnaval povezavo na podlagi obstoječih programov, moramo v bodoče poudariti tudi dolgoročni aspekt.
Ker narekuje ta dolgoročni program železarnam predvsem premik v kvaliteto, bo potrebno z medsebojnim usklajevanjem in sodelovanjem prekonstruirati tudi del proizvodnje predelovalcev v kvalitetnejši program.
Na ta način bomo še povečali pomen naše integracijske tvorbe za celotno slovensko in jugoslovansko gospodarstvo ter na temelju kvalitete naših
izdelkov še bolj odprli pot na tuje tržišče.
Lahko rečem, da v Verigi temu tesno sledimo in nove investicije, ki so v teku, ne bodo dale bistvenih kvantitativnih premikov, ampak predvsem kvalitetno intenzivni premik proizvodnje naših izdelkov. To bo imelo za posledico znižanje uvoza za domače tržišče, na tujih trgih pa višjo vrednost ob približno isti masi naših izdelkov.
Kot sem že omenil, je čedalje večji pritisk za priključitev SŽ tudi drugih predelovalcev. Treba je zavzeti določeno stališče glede odprtosti te tvorbe za pristop ostalih partnerjev. Menim, da moramo glede na to, da smo mlada integracijska tvorba s še obilo nerešenih problemov, nuditi možnost ostalim pod določenimi pogoji. To je, da jim je jeklo pretežni del materiala za proizvodnjo. To je potrebno v okviru Slovenije predvsem glede potrebe po modernizaciji zastarelih kovinsko predelovalnih obratov, ki bi v SŽ le našli sodobne programe in moderno tehnologijo. Nikakor pa se ne strinjam, da bi se pri še povsem nedoločeni obliki naše integracijske tvorbe
(Nadaljevanje s 1. strani)
REZULTATI PROIZVODNJE V PRVEM POLLETJU 1975
pa 82,14 %. Po posameznih TOZD Sidrne verige ostal isti, TOZD je bilo doseganje os- za verigamo pa se je zmanj-novnega plana naslednje:	šal za 3 tone.
	Količinsko	Vrednostno
TOZD Vijakarna	82,6	71,7
TOZD Verigama	75,5	79,0
TOZD Kovačnica	67,3	70,3
TOZD Sidrne verige	106,5	111,2
SKUPAJ OZD	86,9	82,1
družili z vsakomer, ne glede na to, koliko mu jeklo v strukturi lastne cene predstavlja, spada pa v kovinsko predelovalni sektor.
Manjša podjetja naj bi iskala povezavo pri posameznih OZD, kot je v zadnjem času že slučaj, preko njih pa povezanost v SŽ.
Predelovalci v SŽ bomo imeli predvidoma po okvirnih podatkih 6—7 % rast proizvodnje v petletnem obdobju 1976 do 1980. Tako bodo naše potrebe po surovinah narasle od sedanjih 44.200 ton na 55.400 ton. Na ta podatek ne bomo smeli pozabiti, ko bomo razvijali našo organizacijo.
Po še nedorečenih podatkih naj bi direktna oskrba tudi leta 1980 ne bila pod 70 %. Vertikalna integracija pa bo še bolj zaživela, ko se bo realiziral tudi tisti del samoupravnega sporazuma, ki govori o skupnem nastopu na domačem in tujem trgu. Mislim, da je treba v materialu navedena izhodišča VII. poglavja vzeti kot obvezno in naslednje podobno srečanje komunistov SŽ bo lahko z zadovoljstvom ugotavljalo, da je smer danes zastavljene poti, pravilna.
Dosežen a proizvodnja ■v' primerjavi s planom
Najuspešnejši je TOZD Sidrne verige, ki je edini presegel plan in sicer 6,5 °/o količinsko in 11,2% vrednostno. Vse ostale so pod planom. V TOZD Kovačnica je naj slabše, če ne upoštevamo med-obratnih storitev. Plan je bil dosežen 67,3 % predvidene količine in 70,3 % predvidene vrednosti. Pri tem se moramo zavedati, da je plan za drugo polletje povečan za vijakamo in kovačnico, za julij je še za
Količinska prodaja je bila 85,2 % planirane, vrednostna pa 94,5% planirane. Na tujem trgu je bilo prodano 407 ton, kar je za 14 % več kot je bilo planirano. Vrednost izvoza je 381.887$, kar je za 12% več od planirane. Od te vrednosti je bilo 77 % realizirano na konvertibilnem področju. Zelo dobri rezultati izvoza v juliju so dvignili stopnjo izvršitve letnega plana izvoza, saj je kumulativni izvoz 81 % planirane vrednosti in 91 % planirane količine.
Gospodarjenje v I. polletju
Iz periodičnega obračuna za
I.	polletje povzamemo, da smo pri poslovanju v tem obdobju izpolnjevali gospodarski načrt:
Načrt količinske proizvodnje
Delovna organizacija je skupno dosegla načrt proizvodnje z 52% ali polletno s 104%. Posebno uspešna sta bila TOZD sidrne verige z 59 oziroma 118 %, TOZD vijakarna s 55 odnosno 110%, manj uspešna pa TOZD kovačnica in verigama, oba s 43 oziroma 86%.
Primerjava izpolnitve načrta proizvodnje po količini z istim obdobjem preteklega leta:
Skupno je delovna organizacija dosegla za 9% višjo količinsko proizvodnjo pri 1 % večjem staležu delovne sile, računano po vloženem delovnem času. Od tega je TOZD sidrne verige dosegel za 35%, TOZD vijakarna za 7% in TOZD kovačnica za 3% večjo proizvodnjo, TOZD verigama pa za 8 % manjšo proizvodnjo. Pomanjkanje ustreznih naročil za verigarno in preusmeritev proizvodnje na snežne verige je pogojevalo tudi slabše doseganje količinske proizvodnje.
Načrt realizacije izdelkov
Slabše kot količinska proizvodnja se je izpolnjevala realizacija izdelkov, predvsem na domačem trgu. Na tržišču je občutiti slabše povpraševanje po drobnih verigah za živino in poljedelstvo zaradi upadanja živinskega fonda, kot posledica zapore izvoza mesa in živine na območje EGS. Izvoz na zahodnoevropska tržišča je v upadanju zaradi prenasičenosti tamkajšnjega tržišča — gospodarstvo je v gospodarski depresiji, pa tudi zaradi upadanja cen od 20—40 %, tako pri surovinah kot pri izdelkih metalno-predelovalne industrije. Tudi pri nekaterih vijakih in drugih artiklih bo verjetno prišlo do zastoja zaradi znižanja investicij kot posledica novega zakona o obvezni zagotovitvi investicijskih plačil.
Dosedanje težave s prodajo izdelkov so imele za posledico dvig zalog gotovih izdelkov (ne računajoč pokrivanje fiksnih stroškov) za din 17,874.183 na-pram zalogam po stanju 1. 1. 1975. Dvig zalog gotovih izdelkov je dosegel takšen obseg in tolikšno vezavo obratnih sredstev, da se moramo v bodoče odreči vsaki nadaljnji proizvodnji na zalogo, če želimo obdržati vsaj še simbolično likvidnost podjetja. Prodaja izdelkov je bila izvršena le v višini 46 % količinskega letnega gospodarskega načrta, od proizvedenih količin pa je bilo prodanih le 88%.
Zaradi splošne nelikvidnosti se zvišuje tudi stanje kupcev, nov zakon o plačevanju investicij pa bo le pospešil poviševanje stanja kupcev pri vseh gospodarskih organizacijah, ki proizvajajo potrošno blago. Plačevanje bo usmerjeno proizvajalcem investicij. V bodoče je namreč potrebno investicije plačevati vnaprej z gotovino s tekočega računa in se ne morejo kompenzirati s protiterjatvami ali verižnimi kompenzacijami, med-
bančne kompenzacije niso več dovoljene.
Finančni načrt je bil s celotnim dohodkom dosežen, vendar pa so bila presežena porabljena sredstva in pogodbene obveznosti, zato ni bil dosežen dohodek. Kljub temu, da zakonske obveznosti in OD niso bile dosežene (stalež zaposlenih za 89 delavcev manj kot po načrtu) so bili stroški proizvodnje preseženi, zato ni bil dosežen planiran ostanek dohodka in neto skladi.
V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta so bili znatno preseženi skupni dohodki, še bolj pa presežena porabljena sredstva. Posebno visoko so presežene pogodbene obveznosti (obresti za kredite za osnovna in obratna sredstva) tako, da so bili stroški proizvodnje preseženi za 2 točki več kot pa celotni dohodek. Zato je manjši ostanek dohodka in neto skladi.
Zaradi povečanja zalog in zvišanja fiksnih stroškov, smo morali pokrivati tudi fiksne stroške v višini 48 % od planske lastne cene povečanih zalog, za kar smo porabili v tem polletju din 16,644.629.— dohodka. Za odpis kupcev starejših nad 45 dni pa smo porabili din 1,773.203.— dohodka.
Ta imobilizirani dohodek lahko do konca leta ponovno realiziramo, kolikor uspemo znižati zaloge in kupce na raven 1. 1. 1975.
Finančni načrt lahko do konca leta zadovoljivo realiziramo:
—	z zvišanjem obsega proizvodnje,
—	s proizvodnjo na tržišče in ne za zaloge,
—	z odprodajo zalog in znižanjem kupcev.
Zaradi boljše doseženih cen, dviga produktivnosti za 8 %, smo dosegli sicer višje dohodke, ki pa niso bili zadostni, da bi pokrivali tudi višje stroške.
Poslovni uspeh obračunavamo po sistemu variabilnih stroškov, zato je izpadel dohodek od povečanih neprodanih zalog.
Povečanje stroškov za 49% odpade na:
—	povečanje variabilnih stroškov (direktni stroški materiala in OD po normi in akordu) za 44,33 %, če pa upoštevamo za 9% večjo proizvodnjo, le za 35^33 %;
—	povečanje fiksnih in relativno fiksnih stroškov za 54,17 %, če upoštevamo razmerje teh stroškov 77:23 in višjo proizvodnjo za 9%, kar vpliva tudi na relativno fiksne stroške, potem so se ti stroški povišali za 49,30 %. Povišanje fiksnih stroškov izhaja predvsem iz povečane amortizacije, povečanih obresti za kredite za osnovna in obratna sredstva, povečanih OD režijskih delavcev in drugih fiksnih stroškov, ki so se zviševali prav tako kot ostali;
—	indeksi v drugi koloni izražajo stopnjo podražitev in povečanja stroškov v razdobju 1 leta pri 2% nižji količinski prodaji. Zato se indeks realizacije in stroškov zaradi realnejše primerjave podražitev povečuje za 2 točki. Ta stopnja je v naši stroki znatno višja kot splošna
Skupni finančni načrt
	Doseganje nasproti planu za I. polletje	Doseganje nasproti istemu razdobju preteklega leta
	Indeks	Indeks
— Celotni dohodek	100	147
— Porabljena sredstva	113	155
— Dohodek	78	130
— Pogodbene obveznosti	102	300
— Zakonske obveznosti	81	136
— Ostanek dohodka	75	119
— OD v fakturirani realizaciji	76	121
— Stroški proizvodnje	102	149
—- Ostanek dohodka (dobiček)	69	105
— Neto skladi	73	99
stopnja podražitve, ki jo ocenjujejo letno od 25—30%.
Skupni poslovni rezultat v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta je za 4,302.047.— din boljši, če upoštevamo, da smo letos obračunali za 4,332.834 din več amortizacije in če ne upoštevamo stopnje inflacije, ki razvrednotuje tudi amortizacijo in odpise kupcev ter pokrivanje povečanih zalog s fiksnimi stroški. Upadanje proizvodnje v zadnjih mesecih in nižja prodaja izdelkov kot je bila proizvodnja, poleg povišanja skoraj vseh stroškov, je imela za posledico znatno manjše doseganje dohodka.
Kolikor bo tudi v naslednjih mesecih proizvodnja in realizacija pod povprečjem I. polletja, bodo nastopile težave tudi pri doseganju dohodka.
Načrt osebnih dohodkov v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta:
—	Število zaposlenih po stanju zadnjega v mesecu je za 2% višje kot v istem razdobju preteklega leta, vendar pa je nižje od delovne sile po letnem načrtu za 89 delavcev (plan 1191, doseženo 1102).
—	Število delavcev po vloženem delovnem času je za 1 % višje kot v istem razdobju preteklega leta.
—	Izplačani bruto OD so se povišali za 36%, če pa upoštevamo za 1 % več vloženega delovnega časa, ja 35%.
—	Izplačani neto OD po statističnih podatkih so se povišali za 36 %.
—	Povprečni mesečni neto izplačani OD v polletju je znašal 3.514,61 din.
Dvig OD je znaten, OD so v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami v združenju Slovenskih železarn na primerni višini, odstopanj od železarn je minimalno.
Obračun OD v odnosu na novi samoupravni sporazum:
—	Sporazum prekoračujemo za 0,78%, pri tem smo uporabili indeks zvišanja življenjskih stroškov 17,69%.
—	Delovna organizacija je poslovno uspešna, če letno vlaga v poslovni in rezervni fond vsaj 8% lastnih sredstev od obstoječega poslovnega sklada.
—	Pravice, ki iz tega izhajajo:
Obračunava din 22,14 na bruto izplačano uro in to lahko povečuje za 5%.
—	Kolikor delovna organizacija ni uspešna (ni vložila v poslovni sklad 8% lastnih sredstev), ne sme obračunavati din 22,14 bruto na izplačano uro in ne sme povečevati OD na uro za 5%, ampak ga mora zniževati maksimalno za 10%.
—	Naše možnosti oziroma pravice do višine OD napram Slovenskim železarnam so po samoupravnem sporazumu za 5% nižje.
—	Indeks zvišanja življenjskih stroškov za I. polletje najnovejše ocenjujejo na 25% (Gospodarski vestnik št. 54).
Višina OD je po novem sporazumu odvisna od rentabilnosti, ekonomičnosti in akumulativno-sti poslovanja delovne organizacije. Z drugimi besedami je višina osebnih dohodkov pogojena z intenzivnim izkoriščanjem razpoložljivih kapacitet, z visoko in kvalitetno proizvodnjo izdelkov na tržišče, ekonomičnimi naložbami v nove investicije in obratna sredstva in v naši stroki primernim doseganjem stopnje dobička.
Načrt obratnih sredstev in njih vezava v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta
—	Del poslovnega sklada za obratna sredstva se je povečal zaradi revalorizacije zalog polizdelkov in gotovih izdelkov 31.
12.	1974 in odplačila anuitet za 17 %, vendar so se istočasno zmanjšala konvertirana sredstva tako, da so se stalna obratna sredstva celo znižala za 1%.
—	Občasna obratna sredstva so se povečala za 41%, od tega krediti za zaloge za izvoz za
174 % in izvozni krediti za 156 % (v letošnjem letu večji izvoz). Med občasnimi krediti so se povečali krediti Interne banke Slovenskih železarn za 10,250.000.— din in Raziskovalne skupnosti za 1,957.800.— din, ti krediti so zgolj začasnega značaja in imajo rok odplačila 30. 8. in 30. 9. 1975, podaljšanje oziroma nadomestitev kreditov ni zasigurana.
— Uporaba rezervnega sklada za obratna sredstva je za 50%
začasnega značaja, pa le z 72,12%, dočim je bila 30. 6. 1974 vezava pokriva še z 92,21 %. Kritično stanje z obratnimi sredstvi nastaja zaradi visoke stopnje podražitve surovin in pomožnega materiala, kakor tudi lastne proizvodnje za več kot 50 %. Odraža se v višje ovrednotenih zalogah nedovršene proizvodnje, polizdelkov in gotovih izdelkov, poleg tega pa so se zaloge goto-
manjša, uporaba tekoče doseženega poslovnega uspeha za obratna sredstva pa skoraj enaka. Trenutno razpoložljiva obratna sredstva so za 35% višja.
Vezava sredstev je trenutno zagotovljena z razpoložljivimi obratnimi sredstvi le v višini 81,40%, v primeru da izpadejo krediti Interne banke, ki so zgolj
vih izdelkov tudi količinsko povečale.
Stanje kupcev 30. 6. 1975 je bilo slučajno nizko (zaradi visokih kompenzacij in nizke prodaje), vendar se bo že do konca avgusta povzpelo na preko 8 milijard starih dinarjev, ker je bilo stanje 30. 5.1975 že 77.023.713 din.
Vezava obratnih sredstev v zalogah in kupcih:
	30. 6. 1975	30. 6. 1974	Indeks
—• Zaloge materiala s popravkom revalorizacije materiala	18,846.568	21,269.265	89
— Zaloge nedovršene proizvodnje, polizdelkov in gotovih izdelkov po variabilnih stroških	41,197.075	21,886.350	188
— Terjatve do kupcev	71,549.433	42,585.281	168
Skupaj	131,593.076	85,740.896	153
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
GOSPODARJENJE V PRVEM POLLETJU
Vsako leto izvajamo revalorizacijo obratnih sredstev, s tem, da prilagajamo planske cene vseh materialnih zalog in zalog v ciklusu proizvodnje dejanskim cenam in odtegujemo razlike v cenah upravičeno nerealnemu prikazovanju dohodka, s tem da jih prenašamo na poslovni fond. S tem pa še ne uspevamo pokrivati potrebe po obratnih sredstvih. Stopnja inflacije in podražitve v naši branži sta tako visoki, da je nemogoče, da bi bili sposobni sami revalvirati vezavo obratnih sredstev, ali preko de-
litve dohodka z vnosom v poslovni fond pokrivati potrebe za obratna sredstva, istočasno pa ne zanemarjati modernizacije in razvoja podjetja.
Kolikor v najkrajšem času ne rešimo vprašanje zalog, bomo imeli hude težave z rednimi oskrbovanji podjetja z reproma-terialom in izvajanjem investicijskega programa. Brez denarja na tekočem računu ni možno nabavljati niti rezervnih elektromotorjev, kaj šele zagotavljati finansiranje večjih investicijskih programov.
Topli obrok:
Primerjava stroškov za 1	obrok s I.	kvartalom 1975:	
	I— III./75	IV,—VI./75	Indeks
—	Cena toplega obroka —	Cena toplega obroka po	9,32	9,72	104
odbitku zaslužka bifeja — Cena toplega obroka po zmanjšanju 10%	9,26	9,54	103
OD za kosila	8,93	9,24	103
—	Realizacija za 1 obrok —	Negativna razlika	2,99	3,45	115
za 1 obrok — Cena za kosilo, vštevši	5,94	5,79	97
10% prenos za OD — Negativna razlika	16,73	13,75	82
za kosilo	2,93	0,02	—
— Realizacija za kosilo	13,80	13,73	99
Primerjava je napravljena med tromesečji zato, da bi bilo lažje razvidno tekoče zviševanje stroškov. Povečanje lastne cene obroka izhaja iz zvišanja cen za posamezna živila in višjih OD delavcev kuhinje.
Izdanih obrokov	I. tromesečje	52.485 kom.
Izdanih obrokov	II. tromesečje	53.705 kom.
Pri kosilih je razlika manjša, ker smo izdajali več obrokov: v I. tromesečju	2.683 kosil
v II. tromesečju	3.345 kosil
Negativna razlika pri toplem obroku	622.660,35 din
Negativna razlika pri kosilih	7.913,05 din
Skupaj
630.573,40 din
je pokrita iz skupnega dohodka.
Počitniški dom
Za 15-dnevno poslovanje je izkazana le negativna razlika v višini 19.917,18 din, ki pa je manjša kot dejanska, ker so pri obračunu kot realizacija upoštevana vsa predplačila pensiono v, vplačana do 30. 6. 1975. Realen obračun poslovanja bo izvršen po zaključku poslovanja predvidoma do 20. 10. 1975. Za 15-dnevno poslovanje pa ni možno napraviti realnega obračuna.
Stališča OOZK Veriga
Matko Pogačnik
Osnovna organizacija ZK Veriga je temeljito razpravljala o stališčih 11. seje predsedstva CKZKJ, ki so nam bila posredovana v Informatorju in se nanašajo na oceno izvajanja resolucije ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1975.
Sekretariat je že na zadnji seji 16. 7. 1975 zahteval od pristojnih vodilnih v delovni organizaciji, da dajo poročilo in odgovore na postavljeni vprašalnik o gospodarskem položaju delovne organizacije. Na osnovi tega in skladno s stališči predsedstva CKZKJ je OOZK Veriga zavzela določena stališča.
1.	V stabilizacijski program se mora vgraditi merila, s katerimi se bo lahko merila boljša ekonomičnost, produktivnost in gospodarnost, ki so temeljito obdelana v stabilizacijskem programu.
—	Kontrola in analiza povečanja proizvodnje, doseganja produktivnosti, zaposlenosti, gibanja zalog izdelkov ter nedovršene proizvodnje in polizdelkov bo napravljena vsakega 8. v mesecu za pretekli mesec.
—	Pregled izvajanja organizacije poslovanja, izkoriščenosti delovnega časa, investicijske politike in discipline bo napravljen kvartalno.
—	Analiza zmanjšanja stroškov in povečanje dohodka bo kvartalna.
—	V stabilizacijski program se mora vnesti politika cen, izvoza in uvoza.
—	Merila za merjenje produktivnosti, ki izhaja iz težin-ske proizvodnje, niso zadovoljiva in dostikrat dajejo napačne pokazatelje produktivnosti s tako različnim asortimentom, kot je naš.
2.	Pri politiki pritiska na povečanje cen nismo držali križem rok, ampak smo stopali tesno po stopinjah ostalega gospodarstva Jugoslavije, ker le na ta način smo lahko ustvarjali zaželjen dohodek. Zaradi tega smo dali svoj doprinos nestabilnosti in inflaciji gospodarstva.
Stališče OOZK je:
—	Izdelati poročilo prodajne politike na domačem in tujem trgu za celotni proizvodni program,
—	dosledna kontrola samoupravnih organov politike cen in njeno prilagajanje svetovnemu gibanju cen,
—	nenehno zasledovati gibanje stroškov proizvodnje in energično ukrepati,
—	oprijeti se sodobnih v svetu priznanih sistemov za merjenje učinkovitosti dela (REFA, work factor, sistem trenutnih opažanj),
—	komercialni sektor mora pravočasno zagotoviti naročila in reprodukcijski material.
3.	Delovna organizacija se je na področju izvoz-uvoz pravilno orientirala, saj je bila težnja za stalno povečavo izvoza in zmanjšanje uvoza repro-materiala nenehno prisotna. Izvoz je bil v obdobju I — 5 dosežen 49 #/0 več kakor v is-
tem obdobju lanskega leta, uvoz pa je v tem času narastel za 4.5 °/o, to je predvsem izdo-bava strojev in naprav, ki so bili naročeni že lani in prej. Razmerje izvoz-uvoz se je gibalo 65:35 v korist izvoza.
4.	Srednjeročni gospodarski načrt, ki je bil pred kratkim sprejet, je treba dopolniti, ker
—	možnostih povečanja OD zaradi zvišanja življenjskih stroškov,
—	gibanju zalog,
—	režijskih stroških in
—	doseganju dohodka in ostanka dohodka.
6.	Investicijska dejavnost je zelo razgibana, zato imajo komunisti in samoupravni or-
ne vsebuje družbenega standarda in socialne varnosti zaposlenih, ne vsebuje raziskave tržišča, kar je osnovni mòto razvoja delovne organizacije.
5.	Sistem družbenega in ekonomskega razvoja zahteva dobro poznavanje vseh razmer, to pa se doseže z dobro informiranostjo delovnih ljudi:
—	o sklepih DS TOZD in DS DO,
—	doseganju osnovnih in operativnih planov količinsko in vrednostno,
—	deležu izvoza in uvoza,
—	gibanju OD,
gani nalogo, da nenehno in budno spremljajo izvajanje te dejavnosti.
Zahteva se poročilo na DS delovne organizacije in OOZK v zvezi z zavlačevanjem in prekoračitvijo zakonskega roka nove kovačnice.
7.	Akcijski program dela komunistov, ki je bil sprejet leta 1973 in vsebuje stališča seje predsedstva CKZKJ, je še aktualen.
Akcijski program je priložen zapisniku.
Izdelan je sistem komuniciranja sklepov in informacij samoupravnih organov.
Pripravljen nov osnutek zakona o združenem delu
Jože Ješe
Z namenom, da se delovni ljudje čim bolj vključijo v javno razpravo v zvezi s sprejemanjem Zakona o združenem delu in istočasno omogočimo članom delovne skupnosti, da pravočasno dajo svoje mišljenje in pripombe, želimo naše bralce spomniti na pomembnejše rešitve, ki se predlagajo v osnutku zakona o združenem delu po naslednjem vrstnem redu:
—	oblike samoupravnega organiziranja združenega dela (temeljna organizacija, delovna organizacija, sestavljene organizacije),
—	uresničevanje samoupravljanja (način izjavljanja in odločanja, samoupravni organi, odgovornost za opravljanje samoupravnih funkcij),
—	družbeno-ekonomska razmerja delavcev v združenem delu (pridobivanje in delitev dohodka, izkazovanje dohodka, planiranje),
—	status in dejavnost organizacije združenega dela (splošni pogoji, zastopanje),
—	družbena zaščita samoupravljanja (oblike, nadzor nad delom organizacije združenega dela).
Z interpretacijo določb integralnega teksta osnutka zakona je storjen rezime, ki bo ustrezal osnovni nalogi, da se čim kvalitetnejše vključimo v javno razpravo o enem najpomembnejših zakonskih tekstov po sprejetju ustave.
1.	Osnovna organizacija združenega dela je socialistična samoupravna skupnost dela.
V	delu osnutka zakona o združenem delu, ki se nanaša na oblike samoupravnega organiziranja združenega dela, so urejena vprašanja, ki se tičejo temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij, sestavljenih organizacij, oblike sodelovanja proizvodnih in prometnih organizacij združenega dela, oblike združevanja denarnih sredstev OZD in vprašanja, ki se nanašajo na delovne skupnosti za opravljanje poslov skupnega pomena.
O vsaki obliki samoupravnega organiziranja bomo dali krajši prikaz na osnovi rešitev, ki so predvidene v osnutku zakona.
2.	Položaj temeljne organizacijo
V	poglavju, ki se nanaša na TOZD kot skupnost delavcev, so regulirana vprašnja, ki se tičejo vključevanja delavcev v TOZD pogojeni postopek za organiziranje TOZD, pravice in obveznosti združevanja kakor tudi statusne spremembe. V osnutku zakona je določeno, da je TOZD
socialistična samoupravna skupnost dela, zasnovana na povezanosti in odvisnosti delavcev v delu in njihovi medsebojni odgovornosti, vzajemnosti in solidarnosti. Njo sestavljajo delavci, ki so pridobili svojstvo delavca v združenem delu in delajo z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji, pogoje za pridobitev svojstva delavca pa določijo delavci v TOZD s samoupravnim sporazumom, v skladu s statutom in zakonom.
Svojstvo delavca v združenem delu lahko pridobi vsakdo pod enakimi pogoji, če izpolnjuje in je dovršil starost 15 let ter je zdravstveno sposoben. Predvideno je, da imajo delavci pravico in dolžnost, da ustvarjajo pogoje za vključevanje novih delavcev v TOZD in za stabilnost in izpopolnjevanje v zvezi z napredkom materialne osnove in produktivnosti dela. Kadar pa se delavci odločijo, da se novi delavci vključijo v delovno skupnost, morajo to javno objaviti. Če se v delovno skupnost vključujejo novi delavci, ki bodo imeli posebna pooblastila in odgovornosti v delu (vodilni delavci), se njihovo vključevanje opravi na osnovi javnega razpisa. Drugače pa se delavec vključi v delovno skupnost z dnem podpisa samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti na delu.
Po podpisu samoupravnega sporazuma delavec pridobi pravice in prevzame obveznosti in odgovornosti, določene s samoupravnim sporazumom, statutom TOZD in s samoupravnimi sporazumi, ki so jih delavci te TOZD sklenili z delavci drugih temeljnih organizacij.
Predvidena je obveznost, da se delavcu pred podpisom samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti na delu, vroči statut TOZD in ta samoupravni sporazum, na vpogled pa se jim dajejo drugi samoupravni sporazumi, s katerimi so določene njegove pravice, obveznosti in odgovornosti v združenem delu.
Svojstvo delavca v združenem delu po osnutku zakona pridobi delavec ne glede na to, ali je v TOZD vključen za nedoločen ali določen čas in svoje pravice, obveznosti in odgovornosti uresničuje odvisno od časa, ko je na delu, rezultatov njegovega dela in prispevka, ki ga je dal za uresničitev rezultatov skupnega dela v TOZD.
3.	Medsebojne pravice in obveznosti
Kar se tiče urejanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu, osnutek zakona določa, da delavci
svobodno in enakopravno urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v delu s sklepanjem enega ali več sar moupravnih sporazumov v skladu s statutom. Delavci se zavezujejo, da uredijo zlasti pogoje vključevanja novih delavcev in način njihove izbire dela, ki jih opravlja vsak delavec v TOZD in pogoje za opravljanje teh del, dela, za katera imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti (vodilni delavci), primere in pogoje, pod katerimi delavci lahko ali so dolžni, da začasno opravljajo druga dela od tistih, ki so jih opravljali (razporejanje delavcev), trajanje in razpored delovnega časa, osnove in pogoje prenehanja dela delavcev v TOZD, potem osnove in merila razporejanja dohodka na sredstva za skupno osebno in skupno porabo in na sredstva akumulacije in skladov, osnove in merila razporejanja dela dohodka ustvarjenega na osnovi minulega dela delavcev, na sredstva za skupno osebno in skupno potrošnjo in na sredstva akumulacije in skladov, osnove in merila delitve sredstev za skupno osebno in skupno porabo na bruto osebne dohodke delavcev na osnovi njihovega in tekočega dela, kakor tudi način izkazovanja, obračunavanja in izplačila bruto osebnih dohodkov delavcev. Poleg tega so delavci zavezani, da uredijo tudi obveznosti delavcev na delu in njihovo disciplinsko, materialno in drugo odgovornost za kršitve delovnih obveznosti tako lažje kot hujše kršitve, postopek za ugotavljanje odgovornosti in ukrepe, ki se lahko podvzamejo zoper delavce zaradi kršitve delovne discipline, primere in pogoje odgovornosti delavcev za zmanjšanje dohodka in za povzročitev materialne škode ter postopek za ugotavljanje te odgovornosti, kakor tudi zaščito delavcev na delu, ukrepe, s katerimi se čuva in zavaruje delovna sredina delavcev, posebno zaščita žena, mladine in delovnih invalidov, pravice in obveznosti delavcev na izobraževanju in izpopolnjevanju po potrebah dela pogoje in način počitka in dopustov in druge pravice in obveznosti, ki jih delavci uresničujejo v temeljni organizaciji dela, kakor tudi pravice, ki jih imajo delavci po prenehanju dela na osnovi minulega dela.
V osnutku se precizira, da lahko delavci v temeljni organizaciji združenega dela z delavci v drugih temeljnih organizacijah v sestavu iste delovne organizacije iSklepajo samoupravne sporazume, s katerimi se določajo kriteriji in skupne osnove in merila za urejanje določenih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev na delu.
Projektant si je takole zamislil družbeni center v Lescah (maketa)
Tovariško srečanje 75 se bliža
Franc Vovk:
Tudi letos bo sindikalna organizacija organizirala tovariško srečanje delavcev in upokojencev Tovarne verig. Za razliko od lanskega leta, ko smo se srečali v Ribnem, se bomo letos dobili 6. septembra v Krpinu v Begunjah. Naj na kratko navedemo, kako bo prireditev potekala.
S srečanjem bomo pričeli ob 9.30 uri s koncertom godbe na pihala. Sledil bo enourni kulturni program, v katerem bo sodeloval pevski zbor Tovarne verig, folklorna skupina mladincev in harmonikaški orkester glasbene šole iz Radovljice. Nekako od 11.30 do 13. ure bodo potekala razna športna tekmovanja in družabne igre. Teh tekmovanj se bodo lahko udeležili vsi: moški, ženske in otroci. Lahko pa se bo vsak podal tudi na trim stezo, ki je v neposredni bližini prireditvenega prostora. Sodelovali bodo tudi leški taborniki, ki bodo prikazali nekaj svojih veščin. Ob 13. uri pa bomo pričeli zabavo s plesom, ki bo trajala do 19. ure, ko je mišljen tudi zaključek srečanja.
Povemo naj še, kako bo letos poskrbljeno za hrano in pijačo. Ob prihodu bo dobil vsak član kolektiva in upokojenec s posebnimi bloki, ki jih bomo razdelili že prej, v plastični vrečki tak imenovani vikend paket, v katerem bo nekaj prigrizka in pijače. Postavili pa bomo tudi stojnice, kjer bo lahko vsak, proti plačilu seveda, dobil hrano in pijačo.
Za prevoz do Begunj posebej ne bo poskrbljeno, ker bi bilo to vezano s prevelikimi stroški. Vse udeležence prosimo, da se poslužijo rednih avtobusnih zvez z Begunjami ali pa pridejo na srečanje z lastnimi vozili in parkirajo na posebej za to urejenem prostoru. Ne bo odveč, če prinesete s seboj tudi kakšno odejo ali zložljiv stol.
Pa še to. V primeru slabega vremena bomo srečanje organizirali v nedeljo 7. septembra.
Vabimo vse člane kolektiva, njihove ožje svojce, posebno pa naše upokojence, da se srečanja udeležijo v čim večjem tševilu. Torej, 6. septembra na svidenje v Krpinu!
4.	Oblike organiziranja dela
Glede oblik organiziranja dela je predvideno, da se lahko formirajo delovne skupine, proizvodni oddelki ali druge oblike organiziranja v delovnem procesu; kakor pa je s samoupravnim sporazumom predvideno, delavci svoje pravice, obveznosti in odgovornosti ha delu uresničujejo v temeljni organizaciji združenega dela, v delovnih skupinah, proizvodnih oddelkih ali drugih oblikah organiziranja v delovnem procesu.
Delovni čas in razporeditev delovnega časa delavci določajo v temeljni organizaciji združenega dela, tako da zagotovijo čim popolnejše koriščenje sredstev za delo in čim racionalnejšo uporabo svoje delovne sposobnosti, kakor tudi da zagotovijo medsebojno usklajenost skupnega dela in dela z delavci v drugih temeljnih organizacijah.
Svoje pravice na omejen delovni čas, počitek in odsotnosti z dela, varstvo pri delu, posebno zaščita žena, mladine in invalidov ter druge pravice, s katerimi se zagotavlja njihovo socialno varstvo pri delu, delavci uresničujejo v skladu z zakonom in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami v svoji temeljni organizaciji združenega dela.
Predvideno je, da delavcu lahko preneha lastnost delavca v združenem delu na osnovi sporazuma z ostalimi delavci na podlagi njegove volje, sklepa drugih delavcev brez njegovega pristanka in na osnovi samega zakona. To pa na osnovi sporazuma z drugimi delavci samo, če je tako sporazum sklenjen v pismeni obliki na osnovi enostranske izjavljene volje, da ne želi delati v temeljni organizaciji pod pogoji, določenimi s
(Nadaljevanje na 6. strani)
Če delavci ne uskladijo samoupravnega sporazuma, družbeni pravobranilec samoupravljanja, organ samoupravne delavske kontrole in skupščina družbeno politične skupnosti lahko pokre-nejo spor pri sodišču združenega dela zaradi uskladitve samoupravnih isporazumov.
Osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih na delu, pripravi delavski svet temeljne organizacije združenega dela, ki ga obravnavajo delavci v vsakem delu temeljne organizacije, ki voli delegate v delavski svet. Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpišeta dve tretjini skupnega števila delavcev v temeljni organizaciji združenega dela.
Predvideno je, da sindikat lahko da iniciativo za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, oziroma za sklenitev družbenega dogovora, s katerim se določijo kriteriji za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev na delu.
Glede načina uresničevanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti na delu je v osnutku zakona predvideno, da delavci svoje pravice in obveznosti, odgovornosti uresničujejo v temeljni organizaciji združenega dela.
V temeljni organizaciji delavci organizirajo svoje delo na tak način, da v skupnem delu čim uspešnejše uresničujejo naloge, ki izhajajo iz samoupravnih načrtov in samoupravnih sporazumov, ki so jih sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah, kakor tudi, da čim bolj neposredno uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v delu.
Obisk v šoli
Jernej Vovk
Nenehen razvoj tehnološkega postopka obdelave materiala v tovarni ob redni proizvodnji, nujno kaže, da bo potreba po poklicnih delavcih vedno večja. Splošno pa je znano, da kljub potrebam število učencev posebno za določene poklice upada. Ta problem pa povzroča v gospodarskih organizacijah precejšnje težave. Vzporedno s proizvodnim programom je treba skrbeti za ustrezne kadre. Da zagotovimo kvantitativno proizvodnjo, nameščajmo po obratih sodobne novejše stroje, ki naj zamenjajo izrabljene stroje in tako omogočimo razvoj tovarne. Prav tako je potrebno usposobiti zadostno število kvalificiranih delavcev različ-
samoupravnim sporazumom. Lastnost delavca v združenem delu pa lahko preneha, ko delavci v temeljni organizaciji odločijo, da delavcu preneha lastnost delavca zaradi tega, ker je izpolnil pogoje za starostno upokojitev ali če delavec zaradi neizpolnjevanja svojih obveznosti iz združenega dela huje krši skupne interese drugih delavcev ali temeljne organizacije združenega dela (hujša kršitev delovne obveznosti).
V osnutku zakona je predvideno, da kadar iz ekonomskih razlogov preneha potreba za delo določenega števila delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, so delavci dolžni, da preverijo in ugotovijo, zaradi kakšnih razlogov je temeljna organizacija prišla v tak položaj. če ugotovijo da je iz objektivnih razlogov zašla v tak ekonomski položaj, delavci v sporazumu z delavci drugih temeljnih organizacij, s katerimi so povezani s skupnimi plani in drugimi skupnimi interesi o uresničevanju dohodka, odločijo o razporeditvi delavcev v isti ali drugi organizaciji; če pa delavec odkloni, da bi delal na delih, ki ustrezajo njegovi strokovni usposobljenosti, po sklepu delavcev v temeljni organizaciji mu lahko preneha lastnost delavca v združenem delu.
če pa se ugotovi, da je temeljna organizacija po krivdi določenih delavcev prišla v tak ekonomski položaj, da ne obstoji potreba za delo določenega števila delavcev, delavci lahko odločijo, da takim delavcem preneha lastnost delavca v skladu s kriteriji, določenimi s sa-
nila poklicev, ki bodo sposobni te novejše stroje pravočasno popravljati in izdelovati potrebna orodja za tekočo proizvodnjo.
Pomanjkanje učencev za poklice je prisotno nekaj let nazaj tudi v naši tovarni. Saj je znano, da se vsako leto na razpise prijavi premajhno število novih učencev. Morda se premalo zavedamo kakšne posledice zaradi tega lahko nastanejo. Izobraževanje kvalificiranih delavcev je dolgotrajen proces, saj mine nekaj let, predno usposobimo dobre kvalificirane delavce. Navzlic temu, da deluje na območju občine posebna strokovna služba, ki s predavanji po šolah usmerja učence za dolo-
moupravnim sporazumom.
Nadalje osnutek zakona predvideva, da delavcu lahko preneha lastnost delavca v združenem delu, če zaradi tehnoloških ali drugih izpopolnitev, ki prispevajo k povečanju produktivnosti dela in večjemu uspehu temeljne organizacije združenega dela, preneha potreba za njegovo delo v tej organizaciji. V tem primeru so delavci temeljne organizacije dolžni, da takemu delavcu zagotovijo drugo delovno mesto v isti ali drugi organizaciji ali skupnosti.
Na osnovi samega zakona delavcu preneha lastnost delavca, če je s predpisom z zakonom določeno, da je delavec popolnoma nesposoben za delo, če je delavcu zabranjeno opravljanje dela na delovnem mestu, na katerem dela, če je delavec obsojen na zaporno kazen v trajanju več kot eno leto ali če je delavcu izrečen vzgojni ali varstveni ukrep v trajanju več kot 6 mesecev.
Vse določbe tega zakona o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela se uporabljajo tudi za delavce v drugih delovnih skupnostih, če s posebnim zakonom ni drugače določeno.
Kadar sestavljena organizacija združenega dela preneha obstojati, so osnovne organizacije v njenem sestavu dolžne, da v skladu s samoupravnim sporazumom prevzamejo delavce delovne skupnosti skupnih služb sestavljene organizacije.
čene poklice, se stanje ni bistveno spremenilo. Na teh predavanjih se učence tudi nazorno seznanja, koliko prostih učnih mest za različne poklice je na voljo v gospodarskih organizacijah. Statistični podatki za Gorenjsko kažejo, da ostane preko 50 % določenih učnih mest nezasedenih, ker upada interes učencev za poklice.
S problemom pomanjkanja učencev za poklice se ukvarjamo nekaj let tudi v naši tovarni. Na podlagi takega stanja in ob razmišljanju, kako ubrati pravilno pot, da pridobimo večje število novih učencev za določene poklice, sem predlagal kadrovskemu oddelku naslednje:
Organizirajmo obiske v vseh osnovnih šolah v okoliških krajih pred koncem šolskega leta. Učencem osmih razredov naj bi posredovali jasen program predavanja. Z nazornim posredovanjem naj bi učencem približali pomen dela vseh poklicnih delavcev v tovarni.
Učencem naj bi na kratko prikazali zgodovino podjetja, razvoj, strukturo zaposlenih ter kakšne izdelke v tovarni izdelujemo. Nazorno naj se učencem prikažejo opisi del poklicnih delavcev ter katere vrste poklicev se učenci v tovarni lahko izučijo. Ob tem naj učencem pokažemo tudi nekatera orodja in delo poklicnih delavcev v tovarni. Tako bi učenci spoznali, da so prav poklicni delavci prvi oblikovalci vseh proizvodov v tovarni. Končno bi učencem podrobneje prikazali sistem nagrajevanja.
Potreba po poklicnih delavcih bo vedno večja. A ne samo to, danes že lahko ugotavljamo, da je vrednost opravljanja dela poklicnega delavca prav takšna kot strojnega tehnika. Prav tako so si blizu po višini mesečnih dohodkov. Iz navedenega sledi, da se bo vrednost poklicnega dela stalno stopnjevala.
Po skupnem dogovoru nakazanega programa z vodjem kadrovskega oddelka sva si delo razdelila ter se pripravila za obiske v šolah. Skupna želja pred obiskom je bila, pridobiti čim več učencev iz okoliških vasi za uk enega od poklicev, ki jih v tovarni nujno rabimo.
Obiskali smo naslednje osnovne šole; Zg. Gorje, Bled, Bohinjska Bistrica, Zabreznica in Radovljica. Na vseh obiskih v omenjenih šolah so učenci 8. razreda z zanimanjem poslušali predavanje. Še poseben interes so pokazali učenci, ko je bilo poleg predavanja prikazano nekaj orodij, delo orodjarjev, strugarjev in rezkalcev, s katerimi na proizvodnih strojih proizvajamo izdelke.
Prvo zbližanje z učenci v osnovnih šolah je torej očitno pokazalo, da so le-ti premalo seznanjeni z delom poklicnih delavcev v tovarni. Prav tako ne poznajo pomena dela po-
klicnih delavcev, kakor tudi ne možnosti napredovanja pri delu kvalificiranih delavcev. Zato upravičeno lahko sklepam, da je bila odločitev za obiske v osnovnih šolah pravilna. Kazalo bi torej zastavljeno pot nadaljevati. Tako bi bilo učencem na šolah omogočeno, da pravočasno spoznajo določene poklice v tovarni ter se odločijo za svojo živ-ljensko pot.
Ko ocenjujem opravljeno delo, z zadovoljstvom ugotavljam, da se nekateri rezultati že kažejo. Ob prvem srečanju z učenci v šolah smo se tudi nekaj koristnega naučili. Spoznali smo namreč, kaj učence najbolj zanima. Zato je treba za nadaljno sodelovanje nekatere teme predavanja nazorneje pripraviti. Tako pripravljeni naj bi v novem šolskem letu obiskali že tudi učence v 7. razredu.
Omenil sem že, da rezultate obiskov že zaznavamo. Tu imam v mislih večje število prijavljenih učencev za uk raznih poklicev v tovarni. Pred začetkom novega šolskega leta imamo prijavljenih 15 učencev za uk. Sicer ne trdim, da je večje število prijavljenih učencev za poklice neposreden plod srečanja z učenci v šolah. Toda, če primerjamo, da smo lani uspeli dobiti za uk le 3 učence, razen 6 učencev iz Bosne, s katerimi smo sklenili ob koncu leta pogodbe, le na priporočilo poklicne šole.
Iz teh podatkov lahko ugotavljam, da je pripisati obisku uspeh. Pomembni rezultati pa bodo bolj vidni morda šele v nekaj letih. Končno je treba omeniti, kako velik interes in željo za nadaljnje sodelovanje so pokazale posamezne šole. Tu želim predvsem omeniti posebno naklonjenost pedagogov in učencev Osnovne šole Radovljica. Na omenjeni šoli je bila takoj po obisku izražena želja za poučno ekskurzijo v tovarni. Vodstvo tovarne je takoj privolilo na ogled obratov in vrst proizvodnih procesov. V štirih skupinah si je tovarno ogledalo okoli 130 učencev štirih oddelkov 7. razreda. Pri ogledu tovarne so učenci pokazali veliko zanimanje za potek proizvodnje. Pri obrazložitvi so učenci praktično spoznali, kako se material na strojih v orodju preoblikuje v zahtevane oblike izdelkov, bodisi v toplem ali hladnem stanju. Seznanili so se tudi z vrsto proizvodnje in namenom porabe izdelkov za domače in zunanje tržišče. Ekskurzija je učencem 7. razreda delno omogočila, da se bodo drugo let isti učenci, ki čutijo sposobnost in veselje za uk v določenem poklicu, laže odločili za pravi poklic. Poleg tega so učenci po ekskurziji spoznali, kako proizvaja najvècja tovarna v tem kraju, ki daje mnogim prebivalcem delo za sorazmerno dober kos kruha.
(Se nadaljuje)
Ne samo vroče, ampak tudi težko
Obvestilo
Ljubljanska banka nas je obvestila, da bo prodajala olimpijske srebrnike posvečene XXI. olimpijskim igram, ki bodo leta 1976 v Montrealu (Kanada).
Olimpijske srebrnike je izdala kanadska vlada in so redek primer lepega spominskega darila. Celotno izdajo sestavlja sedem serij z raznimi motivi (olimpijski, geografski, prvi kanadski športi, atletske discipline, navtične discipline, moštveni športi in spominska izdaja). Na zadnji strani vseh kovancev je podoba kraljice Elizabete II. Za absolutno kvaliteto jamčita Kraljeva kovnica v Hullu Qnebeck in kanadska vlada.
Olimpijski srebrniki so krasen spomin na enkraten dogodek in darilo, ki ga bo vsakdo cenil.
Prvo serijo že lahko kupite v vseh poslovnih enotah Ljubljanske banke.
Uredništvo
(Nadaljevanje s 5. strani)
PRIPRAVLJEN NOV OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Podatki o nesrečah pri delu za I. polletje 1975
Podatki o nesrečah pri delu za prvo polletje 1975 so glede na isto obdobje lani ugodnejši in so odraz pozitivnih pogledov na razvoj varstva pri delu v naši OZD. Navedene podatke primerjamo s podatki za isto obdobje iz leta 1974. število nesreč in izgubljenih dni zaradi nesreč je prikazano ločeno po TOZD oziroma sektorjih, vsi ostali pa za celotno OZD.
TOZD — sektor
Število nesreč Izgubljenih dni 1974	1975	1974	1975
EOS in OTK	1	1	22	9
Komercialni sektor	—	1	—	1
TOZD Orodjarna	3	3	19	26
TOZD Vijakarna	9	2	95	50
TOZD Verigama	11	12	149	122
TOZD Kovačnica	15	16	198	344
TOZD Sidrne verige	11	1	165	133
TOZD Vzdrževanje	11	3	170	34
SKUPAJ OZD	61	39	818	731
V	prvem polletju letos se je poškodovalo 35 moških ali 3,10% na število zaposlenih in 4 ženske ali 0,35%. V istem obdobju lani pa je poškodbe utrpelo 51 moških ali 4,58 % in 10 žensk ali 0,89 % na število zaposlenih.
V	prvem polletju letos nismo zabeležili nobene težje nesreče, lani v istem času pa 3.
Nesreče po dnevih so se dogajale takole: ponedeljek 8 (13), torek 11 (7), sreda 3 (15), četrtek 3 (11), petek 6 (8), sobota 7 (7) in nedelja 1 (1). Številke v oklepajih pomenijo število nesreč v I. polletju 1974.
Vzroki nesreč: delovni stroji 5 (14), dvigala 1 (0), kotli, posode pod pritiskom 1 (0), prometna sredstva 5 (5), ročno orodje 6 (3), kamen, zemlja, pesek 0 (1), železo in druge kovine 21 (29), snovi v tekočem stanju 0 (2), delovna pota in prehodi za ljudi 1 (2), delovna mesta na odrih in lestvah 1 (0) in poti na delo in z dela 1(1).
Nesreč, ki jim je bil vzrok osebni faktor, je bilo 34 (53), delovno okolje 5 (6), in ostali vzroki (neopredeljeno) 0 (2). Številke v oklepajih pomenijo število nesreč v prvem polletju 1974.
Poprečno število izgubljenih delovnih dni na eno nesrečo v I. polletju 1975 je bilo 18,74 delovnih dni, lani v istem času pa 13,40 delovnih dni.
Tudi v bodoče pričakujemo sodelovanje in vsestransko prizadevanje vseh zaposlenih pri preprečevanju nesreč pri delu.
Na koncu nekaj besed o osebnih zaščitnih sredstvih. Izkazalo se je, da večja vlaganja v osebna zaščitna sredstva zmanjšujejo nesreče pri delu. Iz evidence o osebnih zaščitnih sredstvih ugotavljamo, da smo v ta namen porabili približno 250,00 novih dinarjev. Pri dodeljevanju osebnih zaščitnih sredstev smo največ pozornosti posvetili zaščiti rok, saj smo izdali 1704 pare raznih vrst rokavic. Ta količina je po naši oceni najbrž prevelika, vzrok za to je predvsem slaba kvaliteta rokavic. Delavci se venomer pritožujejo, da se jim rokavice izrabijo še pred rokom, ki je določen za dobo trajanja.
Služba varstva pri delu se že dalj časa prizadeva rešiti to vprašanje pri proizvajalcih, vendar doslej brez uspeha. Podobno stanje kvalitete smo ugotovili tudi pri ostalih osebnih zaščitnih sredstvih. O tem problemu smo seznanili tudi Republiško inšpekcijo za delo, kjer so nam zagotovili, da bo za to področje organizirana posebna inšpekcijska služba. Kdaj se bo to uresničilo, je torej odvisno le od tega organa.
Čeprav sm izdali večjo količino osebnih zaščitnih sredstev, smo lahko zadovoljni, saj smo s tem v prvem polletju 1975 število nesreč zmanjšali za 36,1 % glede na preteklo leto.
Iz poročila SVD
Otroško varstvo — pereč problem
Ker tvorijo polovico vseh zaposlenih žene, je ureditev otroškega varstva nujnost, ki zahteva angažiranost vseh družbenih, političnih ter gospodarskih dejavnikov. Investicijski program gradnje vzgojno varstvenih ustanov Občine Radovljica predvideva izgradnjo VVU Lesce šele v letu 1980 (zajeta bo v urbanističnem načrtu Lesc, na področju za Družbenim centrom). Zato se je tega problema že v začetku letošnjega leta z vso resnostjo lotila tudi sindikalna organizacija TVL in v ta namen izvedla med člani kolektiva anketo, katere rezultati so bili objavljeni v tovarniškem glasilu št. 1 v februarju letos.
Tudi trgovsko podjetje Murka zaposluje večinoma žene, zato je otroško varstvo pri njih še posebno pereče. Razmišljali so že o lastni izgradnji vzgojnovarstvene ustanove. Ker pa je skupna gradnja veliko cenejša in primernejša, se njihovo podjetje zainteresirano priključuje akciji za čimprejšnjo izgradnjo vrtca v Lescah. Pritegniti pa bi bilo potrebno tudi ostale delovne organizacije tega področja.
V okviru KS Lesce je bil ustanovljen Odbor za socialna vprašanja, šolstvo in otroško varstvo. V pristojnost tega odbora spada tudi problematika otroškega varstva in reševanje le-tega. Odbor je na vseh sejah razpravljal o tem vprašanju, na svojo 5. redno sejo pa je poleg članov odbora povabil tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij na vasi (prisotni: tov. Koman, tov. Vidmar, tov. Pogačnik), predstavnika TVL (prisoten tov. Rems), predstavnika trgovskega podjetja Murka Lesce (prisotna tov. Ravnikarjeva) ter ravnateljico Vzgojnovarstvene ustanove Radovljica tov. Tadinovo. Imenovana je bila posebna delegacija v sestavi: Marinko Tatjana (predsednica Odbora za soc. vprašanja, šolstvo in otroško varstvo — od strani KS Lesce), tov. Koman (od strani SZDL Lesce), tov. Rems (TVL), tov. Ravnikarjeva (Murka, Lesce), ki naj bi poizkušala dobiti na Občinski skupščini Radovljica soglasje za pridobitev urbanističnega dovoljenja za gradnjo vzgojnovarstvene ustanove v Lescah, na Šmidovi plani, katere lastnik je TVL. Ta je pripravljena gradnjo tudi sofinancirati.
Dne 18. 7. 1975 je omenjena delegacija obiskala predsednika Skupščine občine Radovljica, dipl. ing. Pernuša. Pri razgovorih so bili navzoči poleg članov delegacije in predsednika občine še glavni direktor TVL dipl. ing. Golc, tov. Rebec, in tov. Jere. Vsi navedeni so si na licu mesta ogledali tudi predlagano lokacijo in se z gradnjo načelno strinjali. Predsednik Skupščine občine Radovljica se je obvezal, da bo sprožil postopek za urbanistično ureditev tega zemljišča (bivša Šmidova plana). Poleg vzgojno varstvene ustanove, ki bi lahko nudila
varstvo okoli 100 otrokom, naj bi urbanistični načrt predvideval tudi otroško igrišče, družbeno in individualno izgradnjo. Po zagotovilu ing. Pernuša bodo prvi rezultati tega razgovora znani že sredi meseca avgusta.
Ce bodo vse potrebne priprave za realizacijo izgradnje vzgojnovarstvene ustanove
Vitomir Rems, varn. ing.
Zbrani statistični podatki na področju varstva pri delu kažejo, da se na svetu letno pri delu poškoduje povprečno 15 milijonov delavcev. Zaradi raznih poklicnih bolezni zboli vsako leto okoli 3 milijone delavcev. V naši državi se vsako leto poškoduje pri delu okoli
250.000	delavcev, kar predstavlja več kot 4 milijone izgubljenih delovnih dni. Pri delu se smrtno ponesreči več kot 500 delavcev. Ekonomske izgube zaradi nesreč pri delu in
urejene do konca letošnjega leta tako, da bi se s samo gradnjo že prihodnjo spomlad lahko pričelo, bi bil to vsekakor velik doprinos k boljšemu in efektnejšemu delu naših delavcev in naj lepše darilo zaposlenim ženam v mednarodnem letu žensk.
BM
poklicnih bolezni v naši državi niso majhne. Po oceni znaša ta izguba 5 milijard novih dinarjev in odpade na eno nesrečo pri delu 16.000 novih dinarjev škode. V Jugoslaviji se vsako minuto poškodujeta pri delu dva delavca in zaradi tega izgubimo vsako minuto
32.000	novih dinarjev. Ta dejstva in ugotovitve nas venomer silijo v razmišljanje o negativnih učinkih nesreč pri delu tudi v naši OZD. Naloga nas vseh pa je, da bi varstvo pri delu postalo uspešnejše.
Boljši delovni pogoji — večja varnost
K množici stanovanj sodi tudi ustanova za varstvo otrok
Krvni davek zaradi
pomanjkanja varstva pri delu
1 »v»
nisi
Kadrovske spremembe
junij—julij
Tudi miš v je nevarna
Vitomir Rems, varn. ing.
Izposodili smo članek iz vzgojno varstvenega časopisa »SREČNO«. Vsebina tega članka ni samo zanimiva, temveč tudi poučna za vsakogar od nas, zato ga v celoti objavljamo.
Nesreč v zasebnih gospodinjstvih je vse več. S sodobnimi pripravami ravnajo ljudje kar se da neprevidno ali pa pride do nesreč zaradi nevednosti. Nevedni se uče iz napak. To pa pride drago.
»Kdo bi si mislil?« so muovali ljudje, ki so slišali za nenavadno nesrečo s plinom ... »da bo miš povzročila eksplozijo. Ne, to vendar ni mogoče!«
Pa je vendar bilo tako. Okrog 3. ure zjutraj, ko je vsa družina spala, je odjeknila močna eksplozija v zasebni hiši. Lastnika hiše, njegovo ženo in njuna otroka — štiriletnega dečka in dvomesečno deklico, je eksplozija butana-pro-pana dobesedno s posteljami vred vrglo iz hiše. Hiša pa se je sesula, kot bi bila iz igralnih kart. Eksplozija je bila ta-
Kvalimetrija je nov pojem v kontroli kakovosti. Sovjetski znanstveniki so leta 1967 predlagali tak naziv za novo področje znanstvenega udejstvovanja, ki naj bi skušalo najti način, kako kakovost izraziti s kvantitavnimi kazalci. Kvalimetrija je znanost, ki oblikuje znanstvene metode za merjenje in kvantificiranje kakovosti proizvodov. Ta nova znanost se je porodila iz težnje za absolutnim opredeljevanjem kakovosti proizvoda v zmedi med seboj često povsem različnih zahtev glede kakovosti v nepregledni množici različnih proizvodov. Običajno gledamo na kakovost kot na
ko huda, da je porušila pregrado in nosilne stene hiše in vrgla vrata in okna 25 metrov daleč.
Vzrok nesreče?
Ugotovili so, da je do eksplozije prišlo zaradi poškodovane gumijaste plinske cevi. To cev, ki je vodila od butanske jeklenke do plinskega štedilnika, je pregrizla — miš. Zaradi poškodovane plinske cevi je pričel iztekati plin in ko je prišlo do ustrezne mešanice plina z zrakom, je iskra elektromotorja v hladilniku vžgala zmes in nato povzročila eksplozijo.
Stanovalci se na srečo niso huje poškodovali, pač pa je ocenjena škoda na hiši nad
200.000,00 dinarjev.
Postanite tudi vi naročnik glasila »SREČNO«. To je edini slovenski varstveno vzgojni strokovni časopis, ki obravnava vprašanja varstva ljudi pri delu. Zato ga priporočamo vsem vodjem, delovodjem, skupinovodjem ter članom DS TOZD. Informacije dobite na SVD.
relativno kategorijo, ker je v snovni rezultat primerjave proizvodov in njihove uporabnosti. V svojem povratnem učinku na proizvodnjo pa je kakovost nujna tudi kot kategorija politične ekonomije in pomeni tudi vrednotenje oziroma merjenje koristnosti družbenega dela.
Kvalimetrija se praktično ukvarja z razvijanjem metod za določevanje številčne vrednosti kakovostnih opredelitev. Zbira in obdeluje začetne podatke za ustrezen izračun in postavlja zahteve glede točnosti izračunov. Dalje se ukvarja z razvojem metod za določevanje optimalnih vrednosti ka-
N O V OSPRE JETI DELAVCI:
Komercialni sektor:
Valjavec Alojz
Komercialni sektor OR:
Kuščar Anton
Splošni sektor:
Birk Miroslav, Štular Cveto, Benič Ermeljanda, Kunšič Helena, Dežman Helena, Ferjan Gabrijel.
TOZD Orodjarna:
Sever Danijel, Hočevar Bojan, Justin Dušan, Mulej Jože, Kunčič Stanko, Pristavec Branko.
TOZD Vzdrževanje:
Ovsenik Pavel, Kovačič Marjan, Čuden Silvo, Stržinar Franc, Pertnač Martin, Kokalj Janez, Golc Iztok, Mandelc Franjo, Šmit Ivo.
TOZD Vijakarna:
Urukalo Ilinka, Ulčar Marko, Osenčič Sašo, Kovač Darko, Petojevič Sava.
TOZD Verigama:
Kralj Alenka, Kramar Nada, Kralj Metka.
TOZD Kovačnica:
Todorovič Mitar.
TOZD Sidrne verige:
Kneževič Marko, Žajdlik
kovostnih kazalcev za načrtovanje izboljšanja kakovosti in standardizacije. Reševanje teoretičnih, metodičnih in praktičnih težav je pri kvalimetriji povezano z visoko stopnjo zapletenosti. Kvalimetrija uporablja in tudi razvija tri metode različnih lastnosti proizvoda:
—	z instrumenti,
—	z občutkom in
—	kombinirano metodo.
Kvalimetrija se danes dokaj na široko poslužuje verjetnostne teorije in statične tehnike. Statistična analiza igra danes pomembno vlogo v kvalimetriji, čemur so vzrok številne okoliščine. Mnogi kazalci kakovosti proizvoda so že sami po sebi statistične narave. Vključujejo na primer točnostne značilnosti strojev, orodij in merilnih instrumentov (razpon, standardni odklon), kazalce zanesljivosti (verjetnost napake, srednjo vrednost časa med napakami, količina napak) in kazalce življenjske dobe (srednje vrednosti življenjske dobe).
Trošenje kazalcev kakovosti lahko najdemo pri vseh proizvodih, ki se proizvajajo v večjih količinah. Količinsko jih lahko najdemo pri vseh proizvodih, ki se proizvajajo v večjih količinah.
Poudariti je treba, da je možno uporabiti za razreševanje zapletenih problemov kva-limetrije kompleksne matematične metode in prek njih računalnike.
Marjan, Krbavec Ivica. ODŠLI:
Komercialni sektor OR:
Kunc Matija
Splošni sektor:
Birk Miroslav
TOZD Vzdrževanje:
Veren Stanko, Smolej Tonček, Skoporec Ignac, Inato-vič Josip.
TOZD Vijakarna:
Ovsenik Franc, Hozjan Matija, Vidic Janez, Varl Alojz.
TOZD Verigama:
Kralj Metka, Kralj Alenka, Kramar Nada.
TOZD Kovačnica:
Vindiš Danijel, Kajdiž Jože, Vilfan Zdravko, Kukič Milan, Majcen Jože.
TOZD Sidrne verige:
Ignjatovič Stanoje.
POROČILI SO SE:
Zgonc Marija iz TOZD Verigama
Peternelj Marija iz Komercialnega sektorja
Žemva Karel iz Priprave dela
Bevc Jože iz TOZD Verigar-na
Izredno pomemben instru ment uresničevanja vodilne idejnopolitične vloge ZK v naši družbi je kadrovska politika. ZK se mora organizirano vključiti v proces kadrovske politike. Organizacija ZK se bo morala vprašati ter podati analizo, kaj je storila za to pomembno nalogo, ki nam jo nalagajo dokumenti 10. kongresa ZKJ. Takšna analiza je potrebna zaradi programa dolgoročnega razvoja in družbenih načrtov, katerih uresničevanje terja sistematično, organizirano izbiro, strokovno in politično izobraževanje ter smotrno uporabo znanja in izkušenj vseh ljudi.
Potrjeno je dejstvo, da razredni kriterij v kadrovski politiki nudi tudi najširšo in najbolj zanesljivo osnovo za izbiro kadrov. Ocenjujemo, da so se razbili monopoli skupin in posameznikov, ki so pridigali o »nevmešavanju« ZK v kadrovsko politiko, da bi na ta način obdržali lastne priviligi-rane politične pozicije. Lahko trdim, da kadrovska politika pri nas še ni usmerjena za
Stipetič Gordana iz TOZD Verigama
Gumzej Anton iz TOZD Verigama
Resman Ivan iz Proizvodnega sektorja
Kovač Boris iz TOZD Vzdrževanje
Hvala Zora iz TOZD Vija-kama
Brezovnik Ljubo iz TOZD Vzdrževanje
Benedik Vanda iz Tehničnega sektorja in Hozjan Jože iz TOZD Kovačnica
RODILI SO SE:
Dubrovac Živku iz TOZD Verigama — sin Siniša
Džekanovič Milici iz TOZD Vijakarna — sin Tedo
Vrečko Milanu iz TOZD Vijakarna — hči Andreja
Legat Zdravku iz TOZD Verigama — hči
Beravs Branetu iz TOZD Vzdrževanje — sin Tilen
Meze Francu iz Komercialnega sektorja — sin Jurij
Javorič Tilki iz TOZD Vijakarna in Javorič Karlu iz TOZD Orodjarna —- sin Danijel
Kozamernik Marjani iz EOS in Kozamernik Janezu iz TOZD Kovačnica — sin Janez
Iz kadrovskega oddelka
izgrajevanje splošnih načel današnje družbe. Ugotavljam, da je takšna zasnova kadrovske politike podobna personalni, ki nima nič skupnega z izgrajevanjem izraženih načel, načrtovanju, izobraževanju in razporejanju ljudi po vnaprej določenih merilih in osebnih kvalitetah. Tega občutljivega in odgovornega dela ne moremo nadomestiti s personalno politiko, še manj pa s personalno kombinatoriko. Ko ni prave kadrovske politike in objektivnih kriterijev, takrat tudi ni uspešnega uresničevanja stališč in resolucij 10. kongresa ZKJ o »neločljivi moralnopolitični dn strokovni kvaliteti in izbiri ljudi«.
Kadrovska politika naj bi slonela na širokem družbenem dogovoru vseh družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti. Do sedaj so bili to le dogovori posameznikov, ki so za svoje interese ohranjali navade in prakso. Takšne posameznike bomo morali predvsem v OZK odkrivati in z njimi obračunati, kajti le tako bomo izpolnjevali odloke 10. kongresa ZKJ.
Ob otvoritvi novega počitniškega doma. Resni obrazi, toda notranje zadovoljstvo
Kvalimetrija
Franc Hanžič
Kadrovska politika
Franc Hanžič
Sport
Branko Humar
Nogomet za pokal Staneta Perca
V soboto, dne 9. avgusta je bil na igrišču na čagi v Lescah tradicionalni nogometni turnir, ki ga organizira NK Lesce vsako leto v počastitev spomina na pokojnega športnika in družbe-no-političnega delavca Staneta Perca. Kot vsako leto je tudi letos uspelo prirediteljem pridobiti k sodelovanju samo kvalitetna moštva, kot so: NK, LTH, NK Triglav in NK Tržič, saj so vsi trije klubi v pretekli sezoni igrali v slovenski nogometni ligi. Poleg teh treh moštev pa so seveda nastopili tudi domačini, ki so tokrat nastopili z nekaterimi novimi igralci.
Tekmovanje oziroma turnir se je igral tako kot vsako leto. Izžrebani so bili pari za dopoldansko predtekmovanje, poraženca sta se popoldne pomerila za tretje oziroma četrto mesto, zmagovalca pa za prvo oziroma drugo mesto. Glede na to, da so morali igrati po dve tekmi, je bil določen čas 70 minut.
Dopoldne sta se v prvi tekmi srečala Triglav in Tržič. Tekma je bila dokaj razburljiva, saj sta se obe moštvi trudili za zmago, še posebno Triglav, ki je bil lanski zmagovalec. Toda niti enemu niti drugemu moštvu ni uspelo priboriti prednosti v golih, ki bi mu prinesla zmago in tekma se je v regularnem času končala neodločeno 1:1. Da bi dobili zmagovalca, je bilo na vrsti streljanje enajstmetrovk. Pri tem so bili Trži-čani nekoliko uspešnejši, saj so štirikrat potresli mrežo, igralci Triglava pa samo trikrat in tekma je bila tako zaključena z rezultatom 5:4 za Tržič. Tržič je postal tako prvi finalist.
Največje zanimanje je, kar je razumljivo, vladalo za drugo tekmo, ko so se Leščani pomerili z LTH. Vse je zanimalo, če se bo domačinom posrečilo zaustaviti nevarne in izkušene slovenske ligaše, da bi izvlekli vsaj neodločen rezultat, že začetek
Upokojitve
Hozjan Matija, rojen 21.
2.	1916 — stiskalec I. v TOZD vijakarna, je bil v naši delovni organizaciji zaposlen od 5.
8.	1957 dalje. Tov. Hozjan je bil invalidsko upokojen 7. 7. 1975.
Upokojenemu delovnemu tovarišu se za dolgoletni delovni prispevek zahvaljujemo, obenem mu želimo veliko zdravja.
Iz kadrovskega oddelka
tekme je pokazal, da se bodo domačini izredno upirali in da bodo trd oreh za nasprotnika. Tekma je bila polna razburljivih in nevarnih trenutkov pred obema goloma. Leščani so bili pred golom uspešnejši in so dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo, nasprotniki pa samo enkrat in tekma se je končala z rezultatom 2:1 za Lesce. To je bila za Leščane velika in zaslužena zmaga, za katero feo bili zaslužni v glavnem vsi igralci in domačini so postali drugi finalisti popoldanskega finala.
Popoldne sta se v malem finalu najprej pomerila Triglav in LTH. Tekma se je začela precej medlo, igralo se je v glavnem na sredini igrišča. Pobegi so bili le redki. Prvi so povedli igralci Triglava, toda ta gol jim ni prinesel sreče. Nasprotniki so postali nevarnejši, njihovi napadi so bili vse uspešnejši, saj so do konca kar štirikrat potresli mrežo, Triglavu pa to ni uspelo niti enkrat več. Končni rezultat tekme je bil 4:1 za LTH, ki je tako osvojil tretje mesto.
Za veliki finale se je zbralo ob igrišču rekordno število gledalcev, ki so navijali v glavnem za domačine. Začetek tekme je bil dokaj obetajoč za domačine, saj so že kmalu povedli z 1:0, kar je dvignilo na noge navdušene navijače. Toda, je že tako, kot v predhodni tekmi, da moštvo, ki prvo potrese mrežo, ne zmaga. Tudi na tej tekmi je obdržalo to pravilo. Po uspešnem golu domačinov so le ti nekaj časa še nevarno napadali in se tudi trudili, potem pa so nekoliko popustili, kar so Trži-čani izkoristili in izenačili na 1:1. Kmalu za tem pa so se gostje povzpeli celo v vodstvo z 2:1. Po tem golu so domačini spet nekoliko oživeli, izvršene so bile nekatere zamenjave v moštvu, toda mreže niso mogli potresti, čeprav so imeli dve izredni priložnosti za to. Prvo je zgrešil Poljanec, ko je iz lepe situacije z bližine gola streljal preko vratnice, v drugi pa je imel Robnik smolo, kar je v hitrem prodoru z neposredne bližine streljal z glavo in zadel stativo. Rezultata niso in niso mogli spremeniti. To pa je uspelo nasprotnikom, ko se je Tonejc v obrambi poigraval z nasprotnikovim igralcem, ki mu je odvzel žogo in podal pred Vidmarjev gol. Le-ta je nekoliko nespretno interveniral, pa so gosti vodili že s 3:1. To je bil hladen tuš za Leščane in tudi njihove navijače. V drugem polčasu jim še sodnik ni dosodil enajstmetrovke, ko je igralec Tržiča namerno zaustavil žogo z roko v kazenskem prostoru. To je povzročilo pravo negodovanje med gledalci. Igra je nato popolnoma zamrla zlasti s strani domačinov. Tržičani so to spet izkoristili; po napaki le-ške obrambe in slabem posredovanju vratarja Vidmarja so povišali rezultat na 4:1. To je obetalo že pravo katastrofo za domačine. Končno pa se je tudi Leščanom odprlo in v nekaj minutah so kar dvakrat potresli nasprotnikovo mrežo in zmanjšali razliko na 4:3. Na žalost pa je bilo že prepozno, da bi dosegli kaj več, kajti čas za igro je pretekel in Tržičani so postali tako letošnji zmagovalci turnirja za pokal Staneta Perca. Leščanom se tako tudi letos ni izpolnila vroča želja po pokalu, čeprav so mnogi po izredni dopoldanski zmagi to pričakovali. Kot sem že omenil, bi morda Leščanom to z malo več sreče in boljšim sojenjem (brez navijanja za domačine) uspelo, saj so bili enakovreden nasprotnik gostom, ki so bili uspešnejši pred golom, kdor pa da več golov, ta zmaga. Domačinom tako ne preostane drugega kot da počakajo leto dni do prihodnjega turnirja, ko bodo imeli morda več sreče.
Prvenstvo slovenskih železarn v balinanju
V	športnem parku na Jesenicah je bilo v soboto, dne 9. avgusta ekipno prvenstvo Slovenskih železarn v balinanju za leto 1975. Udeležba na prvenstvu je bila okrnjena, saj so od osmih podjetij samo štiri poslale svoja moštva. Med temi štirimi ekipami je bila tudi ekipa Verige, poleg nje pa so sodelovali še: železarna Jesenice, železarna štore in TOVIL Ljubljana. Za našo ekipo so nastopili: Ha-rinski Jože, Resman Ivan, Macuh Janez in železnjak Jože.
Zaradi majhnega števila udeležencev je bilo tekmovanje organizirano tako, da se je vsako moštvo pomerilo z vsakim. Naši so tako dosegli naslednje rezultate: Železarna Jesenice : Veriga 13:10, Vediga : Železarna Štore 13:2 in TOVIL : Veriga 13:8.
V	končni razvrstitvi je naša ekipa zasedla tretje mesto in še prejela pokal. Zmagala je ekipa Železarne Jesenice, katere tekmovalci so bili zelo izenačeni, drugo mesto je zasedel TOVIL, tretja kot že rečeno ekipa Verige, zadnje mesto pa je zasedla ekipa Železarne štore.
Na sestanku, ki so ga ob tej priliki imeli, so se domenili, da bo prihodnje prvenstvo SŽ v Štorah.
Nogometni turnir v okviru slovenskih železarn
Peter Piškur
Osnovna organizacija sindikata Žične Celje je bila gostitelj in organizator letošnjega tradicionalnega turnirja nogometašev, na katerem je sodelovalo sedem ekip, in sicer: Železarna Štore, Ravne in Jesenice, Veriga Lesce, Plamen Kropa, TOVIL Ljubljana in žična Celje.
Tekmovanje se je odvijalo po liga sistemu v dveh skupinah. Prvo skupino, ki smo jo imenovali Gorenjska, so sestavljali: Jesenice, Veriga, Plamen in TOVIL, drugo skupino, ki je dobila ime štajerska, pa so sestavljale ekipe štore, Ravne in žična Celje. Gorenjci smo se zbrali na igrišču NK Kladi var j a in se v dopoldanskem tekmovanju pomerili za čim boljšo uvrstitev, kajti to nas pripelje v finalni del tekmovanja. Po hudi vročini in maksimalnem trudu vseh
nastopajočih so si železarji z Jesenic priborili prvo mesto, druga je bila naša ekipa, tretja ekipa Plamena iz Krope in četrta ekipa TOVIL iz Ljubljane.
Štajerci, ki so igrali na igrišču Olimpa so si razdelili mesta na lestvici takole: prvi železarji Ravne, drugi železarji štore in tretji domačini žična Celje.
Rezultati predtekmovanja v I. skupini: Veriga — Plamen 0:0, Jesenice — TOVIL 2:0, Veriga — Jesenice 1:3, TOVIL — Plamen 1:1, Veriga — TOVIL 3:0 in Plamen — Jesenice 1:1.
Druga skupina: Ravne — Žična 1:0, Žična — Štore 1:1, Štore — Ravne 0:0.
V	popoldanskem finalnem delu turnirja sta se med seboj pomerili tretje plasirani iz obeh skupin Plamen in žična, rezultat 2:2. Po propozicijah tekmovanja pri neodločenem rezultatu ni bilo podaljškov, ampak 11-metrovke. Nogometaši žične so bili uspešnejši in so realizirali vseh 5 enajstmetrovk, naši sosedje iz Krope pa samo dve. Tako je bil končni izid 7:4 za Žično, ki je s tem zasedla
0.	mesto, nogometaši Plamena pa 6. V borbi za tretje mesto se je naša ekipa srečala z zelo dobrimi nogometaši iz Štor in dosegla neodločen rezultat 0:0. Pri izvajanju enajstmetrovk so bili boljši nogometaši štor, ki so dosegli 4 gole, naši pa samo dva. Končni rezultat je bil 4:2 za štore, štore so se uvrstile na tretje, naši pa na četrto mesto.
V	srečanju za prvo mesto sta se srečali ekipi Raven in Jesenic. Ko je že kazalo, da bodo Jesenice v regularnem poteku igre rešile tekmo v svojo korist, so Ravenčani izenačili na 1:1. Tudi v tem srečanju so odločale enajstmetrovke. Jeseničani so bili boljši in od petih so realizirali kar štiri, Ravenčani pa le dve, tako da je bil končni izid tekme 5:3 za Jesenice. Tako je bila končna razvrstitev na turnirju naslednja:
1. Jesenice, 2. Ravne, 3. Štore, 4. Veriga, 5. Žična, 6. Plamen in 7. TOVIL.
Velja omeniti, da je v dvanajstih tekmah padlo sorazmerno malo golov, vsega 19. Kar 5 tekem se je v regularnem času končalo neodločeno. V finalnem delu tekmovanja so o razvrstitvi na vseh tekmah odločale enajstmetrovke, kar je dokaz, da so bile ekipe zelo izenačene.
Glede na to, da je ekipa Verige letos prvič nastopila na tem turnirju in zasedla solidno 4. mesto v končni skupni razvrstitvi, toda prvo med predelovalci žice, gre našim fantom pohvala za borbeno in fer igro. Naša ekipa je nastopila v postavi: Vidmar, Vrečko, Cerar, Šlibar, Antolin, Boškovski, Lepša,
Javna razprava o sporazumih TOZD
Janez Smole
Te dni poteka javna razprava o samoupravnem sporazumu o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo in samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih med združenimi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb. Ta dva akta sta v procesu organiziranja TOZD prav gotovo najbolj pomembna. Z njima se vzpostavljajo popolnoma novi odnosi v tovarni. Značaj naše tovarne se s tema dvema spo-
razumoma popolnoma menja. Lahko rečemo, da s tem nastaja nova Tovarna verig Lesce.
Sedanja javna razprava je zaradi tega zelo pomembna. Ne smemo je jemati kot formalno dejanje pred dokončnim sklepanjem obeh sporazumov. Razumljivo je, da je glavni namen javne razprave prispevati, da bodo rešitve v teh dveh sporazumih čim boljše in ustavno čim doslednejše. Toda pomen javne raz-
Košir F., Robnik, Belak, Košir R., Tutič i Swič. Vodja ekipe je bil Skumavc Frido, vodja poti pa Piškur Peter.
Po končanem tekmovanju je organizator žična Celje pripravil v samopostrežni restavraciji Gaberje skupno večerjo, kjer je bila razglasitev rezultatov in podelitev pokalov ter diplom.
Naslednje srečanje nogometašev ZP Slovenske železarne bo verjetno nekje na Gorenjskem.
ZAHVALE
Ob smrti moje mame se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Kovačnice za denarno pomoč in izrečeno sožalje.
čejvanovič Sačima
Ob smrti mojega očeta ANTONA ŠEGA se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Verigama za denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Hčerka Mihela Pajič z družino
Pred nekaj tedni nas je usoda nepričakovano udarila s smrtjo moža in očeta FRANCA ŠUBICA. V težkih dneh smo bili deležni velikega razumevanja in pomoči s strani delovne skupnosti Tovarne verig. Zahvaljujem se OOS in sodelavcem vijakarne za denarno pomoč ter venec, prav tako obratu vzdrževanja za venec, pihalni godbi pa za žalo-stinke pri pogrebu. Vsem tudi hvala za izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti.
Žena Rezka z otroki, Cvetko Francijem in Majo ter brat Silvo
prave je tudi v tem, da se vsi čim bolj seznanimo z vsebino in duhom teh dveh dokumentov. S tem bomo spoznali nove odnose, ki jih bomo morali v vsakdanjem delu uveljavljati in jih spoštovati. Tako bomo tudi bolje poznali svojo temeljno in delovno organizacijo, v kateri delamo in uresničujemo svoje življenjske interese. A najvažnejše je, da bomo spoznali pota in načine, po katerih bomo te življenjske interese uresničevali.
Program kino Radovljica za čas od 23.8. do 15.9.1975
STARI DIVJI ZAHOD, ameriški barvni film, 23. 8. ob 18. uri. SMEŠNE STRANI ŽIVLJENJA, nemški barvni film, 24. 8. ob 20. uri.
GOSPODAR OTOKA, ameriški barvni film, 23. 8. ob 20. uri,
24.	8. ob 18. uri.
ROP NA AŽURNI OBALI, francoski barvni kriminalni film,
25.	8., 28. 8. in 31. 8. ob 20. uri, 31. 8. ob 18. uri.
RDEČI OBLAK NAD RIATOM, ameriški barvni film, 25. 8.,
29.	8. in 30. 8. ob 20. uri. MIKIJEV ROJSTNI DAN, ameriški barvni risani film, 26. 8. ob 20. uri, 30. 8. ob 18. uri, 31.
8.	ob 16. uri.
STRELNA ČRTA, ameriški barvni kriminalni film, 1. 9. in 3.
9.	ob 20. uri, 7. 9. ob 18. uri. LORD IZ PREDMESTJA, zahod-
nonemški barvni film, 2. 9.,
5.	9. in 6. 9. ob 20. uri.
AVANTURE V ONTARIJU, francoski barvni vestem film, 4.
9.	in 7. 9. ob 20. uri, 6. 9. ob
18.	uri.
KAR BO, PA BO, jugoslovanski barvni film, 8. 9. ob 20. uri,
13.	9. ob 18. uri.
DUŠA ČRNEGA ČARLIJA, ameriški barvni film, 9. 9., 11. 9. in 13. 9. ob 20. uri. TRDOGLAVI POLICAJ, ameriški barvni film, 10. 9. in 12. 9. ob
20.	uri, 14. 9. ob 18. uri.
SANTI
SANTI, ameriški barvni vestern film, 14. 9. in 18. 9. ob 20. uri,
21.	9. ob 18. uri.
EMIGRANT, italijanski barvni
film, 15. 9. in 21. 9. ob 20. uri, 20. 9. ob 18. uri.
OLZANA, POGLAVAR APAČEV, nemški barvni film, 16. 9., 17. 9. in 20. 9. ob 20. uri, 21. 9. ob 10. uri.
HOLANDSKA VEZA, ameriški barvni film, 19. 9. ob 20. uri. TOM SOJER, angleški barvni film, 22. 9. in 25. 9. ob 20. uri, 27. 9. ob 18. uri, 28. 9. ob 10. uri.
RAZUZDANI, italijanski barvni pustolovski film, 23. 9. in 27. 9. ob 20. uri, 28. 9. ob 18. uri. PRGIŠČE LJUBEZNI, švedski barvni film, 24. 9. in 28. 9. ob 20. uri.
VLOMILEC, francoski barvni film, 25. 9. ob 20. uri.
ŠERIF IZ KLANA, ameriški barvni film, 29. 9. in 3. 10. ob 20. uri, 5. 10. ob 18. uri.
ATENTAT, francoski barv. film,
30.	9. in 5. 10. ob 20. uri. 4. 10. ob 18. uri.
GUSARJI ZELENEGA OTOKA, ameriško-italijanski barvni film, 1. 10. in 4. 10. ob 20. uri,
5.	10. ob 16. uri.
ZABAVNI PROGRAM PETRA DETLIČA, ameriški barvni risani film, 2. 10. ob 20. uri, 5.
10.	ob 10. uri.
KARATE JONES, ameriški barvni film, 6. 10. in 9. 10. ob 20. uri, 12. 10. ob 16. uri.
SNOPI SE VRAČA, ameriški barvni risani film, 7. 10. ob 20. uri, 11. 10. ob 18. uri, 12.
10.	ob 10. uri.
HEROJI V PEKLU' ameriški barvni film, 8. 10. in 11. 10. ob 20. uri, 12. 10. ob 18. uri.
SKRIVNOST ČRNE ROKAVICE, italijanski barvni kriminalni film, 10. 10. ob 20. uri.
POSEJDONOVA AVANTURA, ameriški barvni firm, 12. 10. in 15. 10. ob 20. uri.
DILINGER, ameriški barvni kriminalni film, 13. 10. ob 20. uri.
ŠKORPIJON, ameriški barvni film, 14. 10. ob 20. uri.
Srečanje borcev NOV slovenskih železarn
V soboto, 30. avgusta 1975, bo na Teharjah pri Štorah v Domu železarjev III. srečanje borcev NOV Slovenskih železarn. Organizirala ga bo Železarna Štore. Pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo okrog 1500 borcev, svojcev in mladine.
Prvo srečanje pred dvema letoma je bilo na Pokljuki, gostitelji so bili jeseniški borci, drugo srečanje pa je bilo lani v Kotljah, gostitelji pa so bili Ravenčani.
Namen srečanja, ki postaja tradicionalno, je, da se bivši borci NOV vseh podjetij v sklopu Sž zbližujejo, oživljajo in utrjujejo tradicije narodnoosvobodilne borbe in revolucionarnih pridobitev.
Na kratko naj predstavimo organizatorja — železarno štore. Prvi začetki železarstva v Štorah segajo daleč v zgodovino slovenskega gospodarstva, ko se je fužinarstvo razvilo skoraj po vsej Sloveniji. Nastali so fuži-narski obrati na Gorenjskem, v Mežiški dolini, na Pohorju, na Dolenjskem, štajerskem in Primorskem. Zaradi velike mednarodne konkurence in gospodarskih kriz je večina tedanjih topilnic propadla, dokler niso v začetku 20. stoletja ostale le jeseniška, ravenska in štorska železarna; le-ta praznuje letos 130-letnico obstoja. V obdobju med dvema vojnama so jo pestile pogoste krize, tržišče je bilo nestabilno, število zaposlenih je večkrat občutno padlo. V času
II.	svetovne vojne se je proizvodnja zmanjšala. Okupator je ustavil vse obrate, razen livarne. Delavci so bili nasilno premeščeni v avstrijsko železarno Kapfenberg.
Velik razmah železarne se je začel kmalu po drugi svetovni vojni in leta 1946 je bila presežena predvojna proizvodnja. Z razvojem železarne se je začela spreminjati tudi okolica, zgrajena so bila nova naselja, športni, kulturni in drugi objekti.
Z uvedbo delavskega samoupravljanja so v železarni štore nastale velike spremembe. Potrebe tržišča in želje delavcev po napredku so prispevale k temu, da sta proizvodnja in produktivnost hitro naraščali in število zaposlenih se je hitro večalo. Proizvodne zmogljivosti
so zasnovali na sodobnih metodah dela v tehnologiji elektro-jeklarstva in livarstva. S svojimi izdelki oskrbujejo širše jugoslovansko tržišče.
Delavskega gibanja in deleža štorskih železarjev v NOB zaradi omejenega prostora ne moremo obširneje opisati. Omenimo naj le nekaj najvažnejših podatkov. Do leta 1945 so podjetje vodili tuji kapitalisti-delni-čarji, ki so hoteli ta industrijski kraj ponemčiti. Uradništvo je bilo nemško, mojstri so imeli nalogo delavce držati v pokorščini.
V znaku odpora proti ponemčevanju so se delavci, ki so bili v absolutni večini domačini, organizirali v prosvetnem društvu DPD »Bodočnost«, pozneje »Vzajemnost«. Veliko jih je bilo vključenih v društvo SOKOL, kjer so gojili delavsko zavest. Organizirali so razne proslave in shode. Velika delavska zavest je bila izražena v masovni udeležbi štorskih železarjev na zletu SVOBOD in prosvetnih društev v Celju leta 1935, ki ga je organizirala KPS.
Zaradi nestalnega zaslužka in preganjanja delavskih zaupnikov je tudi med štorskimi žele-zarji naraščalo nezadovoljstvo. Leta 1935 je Franc Leskošek-Lu-ka organiziral štrajk, ki je trajal 14 dni in se končal z zmago delavcev in podpisom kolektivne pogodbe o zvišanju mezd.
Toda tudi nemčurji niso mirovali. V Štorah se jim je posrečilo pridobiti nekaj pripadnikov »Kulturbunda«, ki so postajali vse bolj samozavestni. Pomagali so celjskim petokolo-našem pri sestavljanju spiskov najbolj zavednih Slovencev, ki so jih potem po prihodu okupatorja izseljevali, zapirali, mučili po zaporih in taboriščih in streljali.
Ko so se po gozdovih okoli Javornika pojavili pripadniki prve celjske partizanske čete in kurirji drugih odporniških enot, so našli zatočišče v hišah zavednih štorskih železarjev in naprednih kmetov v okolici. Kot prva med slovenskimi partizanskimi četami je bila 20. julija 1941 ustanovljena Celjska četa, to je dva dni pred dnevom, ki ga Slovenci proslavljamo kot dan vstaje slovenskega naroda. Sodelovanje pri širjenju odpora
v tem industrijskem kraju je hitro naraščalo, kar dokazujejo masovne aretacije v letu 1942, streljanje pripadnikov OF, pošiljanje v taborišča in teror nad prebivalstvom. Masovno so zaživeli gozdovi po prihodu slavne XIV. divizije na Štajersko februarja 1944, ki je povsod, kamor je prišla, sejala val splošnega upora. Po tem času so se prebivalci štor in okolice začeli masovno vključevati v Kozjanski odred in druge enote NOV.
Kakor so se borci NOB junaško borili proti okupatorju in domačim izdajalcem do končne zmage, tako so prav ti borci prevzeli na svoja ramena najtežje breme obnove porušene domovine. Bili so nosilci vseh akcij za uveljavljanje novih družbenih odnosov od začetka družbenega samoupravljanja do sprejetja nove ustave in delovanja delegatskega sistema.
Aktiv ZB TVL bo organiziral udeležbo naših borcev, njihovih svojcev in mladine na tem srečanju. O podrobnostih bodo udeleženci pravočasno obveščeni.
MODROSTI O LJUBEZNI
ITALIJANSKI PREGOVOR Kdor se iz ljubezni poroči, ponoči uživa, podnevi pa stoka.
INDONEZIJSKI LJUDSKI REK Ljubezen je kot kapljica rose, ki se bliska na jutranji travi. Ko posije sonce, kapljica izhlapi.
KOREJSKI PREGOVOR Ljubezen je v eni sami noči zmožna zgraditi kitajski zid.
MADAGASKARSKI REK Ljubezen je kot riževa kal, bolj pogosto jo poseješ, bolje uspeva.
ARABSKI PREGOVOR Ljubezen je slaščica, ki ima sladek sok in grenko testo.
WILLIAM SHAKESPEARE JE REKEL:
Brbljač je slab garač. — Moški so april, kadar snubijo, in december, kadar so poročeni; deklice so maj, dokler so de-
NAGRADNA KRIŽANKA
tla				0	/M.i/ME DELAVNICA /POPRAVILA			
PEST- NER				DE L Pom VOJVODINI M/RJAB.				
MORILEC Lu M V PAZE.						■RESMAM wan hlRV. Z.. IME		
KEA/\. oznaka ZA IRIDIO			LJUBU. LETALI- ŠČE					
OSE&NI ZAIMEK			0	ISKRIN TV SPRE-JEAANIK				
OZNAKA ZA hi E ZNA U-CA			h V EC	INDUST NAFTE				0
NA ELE K DEL ATOMA				šara nvc Mf Ra VA EA AUETJl			£4/RT. SONČNI Ò0S	KRAJ PRI LJUBO A-
CELAVA					(MlRL| «RŠK/ LADJAR	ki JEKA 3£0«RA1		
LB TO- mce ?OD VBLBBITo/	1							
. PlMTEU f STONI !							3ILJARDNA Palic a	LUSKA ČRKA
0	ITALIJA		WATR.IJ	1		Kardelj Edvard		
	VOKLOf)		Pot v ve -SOL7U /M t/j			JAPONSKI CESAR		
VEL Posode				DRO&EC NESNAGE ŠrEVNJK				
A/t) VA -DAL N OSI								
PO&NI KAMEN							A E Riß K1 PTIČ.	D AL M AT. 2. INÌE
PRITOK MLKAS- KEGA 7EZERA				tovarna V HOČ A H ORANTE				
'SRA SREČO					Ruski veletok			
Mav- Ž.A R					DEL VOZA			
								
Tokrat objavljamo enostavno in lahko rešljivo križanko. Pričakujemo mnogo več rešitev kot doslej.
Nagrade so iste kot prej; 50.—, 30.— in 20.— dinarjev.
Rešitve sprejemamo do 1. septembra 1975 (vključno).
Za križanko, objavljeno v št.
3/73, smo dobili samo 3 rešitve, med katerimi je bila pravilno rešena samo ena. Nagrado dobi (seveda prvo) Milojka Pogačnik, finančni sektor. Druge in tretje nagrade nismo mogli dodeliti, ker ni bilo pravilnih rešitev.
Uredništvo
klice, ali vreme se spremeni, kadar so žene.
Peklenska hudobija niti v zlodju ni grša kakor v ženski.
Kako bridko je gledati srečo skozi tuje oči.
čas je stari sodnik.
Slabost, ime ti je ženska, človek, ime ti je nasprotje. Preobilje prej osivi, a kdor se prebija, dalje živi.
če bi bilo delati tako lahko kakor vedeti, bi bile kapele cerkve, siromašne koče pa palače.
Kdor ljubi, ni glasen, doni le prazen sod.
Svet še ni videl ženske, ki bi zaspala od dolgega časa — pred ogledalom.
Marsikdo velja za modrega edinole zato, ker nič ne zine.
ZAHVALA
Zahvaljujem se kolektivu TVL, da mi je preko odbora za kadrovska in socialna vprašanja kot borcu in invalidu omogočil dodelitev garsonjere, ki jo lahko uporabljam sam.
Še enkrat lepa hvala!
Repa j a Milan TOZD Verigama
VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Tovarne verig Lesce. Izhaja dvomesečno. Naklada 1.400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor: Niko Bulut — urednik, Jože Ješe — odgovorni urednik in Franc Čop, dipl. psiholog — član. Fotografska oprema Miha Polda. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72, prosto plačila prometnega davka.