SLOVENSKI FOTOIMFKESIONIZEM SKICA OB 150. OBI.LTNICI FOTOGRAFIJE (1839—
Mirki» Kamine, Ljubljana
Zbornik Slovenska fotografija, kije izšel v odlični opremi leta 1935, je posvetil ob šestdesetih celostranskih reprodukcijah posebno pozornost kratkemu uvodnemu besedilu, v katerem so člani Kotokluba Ljubljana jedrnato začrtali svoj likovni program.
Jasno so poudarili, da seje slovenska fotografija umaknila s hrupnih bojišč novih smeri, ki so nastopale pod gesli nova stvarnost, ekspresionizem in luturizem, in se postavila v zatišje starejšega, preverjenega impresionističnega gledanja na svet, »Slovenska fotografija se vrača do neke mere tja v prvo četrtino našega stoletja, ko je s svojim tedanjim prvoboriteljem Avgustom Re rt h »ld o m in njegovo šolo izražala idiliko slovenske vasi, mogočnost naših gora, nevsiljivo barvitost starega življenja.«'
Ta delni umik v preteklost je slovenski fotografiji prinesel v letih med 1931 iti 1941 lepe mednarodne uspehe, čeprav se je svetovni tok že oddaljeval od vzorov impresionizma. Ta seje uspešno uveljavil v zadnjem desetletju 19, stoletja, dosegel višek okrog 1910, s svojo magnet ično pri vlač nosijo pa seje obdržal skoraj tja do leta 1941. Slovenski fotoimpresionizem je privrel na dan okrog leta 1900. Javno je bii sprejet z razstavo študij Rada Frlana v začetku leta 1901. Poletu 1904 mu jc sledila velika odmevnost fotografskih motivov Avgusta Bertholda, ki je postal mentor slovenskim amaterjem, ko so začeli gojiti izrazitejše poteze umetniški: fotografije. Lahko bi rekli, da seje tudi slovenska umetniška fotografija, navdahnjena z impresionizmom, časovno ujela z vrhom tovrstne mednarodne fotografije leta 1911 z znano razstavo slikarjev in fotografov v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Zelo izrazit odmev je našel fotoimpresionizem ponovno leta 1923 v zanimivem članku v Slovencu, ko se je F. K, zavzel za umetniški značaj fotografije in se izrecno skliceval na staTcjSe predstavnike evropskega Egtoimpresionizma ter mojstra Bertholda, ki jc po njegovem slovensko fotografijo dvignil na stopnjo umetnosti.1
Ta stališča je v tridesetih ietih osvoji! Fotoklub Ljubljana in s tem potrdit logično razvojno pot slovenske umetniške fotografije, idejno in likovno povezane vse od leta 1900 dalje. Ni pa težko dokazati, da seje nekaj teh stališč obdržalo tudi po letu 1945, vsaj pri listih fotografih, ki so bili predstavniki lirično impresionističnega sloga že pred vojno, kot npr. mojster Peter Kocjančič. Na svojski način so se po svetu in pri nas ponovile impresionistične težnje v hitrem povojnem razvoju barvne fotografije, ko so postale priljubljene barvne impresije, kijih črno-bela tehnika prej ni bila sposobna ustvariti.
1 Shvenska foto$r<$Ja, izda! FotoUub Ljubljana, Ljubljana 1935, p. V. ; F- K- Umetniška fotografija, StaKnec, 1923, St. 136, p. 2,
S 3
Pojmu fotoimprcsioni/.trm bi lahko ugovarjati, češ da pretirano posega v slikarstvo. Odgovorili bi lahko, da si je tudi slikarstvo mimogrede prisvojilo oznako fotorealizem. PctrTausk piše v svoji Zgodovini fotografije 20. stoletja o umetniški fotografiji, kije sprejela vplive impresionističnega slikarstva. Dejansko je šlo že v najzgodnejši fotografiji za težnje, da bi se oddaljila od gole dokumentarnosti in sprejela principe slikarske ustvarjalnosti. To misel sta zastopala O. G. R L'j lander ze leta 1854 in H. V. Robinson v svoji knjigi Pictorial Effect in Photography i/ leta 1869. Slikarske zakonitosti naj bi bile tudi fotografiji absoluten likovni ideal. Tako seje »pjktorialúem« uveljavil kot pojem, ki naj bi postal končni cilj umetniške fotografije ne le v Angliji in Ameriki, temveč povsod, kjer je fotografija že dobila svoje mesto.1
Leta 1935 so slovenski amaterji zapisali besedo »impresionistično« v narekovajih, ker se kot fotografi s lo slikarsko smerjo Ic niso povsem istovetiti. Bolj je bi! privlačen in že dolgo tudi sprejet pojem -umetniška fotografija«, ki je puščal fotografiji več širine in samostojnosti ne glede na različne vplive slikarskih vzorov in pobud. Ob 2 mednarodni razstavi fotografije v Ljubljani srečamo pojem "fotografska umetnost« in mnenje, da ^e je fotografija pač morala zateči v šolo slikarstva, če je hotela doseči kaj več kot optično posnemanje.4
Tako živi v 19. in v 20. stoletju široka oznaka »slikarska, umetniška fotografija«. na katero so vplivale posamezne stilne faze slikarstva, ki so bile v svojih mejah sprejemljive tudi za fotografijo, l otoimpresionizem jemljemo torej kot stvaren in obojestransko zanimiv dotik slikarskih in fotografskih teženj določenega obdobja. Impresionizem je bi! rezultat novih vizualnih odnosov v dinamični, znanstveno-tehnifino usmerjeni družbi. Slikarstvo in fotografija sta se znašla na sorodnih pozicijah.5
Lotoimpresionizeni seje pojavil najprej v domovini slikarskega impresionizma Franciji, Za glavna pobudnika sta veljala Robert Dcmachy (1859—1938), znan koi fotograf in slikar, ter Constant Puyo (1857—1933). sprva oficir, nato poklicni fotograf. Med Belgijci sije pridobil poseben sloves Leonard Missonnc (1870—1943), ki je nastopil s svojimi impresionističnimi motivi cclo ic leta 1936, in to na 2. mednarodni razstavi "fotografske umetnosti" v Ljubljani leta 1936.s Med nemškimi umetniškimi fotografi so začeli vnašali v svojo motiviko poteze .lugcndstila zlasii Nicola Persclicids, lingo Er-furili in Theodor 1 lolmeister.7
Na slovenske fotografe so vplivali od lela 190(1 dalje predvsem avstrijski mojstri novega sloga, triumviral Hugo Henneberg (1863—1918), Hcinrich Kiihn (1866—1944) in Hans Watzek (1848—1903). Slednjemu je bita likovna umfetnost pri srcu, saj je Študiral na akademijah v Leipzigu in Münchnu in se že od leta 1890 intenzivno ukvarjal s fotografijo. Skupaj z že omenjenima tovarišema je gojil tehniko, kije dobila naziv »Gummidruck", kar bi lahko prevedli kot postopek z gumijem ali gumijev postopek." Po isti metodi so uspešno razvili celo zahteven barvni postopek,
' Par Tiinsk: Geuhichte der Foiografle jm 30. Jahrhundert, K ti In 1977, p p. 14—26.
* Pil., II. mednarodna razstavil fotografske umetnosti v 1 jiihljnin, Slovenec, 1916. 1.1. maja —.—. Pove umetnine na fotografski razstavi,10, maja 1936. Ji, 113. }■ Mat i h ics-M a Miren: Die phoiographische Kvnsrim Jahre i iatle a S, 19115. — Tu najdemo o ti dobrih reprodukcijah odlično besedilo ti pogledih na takratno svetuvno umetniško fotografijo, ravno tako tudi v podobni knjigi, ki je j/„sla 1, 190H. s Gl. op. 4 (SlovtMc).
t JI. op. 3 in S tako glede imen kol glede reprodukcij njihovih del, Odlične reprodukcije naj Jemo vilirih velikih albumih: Die bddmUssige Phoiagmphie, ki lit je od lela 1904 do 19116 i/dala založba W. Kn.ipp v I lallc a. S. {pokrajina, portret, llgura, arhitektura). Avgust (Vrthold je uporahljal; razen nemške besede tudi slovenski prevod »gumijev usek«, ob razstavi 191 I pa so v katalog zapisali »gumi-.
Med češkimi fotografi si je pridobil sloves František lírtikol (1883—íl$61), kije Studirai v Münch nu na fotografski šoli Lehr-und Versuchanstalt für Photographie in imel pozneje velik vpliv na mlade praške fotografe-port retiste. Za nas je zanimivo, da seje na isti fotografski ustanovi šolal tudi slovenski fotograf Avgust öerthold. Solo no ustanovili 15. oktobra 1900 in je bila prva te vrste v Nemčiji,1'
Gumijev postopek je uvedel leta 1894 A. Roullé — Lade veze. Z njim so bila ustvarjena tipična dela foto impresión istpY, dokler se ni pojavil leta 1907 nov, zelo cenjen postopek, znan kot bromoljni postopek (Bromöldruck/ Kromoil process), ki je dobil posebno dopolnilo še v bromoljnem pretisku (Bromötum-druck, Hromoiltransferí. Slovenski fotografi so ta poimenovanja poenostavili in v podatkih o svojih motivih zapisali oznake: gumi, bromolje, bTomoljni pre-tisk. Tovrstni postopki so dobili skupno ime »plemeniti tiski« in so pomenili v umetniški fotografiji vrhunec dosežkov posameznega ustvarjalca, 7. njimi so predelali neposredni fotografski posnetek in ga spremenili v umetniški, slikarskemu prijemu podoben motiv.
Plemeniti tiski niso bili lahka zadeva, saj je šlo za seštevek likovne nadarjenosti, obvladovanja kemi je, ročne spretnosti, potrpljenja in trde prakse. Gumijev postopek je potekal v temnici ob nastajanju pozitivne slike na posebej preparira nem papirju, s ponovnim obdelovanjem in kopiranjem. Uporabljali so risarski, rasters k i ali manj običajni fotografski platinski papir. V tem procesu so imela svojo posebno vlogo tudi barvila, pigmenti, s katerimi je dosegel fotograf'monohrono obdelan motiv v rdeči, modri, zelem in rjavi barvi, po lastni izbiri in presoji. Obširna navodila za plemenite tiske so objavljali v fotografskih priročnikih in posebnih brošurah; danes jih priložnostno najdemo v razstavnih katalogih, ki obravnavajo dosežke fotoimpresionistične ustvarjalne vneme.111
Podobno kot se je število amaterjev z uvedbo suhih plošč v osemdesetih letih pomnožilo, hkrati s priročnimi aparati G. Fastmanna oz. podjetja Kodak, seje s plemenitimi tiski povzpelo na vrh umetniške fotografije le majhno število izbrancev, liso, razumljivo, poudarjali umetmškost svoje fotografije, saj je imel skoraj vsak izvod značaj unikatne upodobitve.
Tako izdelani unikatni motivi so se vidno razlikovali od običajnega, sicer solidnega izdelka, FotograT umetnik je namreč v temnici, npr, z gumijevim postopkom brisal nepotrebne detajle, poudaril svetle ali temne predele motiva, prilagajal ozadje in razpoloženjski vtis končne slike Priljubljen je bil pejsaž, posebno z vodnimi partijami in odsevi. Tudi portret, akt in žanrski prizori niso bili izjema."
Bromoljoi postopek je temeljil na dejstvu, da se emulzija pod vplivom osvetlitve in določene količine vode oz. vlage spremeni v reliefno ploskev, komaj opazno za pozorno oko, V ta relief je fotograf s široko m čopičem na nesel oljnato barvilo iu potem odtisnil motiv na poseben papir. Tako narejena slika je imela še vedno značaj fotografskega izdelka, vendar svojevrstnega videza, ki je spominjal na grafično delo.12
' H. Gebhardt: Königlich Bayerische Fhüiographie. München 197tf, p. 2B, 14 Ludwig David: Photographischts Praktikum. Halle«. S, 1911,' Knjiga je ¡rila v ponovnih, do-po I nje ni Ii izdajah. Kol oberen, prceiztn ptiročllik je bila priljubljena [udi pri starejših slu venskih fotografih, vse do l 1941, Naboren opis plemenitih tiskov najdemo v knjigi: Will lani Crawford: The keepers ojtight. New York 1979. " Keprodukeijc v publikacijah, citiranih v op. 7, dokazujejo bogastvo raznovrstne noiivikc in
dobro poznavanje slikarskih vzorov. ; Uro molj ni postopek je v tridesetih letih vnelo goji i prof Janko Ravnik V družinskem arhivu je ohranjenih nekaj zanimivih primerkov večjega formata.
85
Impresionističen videz motiva so Ustvarjali fotografi v 19. stoletju sprva rudi s preprostejšimi prijemi, npr. z mehkimi lečami ali z zavestno neostnno pri naravna vi objektiva ali s filtri. Posebno vlogo je imel negativ, povečan na papir.prepojen z malčobno snovjo ali z voskom, daje bil bolj prosojen. Dopuščal je retušo, osebni poseg fotografa in omogočil pozitivno kopijo zahrisa-no mehkih obrisov. Ta postopek so gojili nekateri slovenski fotografi, npr. Peter Kocjanfifi in Janez Mareučič, celo še po letu 1945.13
Tehnike, ki smo jih k bežno omenili, bi zahtevale nadroben opis, Vrnili pa se bomo rajši k neznanim ali malo znanim podatkom o slovenskih fotoimpre-sionistih, čeprav le v skici, ki vabi k obširnejšim študijam.
Za prvega slovenskega fotoimpresionisla bi lahko imenovali Janeza Puhar-ja (IS 14—1864), izumitelja fotografije na steklo. Izum datiramo s Puha rje vo objavo v tisku leta 184J, Sedem let pozneje, ko mu je šlo za priznanje prioritete tega izuma, seje s posebnim poročilom z dne 2. novembra 1850 obrnil na Cesarsko akademijo znanosti na Dunaju, kije poročilo objavila januarja 1851. S to objavo je še danes svetovni javnosti na voljo naslednji Puharjcv dobesedni zapis o prednosti njegovega postopka: "Za mehko predstavitev zračne perspektive je kot nalašč ustvarjen, barvne tone je mogoče v določenih primerih poljubno modificirati, posebno prosojna modrina je zelo ugodna v primerjavi s hladnim svinčenim nebom motivov na srehrnih ploščah.«
Puhar, ki so mu bili cilj posnetki, v čim večji meri zvesti naravi, je zavestno pohvalil svoj postopek z izrazi, značilnimi za bodoči impresionizem: zračni in tonski efekti, mehkoha in prosojnost.
Toda prva desetletja fotografije so bila še vedno osredotočena na znanstveno-tehnični razvoj. To je potrdila tudi Mednarodna razstava v Londonu leta 1862. kije dodelila fotografiji samostojen 14. razred, vendar v okviru tehnično-industrijskega oddelka, V ospredju so bili dosežki fotografske optike in kemije. Nagrade so prejeli tudi odlični fotografski motivi, slike, vendar v navedenem okviru in ne v oddelku, namenjenemu klasičnim umetnostim."
Slovenski poklicni Fotografi so se v 19. stoletju hvalili in ponašali predvsem s tehnično popolnostjo svojih slik, z zvestim zapisom narave v mejah likovnega realizma.
Nove smeri so prodrle v slovensko fotografijo z amaterji, ki so si ustanovili svoj prvi klub, enega izmed prvih te vrste v Evropi, leta 1889, torej ravno pred sto leti. To je bil Klub amater-fotografov v Ljubljani, katerega glavni pobudnik in prvi predsednik je bil profesor Ivan Subic.15" Osem let pozneje je Šubic botroval novemu Fotografskemu odseku pri Slovenskem planinskem društvu, In prav ta odsek je sprožil s svojimi razpisi, tekmovanji in razstavami novo ero v slovenski fotografiji, v kateri je našel svoje mesto tudi fotoimpresionizem, ne da bi ga takrat tako poimenovali,
V marčni številki Planinskega vestnika 1901 je bilo objavljeno kratko sporočilu. da sije ogledalo razstavo planinskih fotografov -jako mnogoštevilno občinstvo« in da so zbudile pozornost raznovrstno izdelane slike tir. Rada Fr-lana. Za svoje »Študije« je prejel »odlikovanje prve vrste«.16 Že v naslednji.
" .1. Marcniti je s tem postopkom pou.sivuril svoje motive NflR, — Kocjani ifevu povojna dela najdemo v foio»monografiji: Peter Kocjanfif, Btogmil t uvodnim besedilom Franeeta Stekla,
14 Sitiungsbtrkhlt der Kaiserliehen Akademtt> ¡¡¿T Wissenxhafta>, Matkematisch-naturt/issen-
idiaftSche Člane. VI. Ha ud, Wien 1851, p. 43, 3i Joscph Arenstein: OtierreiMiche Hencht uber tlie Intvrnulit/niilc Ausitellutlg in l.vttdvn I8f>2. Men IMS.
Muko Kambli. 85-letnica Kluba amaterjev-fotografov v Ljubljani (IH89—1974), Sinteza. 197?. it. .10—.12. p p. .15—37
Sf>
aprilski številki so imeli bralci pred seboj obširno strokovno oceno Frlanovih motivov, ki jo povzemamo delno in zelo skrajšano, Frlan je uporabil tri fotografske »manire-<: diapozitiv, pigment in «slikanje na gumi«. Kritik navaja, da je pigmentiranjc (obarvanje) dolgotrajen postopek, ki zahteva pravilno osvetlitev. Frlan je posnel vrsto motivov, med katerimi so najboljši tisti prizori iz narave, ki jih poživlja s sliko pravilno postavljena človeška postava, npr. v Pokrajinski Študiji, kjer vidimo močvirje s čolnom in čolnarjem. Slika v svetlozelenem tonu je odličen morski motiv. Najboljša slika je Vihar l razburkanim morjem in pomolom v ospredju, ki ga poživljajo mornarji. Pri portretni študiji (beroča dama) gre za odličen motiv. Ali je rezultat dobre osvetlitve ali retuše? «Sploh pa se čopiča ni treba bati,« pravi kritik in dodaja, da so sicer nekateri amaterji proti uporabi retuše.
Frlan je razstavil še več drugih slik v pigmentu, naslovi pa govorijo o priljubljenosti obvodnih motivov: Pri ribje».t iovu, Ob potoku itd.
Na drugem mestu so v kritiki obravnavane Frlanove študije, izvedene t gumijevim postopkom, »To slikanje je jako težka in nehvaležna manira. Med amaterji se ne udomači, ker so druge, lažje enako uspešne manire, npr. broma-sto srebrni papir, platin itd.« Ta postopek je razen tega 7Clo drag, zahteva mnogo časa, še več potrpljenja in prinaša le malo uspehov. Toda »to slikanje je v fotografiji dandanes moderno, kakor je moderen secesionizem,,
Pojavi se termin secesionizem kot izraz za sočasen pojav ob novi moderni poti fotografije. S pojmom sccesije se bomo srečali v slovenski fotografiji tudi pozneje, leta 1923.
Rado Frlan jc imenoval svoje motive z gumijevim postopkom poskuse. Po mnenju kritika (ki žal ni podpisan) so med najbolj uspelimi motivi: Mladi umetnik. Ob zeleni Sprevi in Pod križem. Kritik zaključuje z mislijo: "Gledati jih moraš precej daleč od sebe, da dobiš pravi vtis." Te kritikove besede dovolj nazorno povedo, da je šlo za impresionistično obdelane motive.
Drugi razstav|jalci (Pelrič, Zazula, Knafelc, Gregorec, Rotter) so ustvarili tudi zanimive, umetniške motive, vendar niso bili deležni tolikšne pozornosti kot Frlan. Škoda, da so se motivi Rada Frlana porazgubili in jih doslej se nismo nikjer zasledili. Ostalo je le zapisano pričevanje, ki vsaj za zdaj dovolj jasno kaže na zgodnje začetke fotoirnpresionizma v slovenski fotografiji. Še vedno pa ni razrešeno vprašanje, kje seje dr, Rado Frlan navdušil za svoje študije in poskuse, ki sta jih v fotografiji spodbudila impresionizem inseccsija.
Za Radoni Frianom je zableslel na nebu slovenske fotografije v začetku 20. stoletja Avgust Berthold, ki seje rodil v gradu Puštal v Škotji Loki leta 1880, umrl pav Ljubljani i919. V mladosti se je družil s slikarjema Rihardom Jakopičem in Ivanom Groharjem, s fotografom Gustavom Blaznikom in s poznejšim kritikom Antcjcm Gabrom. Začel je kot amaterski fotograf, se šolal v Miinchnu, se mudil na Dunaju, odprl leta 1905 lasten atelje v Ljubljani in uspešno združeval poteze amatersko umetniške in realistično ateljejske fotografije. Prejel je mednarodne nagrade (v Bruslju 1905, v Brnu 1907, v Oslu, takratni Kristijaniji, 1908)."
Berthold sije pridobil rcnome predvsem s fotoimpresj oni zrnom, čeprav te oznake, kot že omenjeno, niso uporabljali, V Slovanu 1904—1905 najdemo ob Beriholdovih celostransko objavljenih motivih kratko besedno pojasnilo urednika, verjetno neposredno izpod peresa Frana Govckarja, ki nazorno ilustrira takratni odnos razgledane publike do umetniške fotografije: »Berthold
" Mirko tijnibiC. Avgust Berthold [I&80—191VI tp njegov fotografski atelje, Kronika. 36 (ISIKS), it. 3, p p. 253—257.
87
ima oko in dušo umetnika slikarja in njegova dela v raznih tehnikah zbujajo splošno občudovanje, Njegove fotografije so tako mojstrske, da neuko oko ne razločuje, ali niso izvršene po slikah, Bertholdove slike najlepše dokazujejo, da more tudi fotografski aparat dosezati tudi čisto umetniške efekte krajinarjev.«IS
Analizirajmo skrbno to miselnost. Gre za fotografa, ki ima oko in du£o slikarja. Fotografski motiv se skoraj ne loči od slikarskega, Gre za umetniške učinke, kot jih obvladajo slikarji-krajinarji. In to doseže Berthold z različnim: fotografskimi tehnikami, fotografski aparat postane skoraj enak čopiču, To je bil dejansko odmev na evropski piktorializem in na neposreden vpliv slikarskega impresionizma ter dunajske secesije. V citiranem besedilu iz Slovana je poleg lega izrecno zapisano, da so imeli Slovenci takrat več umetniških fotografov, a da je prvi med njimi Berthold.
13. januarja 1911 se je rodilo v Ljubljani novo društvo. Klub slovenskih amater-fotografov, kije združilo imena že dobro izurjenih mojstrov, saj so že spomladi družno s slikarji priredili razstavo v Jakopičevem paviljonu in izdali skupen razstavni katalog. To je bila prvaTazstava novega kluba, v fotografski žiriji pa sta sodelovala slikarja Rihard Jakopič in Ivan Vavpotič, kar so si Šteli amaterji v veliko čast. Član žirije je hi I tudi Avgust Berthold, z njim pa sposobni fotografi Fran Vesel. Bogumil Brinsek in Josip Kunaver."
Devet avtorjev je razstavilo skupaj 139 fotografij. Nekatere so bile izdelane 7. običajnim postopkom na navadne vrste papirja.^ S pigmentom sta se izkazala predvsem B. Brinšek in J. Ktinavcr, Slednji je izdelal kar 39 motivov v pigmentu in le dva na bromosrebrni papir, kije postal popularen že poletu 1873. Zahtevni gumijev postopek je zastopal A, Berthold t desetimi motivi, medtem ko je Slavko Plemelj razstavil le en moti v z gumijevim postopkom in dva motiva v kombiniranem gumiju. Katalog te razstave dokazuje, daje bila takratna .slovenska umetniška fotografija po svojem likovnem značaju dvojna. Nekaj fotografov seje držalo klasičnega realizma kot npr. Fran Vesel, drugi pa so bili pod vplivom impresionizma, Bromoljni postopek se na razstavi ni pojavil. Do veljave je prišel šele po letu 1920.:'
Na razstavi leta 1911 so prevladali motivi iz narave, pejsaž s svojimi letnimi časi, konkretni kraji pa tudi razpoloženjski motivi z naslovi: Zatišje, Zimska svetloba. Večer, Po nevihti. Vrba v mesečini. Soparno jutro v gorah, itd. A. Berthold je imel med desetimi motivi ic tri z geografsko oznako (Crngrob I in //.. Kranjska gora), vendar je slo tudi tu za kompozicijske in svetlobne efekte.
Če ostanemo pri oznaki fotoimpresionizem, potem velja, da je bila nova smer v slovenski fotografiji zastopana tja do začetka prve svetovne vojne s skromnim Številom utvarjalccv, med katerimi so priznavali prvo mesto A. Bertholdu. Na srečo je ohranjenih nekaj Bertholdovih in nekaj Kunaverjevih slik s te razstave, ki bodo z nadrobnejšo analizo kataloga prispevale k. nazorni predstavi o takratni slovenski umetniški fotografiji. Prvo desetletje tega stoletja je bilo torej likovno toliko bolj zanimivo in razgibano, 6e dodamo Še sadove
11 S J.: Nak- slike, Slovan. III. I «M—5. p. 221.
14 1. rai.htLiVu d mi t vil -Klub slov. li mater-fotografov» v Ljubljani, »kupaj £ katalogom: i'!, urnei-
nitka razstava v paviljonu R Jakopiča, Ljubljani« 1911 |r.k,]
V prvem desetletju 20. stoletju najetemu v uglasi h bogato poiludbu ra/mh vrst fotografskega papirju: celloidin. gclaline, eiilorhrom&iiher. bmmsilber, %olarprinl. platindruck, a aro. aristo, plalinbramiil, skala, kunslliLht. Papir je bil lesketajoč se in m a tiran, finuzrnal in grob Za umetniške efekte, bel Ln ton I run. papir za kontaktne slike in povciave. !l Leta 1937 je imel bromoljni pretkk Se vedno veljavo. Za mojstra trga postopka so i teli Maksa Glilto, Cf: Fotografska razstava v Ljubljani, Slovenec, 7. junija 1917.
številnih poklicnih fotografov, ki so s solidnim tehničnim znanjem ustvarjali zlasti portret z značilnim secesijskim aranžmajem.u
Po prvi svetovni vojni so se slovenski poklicni fotografi združili leta 1919 v Pokrajinski zadrugi fotografov za Slovenijo v Ljubljani. Bila je naslednica zadruge iz leta 1910.V povojni krizi so se čutili člani zadruge prizadeti, ker so nosili davčna bremena, medtem ko so bili amaterji nevezani, čeprav so delali tudi za denar. To je pripeljalo do javnega spora, v katerem so nekateri poklicni fotografi zanikali umetniški značaj fotografije. Dostojno, z argumenti je zavrnil to stališče F. K., verjetno Fran Krašovec, ki ga tu kratko povzemamo. Gre za zanimivo utemeljitev stališča, da je fotografija umetnost in da poklicnim fotografom ni treba diskreditirati lastne obrti. V skrajšavi so bili argumenti F. K. formulirani takole:
Fotografija je na voljo kot umetniško izrazno sredstvo. Fotograf umetnik narave ne kopira, temveč upodobi to, kar občuti. Ne odloča predmet upodobitve, temveč porazdelitev svetlobe, mase; gre za harmonijo tonov, za zračno perspektivo. Fotograf obvlada razne postopke, s katerimi svobodno oblikuje svoj motiv. Končna slika ohranja značaj fotografije. Potem kritik prehaja na dokazovanje iz avtoritete. Že pred leti sta miinehenska in dunajska secesija sprejeli na razstavo dela znane trojice avstrijskih fotografov; Kiihn-Henneberg-Watzek. Gre za to, da lastna doživetja posreduješ drugim, kot je to v naravi slikarja. Fotografija ni nadomestek slikarstva, svoj suhoparni mehanizem fotograf poduhovi. F, K, citira stališča tujih avtorjev in zaključuje z vprašanjem, kaj bi rekel k vsemu temu rajni Berthold,ki seje proslavil kot fotograf umetnik.34
Če je vse to zapisal Fran Krašovec, potem je s svojimi deli dokazal, da je pisal iz lastnega prepričanja in iz osebno ustvarjalnega odnosa do fotografije. Navedene teze iz leta 1923 je namreč prenesel na Fotoklub Ljubljana. Ostale so temeljno vodilo vse do leta 1941. Sam pojem impresionizma ni bil odločilen, ohranjali pa so se postopki, znani kot plemeniti tiski, in motivika, cenjena pri impresionistih.
Poročilo 7. druge mednarodne razstave fotografije v Ljubljani leta 1936 vsebuje v svoji nadrobni analizi tudi podatek, da se na razstavi še vedno najdejo dela v gumij u. olju, bromoljnem tisku in pretisku, tu pa je Ste vilo teh avtorjev skromno, saj gre le za devet fotografov. Pisec se je vprašal: »Ali je tudi v tem znak za splošen preobrat v čisto fotografsko smer?« K temu je dodal, da se pokrajinska motivika umika. »Na njeno mesto stopa živo življenje,»1S
Vsa navedena dejstva dokazujejo, da je bila slovenska fotografija, ki si je nadevala širšo mednarodno sprejeto oznako »umetniška«, ves čas v tesnem stiku -/. razvojnimi fazami evropske in svetovne fotografije in daje živo sprejemala, delno tudi kritično, določene likovne pobude. Vse od leta 1900 imamo avtorje, ki so bili pod vplivom impresionizma in secesije, hkrati pa tudi fotografe, ki so se solidno lotevali umetniške fotografije z bolj preprostimi tehničnimi metodami od plemenitih tiskov. Fotografi bolj realistično in drugi bolj impresionično usmerjenih pogledov so se složno družili v klubih in na razstavah. Fotoimpresionizem v raznih variantah je ostal priljubljena poteza naše fotografske umetnosti vse od 1900 do 1941, z različno intenziteto, od kada Frla-
11 Mirko K a m bi f, Fotografija. Secesija na Slovenskem, Narodni mirnj. Ljubljana 1984, [r.kj pp,
71—72 in 120—122.
-1 S, n - Spomenica, ob dvajsetletnici obstoja fotografske m druge. Ljubljana (1930). p 6.
li Gl. op. 1.
15 Gl. op. 4 (Slovenec, 13. 5. 1436).
89
na, Avgusta Bertholda. Josipa Kunaverja, Frana Krašovca da Maksa Glihe, Luja Michielija in Petra Kocjančiča. Zanimivo je. da seje foto impresionizem pojavi! v Ljubljani leta 1901 pod skromno oznako »poskusi—Študije« in da so Slovenski fotografi v isti Ljubljani priredili mednarodne razstave, na katerih se je po tridesetih letih, kljub zarezi prve svetovne vojne, še vedno ohranjal vpliv nekdanjega evropskega impresionizma.21, V začetku tega članka citirana izjava iz leta 1935 o impresionističnem gledanju na svet ima v slovenski fotografiji globoke korenine.
SLOVENE PHOmiMPRESSIONISM A SKETCH ON THE OCCASION OF THE 150lh ANNIVERSARY OF PHOTOGRAPHY (1839—19®9)
In ¡935 Slovene photographers referred to artistic photography inspired by Impressionism. 'I his tradition, tied to the currents of European photography. introduced in Slovenia ¡is early ¡is 1901 at the exhibition of Rado i-'rlan's studies (gum pigment process) and continued wnh the artistic photography of Avgust licuhold from 1904 onwards, when considerable success was achieved with the exhibition at the .lakopie Pavilion in 1911. At that time, international artistic photography reached its peak under the influence of Impressionism and ihe principies of Secession. After the First World War. in 1923, the first echo can be traccd in theoretical attempts to prove that photography is an ai t and not just a trade. Such viewpoints were also incorporated in the programme^ the inter nationally successful Ljubljana Photo-Club. The influence of Photo-Impressionism could also be detected at the 2nJ International Exhibition in Ljubljana in 1936, as well as in some interesting examples even after 1945.
" Nekatere ijerilioldovc .slike, utiranjen* v družinski l»U lierthuldovib sorodnikov, ohsiajajii uidi v več irvodih, kot poskusni primerki ali koi slike v okvirju pod ste k Ioni- Večino teh slik lahko datiramo v Cas do leta 1911. Letu poprej je I le rt ho Id postal na razstavo v BudtmpeSlO devet SW» jih motivov,
Mulivc Avgusta llerthulda. ki so rep rud utira m kol si. 46-53 v tej Številki 7.1!"/., je dal na voljo ing . arh. Matej Voflič. za kar Si mu lepo zahvalim. - Vsebinsko sc vciejo na to skico tudi nekatere reprodukcije ob članku: M. K a m bič, Slovenska fot obrali ju med obema vojnama (19181941), ZUZ, n.v. XVIII, 1932, pp. I0I -1(W
90