^°**nina plačana v gotovini Cena 6 din DELAVSKA ENOTNOST teTNiK xi. st 9 GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE Ljubljana, 22. februarja 1952 Sveti proizvajalcev bodo še ena trdnjava igjavskega razreda in nje g o ve dela vske države ali zadnjem času večkrat slišimo to ižva°-n? 0 tako imenovanih »svetih pro-Vest'- Cev<- Nič čudnega ni, če so te Ve‘ Vzbudile našo pozornost, saj smo t6mflar delavci proizvajalci, in nas po-hek’ uPravičeno zanima, kakšni bodo lili1 ti novi sveti in čemu bodo sluti',, 1 ab bolje rečeno, kaj bodo nam avcem pomenili? SvETl PROIZVAJALCEV — DRUGA SKUPŠČINA Za,^ako je torej s temi sveti? Naši tek°n°dajni organi pripravljajo osnu-p0 novega zakona o ljudskih odborih. tem osnutku naj bi poleg skupščini" .P^bornikov kot smo jih volili že svnj ’ °bstojal še posebni organ — r, 1 proizvajalcev, ki bi ga izvolili str°!zvajalci — to je delavci iz indu-no1Je>, rudarstva, transporta in podob- delavci socialističnih kmetijskih ^-»uodarstev, zadružniki delovnih za-zasebni delovni kmetje, obrtni do " v' vedH Pač posamezni proizvajalci proiz- od vsega, kar se na določenem Jr°fiu proizvede, sorazmerno toliko tuQ° imeli tudi predstavnikov v sve-bort ^roizva.jalci, ki ' proizvajajo več, jj,a° naravno imeli večje število svo-Predstavnikov. To se pravi, vloga sv P.ornen posameznih proizvajalcev v la t*h bosta odvisna od njihovega dele-ga prispevajo družbeni skup- ^OCNEJSE GOSPODARSKE ENOTE bodo imele vec besede Proiz prav je tudi tako! Tile sveti m izvajalcev bodo odločali o razdeli in uporabi presežnega dela med tj ,?vne ljudi. Zato je tudi prav, da Vpa*’ ki več ustvarjajo imajo tudi dal besedo pri tem, kako naj se razil Plodovi njihovega dela. d ,pri nas delavci napravimo velik j 1 vsega, kar se v narodnem gospo-®rstvu izdela. Ta delež daleč presega ilovico vsega družbenega produkta, jje povsem razumljivo, da bomo skoraj povsod v svetih proizva-, icev delavci večino. Toda ne gre za ey/čira večino. P.^AVCI BODO UVEIjJ a vlj ali v ^ vetih socialistična načela . Sveti proizvajalcev bodo odločali o a«o važni stvari, kot je način delitve Orodnega dohodka in je zato važno, ,a. bodo delili po družbenih načelih da bo v korist naših socialistič-1 ? družbenih odnosov. Pri tem bo isla do izraza družbena zrelost na-delavskih predstavnikov. Vedeti sWre{ moram°i da ie delo v delavcih svetih in svetih proizvajalcev jhiiselno tesno povezano. Celo tako je i®ba ugotoviti. Neposredne gospodar-Ce pravice, ki smo jih delavci dobili delavskimi sveti, se sedaj v veliki jhsri povečajo, ko bomo dobili še sve-e Proizvajalcev. Z delavskimi sveti artl je bilo izročeno upravljanje po-^rneznih gospodarskih podjetij, z iz-oiitvijo svetov proizvajalcev pa bo-1“°, imeli še posebno skupščino, v ka-ar’ bomo neposredno odločali o celot-gospodarstvu kraja in okraja, Kier pag živimo. DBZAVNI APARAT BO POSTAL VSE bolj organizem v rokah DELAVSTVA To je nedvomno spet močan korak aPrej v izpolnjevanju delavskega Pravljanja. Delavci dobimo še večje nePosredne pravice v narodnem gozdarstvu, kot smo jih imeli doslej. I a ta način, s to skupščino proizva-a Cev, postaja državno upravni apa-at Postopoma res vse bolj neposred-0 organizem v rokah delavstva. Jas- V »Izolirki« so na občnem zboru sprejeli poziv na tekmovanje Pred dnevi je bil občni zbor sindikal-ae podružnice tovarne >Izolirka< v Mo-Jbh prj Ljubljani. Člani podružnice so občnem zboru sprejeli poziv za tek-.!aTanje prvega delavskega upravljanja. ,1&d drugim so na občnem zboru sklenili, aa bodo še bolj varčevali z materialom. °vemu izvršnemu odboru pa so člani 17r°čili, da mora bolj tesno povezati de-avce-člane, ki delajo v obratih na Jesejih jn v Pragerskem, jn izolaterje, ki jj,Yaio v raznih krajih Slovenije in Sr-‘K s sindikalno podružnico podjetja. Roman Svetlič Delavci električne cestne železnice so se prijavili ZA TEKMOVANJE Na občnem zboru sindikalne podriiž-j.Ce prj električni cestni železnici 'v jSdbljani so med drugim razpravljali o ekmovanju prvega delavskega upravlja-2!a- Za tekmovanje so se že prijavili, j-ridikalna podružnica bo pomagala deškemu svetu in upravnemu odboru PC' izboljšanju organizacije v podjetju in Odkrivanju skritih rezerv. Podružnica bo 'U(*i skrbela, da bodo delavci seznanjeni 8 sklopi delavskega sveta. no je, da ni sodobnega urejenega narodnega gospodarstva mogoče voditi brez potrebnega uradniškega aparata, toda važno je, da to uredništvo dela po sklepih in navodilih delavskega razreda. Uradništvo ima potem pravico odločati samo v toliko, v kolikor so, kot del delavskega razreda, njegovi predstavniki izvoljeni v vodstvene organe, drugače pa mora na delovnem mestu izpolnjevati ukaze organov delavske uprave, enako kot morajo delavci na delovnih mestih izpolnjevati svoje delovne dolžnosti, ne pa ukazovati. Samo tako je mogoče tudi uresničiti veliko Marxovo misel in težnjo vseh naprednih delavcev, da bi bila država ne »nekaj na grbači delavcev«, ampak da bi bila to prava delavska država. To je delavski, razred organiziran tako, da bo ta njihova združba predstavljala državo, to je, da bo delavski razred samo izpolnjeval vsa opravila, ki jih je potrebno izvrševati v sodobni smotrno urejeni državni skupnosti. DELAVCI POSTAJAMO VSE VEČJI GOSPODARJI NA SVOJEM In to je velika stvar! Morda se danes, ko je to neposredna stvarnost, niti še ne zavedamo v celoti, kaj to pomeni. Delavci postajamo gospodarji na svojem. To pa je največja gospodarska vrednota, ki jo lahko dosežemo. Saj se najdejo še nekateri, ki s krikom in vikom napihujejo naše gospodarske težave za to, da bi prevpili resnico o našem gospodarstvu. Nekaj je res! Kakor koli nam še delajo preglavice mnoge gospodarske težave, je pa vendar res, da imamo polno možnost, da jih sami odpravljamo in da nam nihče ne krade izpred ust plodov našega dela. Drugje po svetu so zaenkrat še bogatejše in gospodarsko bolj razvite dežele od naše, pa zaradi gospodarskih težav »padajo« vlade, nastajajo vladne krize, se zamenjujejo ministri. Pri nas pa neutrudno in skrbno delamo in varčno gospodarimo, da bi imeli čimprej čim več proizvodov in se delavci združujemo vedno bolj v pravo delavsko državo. To je tisto, česar mlečnozobi malomeščančki »ne morejo« razumeti in česar so nam nevoščljivi nekdanji petičneži in duše-brižniki. Nad vsem tem pa kot »sveti duh« plavajo Stalinovi evangelisti, ki vedo, da ne bodo mogli delavcem živim nikdar iztrgati iz rok, kar si bodo priborili, ker vedo, da so delavci tudi z zobmi pripravljeni braniti take vrednote, kot so njihova domovina in njihove delavske postave. Sveti proizvajalcev pa so za nas delavce in delovne ljudi še ena nova trdnjava delavske volje, delavskih hotenj, trdnjava, v kateri se bo kalila visoka socialistična zavest. To je nova trdnjava delavskega razreda in njegove delavske države. In to bomo delavci tudi dokazali. Kolektiv „Elektrokovine“ že tekmuje Delovni kolektiv »Etektrokovinec se je prijavil za tekmovanje delavskega upravljanja takoj J' sarno in organizirali dežurno službo. Sklenili so tudi, da bodo storili vse kar je potrebno, da bodo volitve delavskega sveta čimbolj uspele. Leopol Sedmak družbenih obrtnih obratih — krojaških in šiviljskih delavnicah, Je 7 % oblek. Ostalo blago predelajo zasebni obrtniki in seveda tudi šušmarji. Lani v juniju so na Jesenicah družbeni obrtni obrati" predelali le 30 % prodanega blaga. Šušmarstvo torej očividno hromi gospodarsko dejavnost družbeno obrtnih obratov, skupnost pa je seveda prikrajšana za upxa-vičene prejemke. Razpuščanje družbeno obrtnih obratov torej ni tako.enostavna stvar in jo je treba resno jemati. Kdor koli je zagrešil, da je splošno družbeno obrtni obrat nedonosen ali je mogoče še pospeševal njegovo nedonosnost in razpustitev, je s takšnim dejanjem oškodoval skupnost za del njene splošno ljudske lastnine. Zavedati se moramo, da je z razpustitvijo vsakega družbeno obrtnega obrata zmanjšana sicer za majhen , del, pa vendarle, stopnja družbenega prispevka. — Krajevni oblastveni organi bi morali proti ■e.ie so povzročili, da je obrat gospodarsko slabo uspeval. Nekaj takega delavci nikdar ne bodo dovolili in je prav, če zahtevajo, da tiste, ki tako postopajo, kličejo na odgovornost. cionalizacije in novatorstva in oddelke za nove proizvode. Glavni mehanik tov. Ivan Zupan je predlagal, naj v podjetju uvedejo plačevapje po storjeni vrednosti dela. Marija Hriberšek TEKMOVANJE DELOVNIH KOLEKTIVOV TUZLANSKEGA BAZENA V čast volitev delavskih svetov so delavci vseh podjetij tuzlanekega bazena pričeli s tekmovanjem za povečanje proizvodnje. Tekmovali bodo predvsem v odkrivanju neizkoriščenih rezerv. Rudnik lignita Kreka je že do sedaj izkoristil 20% neizkoriščenih rezerv. V proizvodnji dosegajo najboljše uspehe rudarji rudnika Dotraja. V GORIČANAH SO NA PRVI SEJI IZVOLILI KOMISIJE Izvršni odbor sindikalne podružnice tovarne papirja v Goričanah se je že sestal. Na seji so izvolili komisijo za kulturno-prosvetno delo, komisijo za zaščito dela in tekmovanje. Izvolili so tudi gospodarja sindikalne lastnine. Med drugim so se še pogovorili, kaj naj člani sindikata štorijo, da bodo volitve delavskega sveta dobro izvršene. Od ted.ua do tedna ODPOSLANSTVO OF ZA TR2ASKO OZEMLJE PRI MARŠALU TITU - VOJNI ZLOČINEC GAMBARA PONOVNO SPREJET V VOJAŠKO SLUŽBO - SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV - V ITALIJI SO ZVIŠALI PLAČE MINISTROM -ATENTAT NA MOSADIKOVEGA SODELAVCA - ENOTNA FRONTA SEVERNOAFRIŠKIH STRANK - NAŠA SINDIKALNA DELEGACIJA BO ODŠLA V ZAHODNO NEMČIJO — LABURISTI PRIPRAVLJAJO KRITIKO KONSERVATIVNE VLADE - MADŽARSKA VLADA POTVARJA RESNICO - VZNEMIRJENJE PRI SATELITIH ZARADI VALUTNIH REFORM - IZSTOPANJE IZ KP ITALIJE --OBLETNICA PODPISA SOVJETSKO-KITAJSKEGA SPORAZUMA — NOVE STROGOSTI V ČEŠKOSLOVAŠKI — SMRTNE OBSODBE NA POLJSKEM — POMANJKANJE V INDIJI Maršal Tito .ie sprejel na Brionih delegacijo Osvobodilne fronte za tržaško ozemlje. Člani delegacije &o razločili maršalu razmere in težave prebivalstva na tržaškem ozemlju, zlasti, pa težave Slovencev, ter tudi zaprosili za pomoč vlado FLRJ. Maršal Tito je obljubil vso pomoč Osvobodilni fronti OF v njenem boju za enakoipravnost. slovenskega življa in za splošne demokratične pravice vsega tržaškega prebivalstva. ničar Mališevski. Vlada FLRJ odločno zahteva- da madžarska vlada pokliče krivce na odgovornost in jih kaznuje, ranjenemu jugoslovanskemu graničarju pa izplača odškodnino 500.000 dinarjev. Pretekli teden je bil Gambara — tretji v vrsti italijanskih vojnih zločincev na s-lovenski zemlji — ponovno spre. jet v vojaško službo. Kot odškodnino za čas brezposelnosti je sprejel 10 milijonov lir. Če s tem dogodkom povežemo proces v Li *d, na katerem je javni tožilec zahteval za garibaldince po 30 let zapora in sprejem delegacije »Združenja Istranov in Dalmatincev« pri italijanskem predsedniku Einaudi.iu vidimo, da je vrsta dogodkov, ki otežkočajo rešitev naših sosednih odnosov, vedno daljša. Zaradi nedavno izvršene valutne reforme v Romuniji je med Češkoslovaškim in ma.džars»kim prebivalstvom nastalo vznemirjenje. Pričakujejo, da bodo v bodoče vse valute satelitskih držav vezane na rubelj in da bodo valutne reforme končane do junija, ko bo v Moskvi mednarodna ekonomska konferenca. Več kot 250.000 članov KP Italije m obnovilo svojega članstva za to leto. na sestankih Nennijeve socialistične stranke pa prisostvuje le 10 odstotkov vpisanih Članov7. V sindikatu tekstilnih delavcev čez 50 odstotkov članov ni obnovilo svojega članstva. Iz Nennijeve stranke izstopajo celotne osnovne -organizacije, ki so se razočarale nad svojim komin-formističnim vodstvom in se pridružujejo »Gibanju italijanskih delavcev«. Zunanji ministri Velike Britamije, Francije in ZDA so se. sešli v Londonu, da bi proučili vprašanje sodelovanja Za. hodne Nemčije v zahod n o-evropski oh-rambi. Razgovorov se bo udeležil tudi kancler Adenauer. Po razgovorih bodo zunanji ministri prisostvovali m sedanju sveta Atlantskega pakta. Finančna komisija italijanske skupščine je odobrila zvišanje plač ministrom za 100 do 150 odstotkov, pričenši s 1. julijem preteklega leta. Državnim uradnikom pa so zvišali plače le za 8 odstotkov. Na račun zaostalih poviškov bo dobil predsednik italijanske vlade en in pol milijona lir, ministri pa okrog milijon lir. * Pretekli teden je bil izvršen atentat na bivšega podpredsednika perzijske vlade in Mosadikovega sodelavca Huseina Fatenija. 16-letni atentator Mohamed Rasi .ie pripadnik muslimanske teroristične organizacije, katere član je pred letom dni ubil predsednika perzijske vlade Ali Razmaro. Osem glavnih nacionalistični h strank Alžira, Tunisa, francoskega in Spinskega Maroka se je združilo v »Fronto za enotno akcijo severne Afrike . Predstavniki združenih strank &o izdali obvestilo, v katerem izjavljajo, da imajo enake narodnostne težnje in da bo nova fronta razmotrila položaj v severno-afriških kolonijah, ki je nastal zaradi teženj teh narodov po nacionalni neodvisnosti. Besede in dejanja »modrega vodstva« 14. februarja je minulo dve leti od podpisa sovjetsko.kitajskega sporazuma. Oh tei priložnosti ie noslal Mflo Ce Tung Na povabiilo osrednjega vodstva Zveze sindikatov Zahodne Nemčije bo te dni ‘“učijo --------‘,- Stalinu brzojavko, v kateri izraža »navdušenje nad velikodušno pomočjo sovjet- odpotovala v Zahodno Nemčijo delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije. Delegacijo bo vodil tov. Nikola Vujanovič. Član delegacije pa je tudi Jože Plevnik, predsednik Republiškega odbora sindikata metalurških delavcev za Slovenijo. ske vlade-, ostalim Brzojavka je zelo podobna pismom in resolucijah. jti jih najmodrejšemu pošiljajo satelitske dr- t,- „: — .... .. . . ..«1iL-nrni£.na žave. Kakšna pa je ta »velikodušna po moč«, je nam in kitajskemu ljudstvu do bro poznano. Šefa parlamentarne opozicije Attlee itn Morrison sta predložila parlamentu zelo milo resolucijo, s katero pozdravljata nadaljevanje zunanje politike laburistične vlade. Bevanova skupina in tudi mnogi drugi poslanci laburistične stranke pa smatrajo, da je predložena resolucija premalo odločna. Po raznih znamenjih sodeč, so se laburisti odločili prekiniti premirje med obema vodilnima strankama ter nastopiti ostro proti zunanji politiki konservativne vlade. Lanska proizvodnja mesa v ČSR m dosegla plana, zato je vlada izdala uredbe, po katerih morajo biti v$e krave brejč vsako leto do 15. marca. 100 krav mora imeti 74 telet. Vsaka svinja pa mora imeti letno 11 prašičev. Poljsko oblastno sodišče v Katovicah je obsodilo na smrt 3 in na dosmrtno ječo enega Poljaka. Vsi so bili obtoženi vohunstva v prid ZDA. Zunanje ministrstvo FLRJ je protestiralo pri madžarski vladi zaradi note. katero je madžarsko poslaništvo poslalo naši vladi. Namen madžarske note je, potvarjati resnico o obmejnem incidentu, pri katerem je bil ran.ie.n naš gra- V Indiji bo leto« primanjkovalo približno 7 milijonom ton življenjskih potrebščin. Nevarnost lakote, ki grozi Indiji, je večja od vseh dosedanjih v Poslednjih 50 letih. To velikansko pomanjkanje' bodo deloma omilili s pomočjo iz ZDA. nujno pa bi morali nakupiti Še en milijon ton hrane, za katero pa vlada nima dovolj finančnih sredstev. Med Številnimi mednarodnimi političnimi dogodki zadnjega časa je svetovno javnost pritegnil posebno spor med Francijo in Nemčijo zaradi posarskega področja. To KOLEKTIV TOVARNE KLEJA BO TEKMOVAL Pred dnevi je bil občni zbor sindikalne podružnice Tovarne kleja v Ljubljani. Na občnem zboru so tudi pograjali delo starega odbora, ki je napravil v lanskoletnem delu več pomanjkljivosti. Tudi predsednika odbora so pograjali, češ da je bil nedelaven in ga zato letos niso več izvolili. Pravijo pa, da bo letos delo sindikalne organizacije boljše. Med razpravo so sklenili, da bodo sodelovali v tekmovanju. Predvsem se bodo posvetili, seveda poleg izpolnjevanja gospodarskih nalog, vzgoji član- stva, tako strokovno kot politično, poživeli pa bodo tudi kulturno-prosvetno delo. Jože Marolt DELI TURBINE ZA HIDRO-CENTRALO MEDVODE SO ZE NA GRADBIŠČU Letos bo začela hidrocentrala Medvode obratovati s prvim agregatom. Iz Litostroja so te dni poslali dele turbin za prvi agregat. Letos bodo na gradbišču hidrocentrale Medvode zgradili prostore še za drugi agregat, ki bo začel obratovati v začetku leta 1953. 2 STRAN ★ 22.11.1952 DELAVSKA ENOTNOST je že staro sporno vprašanje. Razprave o posar-skem področju so povzročile v francoskem in nemškem parlamentu precej burnih obravnav in notranjih sporov. Nemški nacionalisti in socialdemokrati dolžijo dr. Adenauerja Posarje, dežela premoga in jekla prevelike popustljivosti in sporazumaštva s F] Francozi glede tega vprašanja. Francoski parlament, ki je že itak na trhlih nogah, pa grozi Fauru s ponovno vladno krizo, če med drugimi gospodarskimi vprašanji ne bo zavzel odločnejšega stališča glede-Posarja na-pram poraženi Nemčiji, ki ponovno dviga glavo in ogroža neodvisnost Francije. Posarje je deželica ob francosko-nemški meji, ki meri komaj 2550 km2 in ima približ- Zaradi mednarodnega položaja, v kakršnem se je znašla premagana Nemčija, so takrat to tudi dosegli. Leta 1947 je bilo s privolitvijo Angležev in Amerikaneev posarsko področje izločeno iz okupacijske cone in so ga gospodarsko ponovno povezali s Francijo. U1CJ1, 1X1 U1CU LLKI1UOJ o.,.-, ll* lllite l no 1 milijon prebivalcev, to se pravi nekoliko manj kakor današnja Slovenija. Boj — nadoblast nad tem področjem traja domala že nekaj desetletij. Nemci, ki so bili pred prvo svetovno vojno gospodarji Posarja, so morali to področje prepustiti Franciji, se pravi francoskim »jeklarskim kraljem«, katerim je to področje že dolgo dišalo. S tem so si vsaj delno zagotovili premog za predelavo svojega lorenskega železa. Znano je namreč, da je bila in je še danes glavna ovira za uspešen razvoj francoske železarske in jeklarske industrije prav v tem, ker jim manjka premoga in koksa. In tega so si hoteli Francozi zagotoviti vsaj za najnujnejše potrebe. Čeprav Francozi niso imeli narodnostnih sprejetje Schumanovega plana pripomoglo k odstranitvi glavnih ovir okoli posarskega področja. V francoskih vladnih krogih so s® nedvomno dobro zavedali posledic svojega koraka. Jasno jim je bilo, da bo to zbudilo med nemškim ljudstvom veliko razburjenje. Skušali pa so ta korak omiliti na ta način, da je francosko zunanje ministrstvo izjavilo, da se z ustanovitvijo' novega poslaništva ne bo spremenil politični statut Posarja. Toda ta izjava Nemcev ni pomirila,-Dobro občutijo, da Francija še vedno u1 opustila načrta, kako bi odtrgala Posarje od Nemčije. Poglejmo v čem je stvar! Francozi imajo za apetite po Posarju svoje gospodarske razloge. V Posarju, je premog in tega potrebujejo za svojo industrijo. Sami hočejo razpolagati z zadostnimi količinami premoga-Posarja sicer ne morejo proglasiti za sy03 protektorat, ker jim je še preveč, v spominu plebiscit iz leta 1935. ko je malone vse pr®' bivalstvo glasovalo za Nemčijo. Zato pa imenovali svojega diplomatskega predstavnika in so hoteli na ta način javnosti in Nemcem povedati, da se uradni francosk1 krogi vnemajo za avtonomistično Posarje in da tudi ob mirovni pogodbi ne bodo sprem®* da tudi on mirovni pogodbi ne nodo spremo nili s\7ojega stališča. Nemce so tako postA; ..n.- „„„.1 —*-------' Na ta način bi pravic na to področje, ker so prebivalci __ . ... Posarja skoraj izključno Nemci, so vendarle 1 usarje ie ponovno dobilo svojo upravo, se-j----,• j- __ .. tx_..x4....,—--------------1 veda s francoskim komisarjem. Nemcem ta- ka odločitev ni bila všeč. Tolažili pa so jih dosegli, da so v Društvu narodov — predvojni mednarodni organizaciji — ustanovili posebno komisijo, ki je prevzela upravo nad Posarjem ter ga ločila vsaj za 15 let od Nemčije. Francozi so v tem času prevzeli vso industrijo, ki so jo potem ponovno izgubili ob plebiscitu leta 1935. Hitlerju, ki je takrat prišel v Nemčiji na oblast, je to področje močno pripomoglo, da se je njegova vojna industrija lahko razmeroma veliko hitreje razvijala, kakor pa bi se drugače. Po drugi svetovni vojni so Francozi glede Posarja ponovno postavili iste Zahteve. Skli- vprašanja. Zanašali so cevali so se na to, da je treba Nemcem od- podporo Amerikaneev, ki vzeti vse možnosti, da bi se njihova indu strija in zlasti še vojna, ponovno uveljavila. s tem, da bo stvar urejena dokončno z mirovno pogodbo. In do takrat je še daleč. Zadnje tedne pa je spor okoli Posarja ponovno zaostril odnose med Francijo in Nemčijo. V Parizu so namreč dosedanjega visokega komisarja Gilberta Grandvala imenovali za diplomatskega zastopnika v tej deželi. To je razburilo duhove. Nemci so ves čas mislili, da si Francozi ne bodo upali samostojno načeti tega tako delikatnega ----x — 4. n----- namreč tudi na jim precej na klonjeni in se zavzemajo za ponovno oborožitev Nemčije. Nemci so menili celo, da bo vili pred gotovo dejstvo." ,u radi obdržali svoj gospodarski vpliv nad Posarjem. Kakšna pa je posarska proizvodnja? ^ enem samem mesecu znaša proizvodnja Pre.' moga 1,351.000 ton. to je povprečno en in p?1 tone na osebo. Močno razvita jeklarska ifl železarska industrija pa daje mesečno (vzeto po statistiki iz leta 1950) 131.000 ton železa in 110.000 ton surovega jekla. Posarje ima 26 visokih peči in bi lahko g popolnim izkoriščanjem zvišali mesečno proizvodnjo na 219.000 ton. Kakšna količina je to. P* nam pokaže naslednja primerjava. V Švedski znaša vsa mesečna proizvodnja jekla 132.000 ton, to se pravi, komaj 60 % pn«.arsk® proizvodnje. V Italiji pa okoli 268.000 ton. kar pomeni, da proizvajajo komaj 22% v®® kakor v Posarju. Torej ali je čudno, da je toliko, razprav- Mod razprav o družbenem planu delavci zvišujejo stopnjo družbenega prispevka tem t z?Fav® 0 družbenem planu in s v nnrf- 0 donosnosti in gospodarjenju raJv.dJetiu, so delovne kolektive zelo treh. e> delavci predlagajo, kaj je Cor1.a 7 Podjetju zboljšati, da bo imelo daln , veGe dohodke in da bo lahko Dri skupnosti tudi več družbenega knj^evka- Poglejmo si, kaj so pone-kod ugotovili. delež tovarne avtomobilov V MARIBORU TovNa ^2. zasedanju delavskega sveta ob arne avtomobilov v Mariboru so le* ,razPravah o družbenem planu in ja °jn^etT1 proizvodnem planu podjet-s]„ dejali, da nimajo nobenega pomi-Vod’ ne bi mogli izkoristiti proiz- zmogljivosti podjetja in izpol- finančnega plana. Njihova brutto b 0l2v°dnja znaša v primerjavi z 2 et v Proizvodnjo cele Slovenije ’ a Letošnji proizvodni plan oziro-v a gospodarski računi kažejo, da bodo , tovarni avtomobilov ustvarili večjo kumulacijo, kakor jim je predpisa-_?• Družbeni plan jim določa 615 % kurnulacije. Računi so pokazali, da ustvarili 685 % akumulacije. Viš- akumulacijo bo kolektiv podaril kupnosti, ustvaril pa jo bo z varče-, anjem surovin, pomožnega materiala n ooljšo delovno disciplino. vELIKI PRIHRANKI V KOMBINATU BOROVO , Razprava o družbenem planu v kombinatu Borovo je odkrila vrsto kritih rezerv. Delavci čevljarne so vračunali, da lahko z boljšim izkorl-J^anjem materiala prihranijo čez 50 “'uijonov dinarjev. Z novo razmesti-vijo delavcev bodo prihranili eden in J?01 milijona dinarjev. Ustanovili bo-o nov oddelek, kjer bodo izkoriščali °dpadke. V njem bodo izdelovali tor-,e’ Pasove, letne čevlje itd. Nov od-?etek bo prinesel podjetju 17,5 mili-l0t}\ dinarjev. V oddelku gumija je določena stopnja akumulacije 510 %, uolavci so jo povečali na 672 %. Pri a^aterih proizvodih obutve iz gumija Ps bodo stopnjo akumulacije dosegli z 803 %. V »KRIVAJI« SO NAŠLI MILIJONE Ko so v podjetju lesne industrije *Krivaju« v Zavidovičih analizirali Potrošnjo materiala, so ugotovili, da *ahko prihranijo okrog 200 milijonov dinarjev. S pravilno postavljenimi delovnimi normami v nekaterih oddelkih bodo prihranili 70 milijonov dinarjev, ^manjšanje obratne in upravne režije Pm.bo prineslo 1,200.000 dinarjev. Ra-duni so pokazali, da bodo z boljšim izkoriščanjem lesa v gozdu prihranili milijonov dinarjev, a z boljšo obdelavo debel v planinah pa 20 milijonov dinarjev. JOVARNA SLADKORJA V ZRENJA-LAHKO PRIHRANI 277,000.000 DINARJEV Po številnih razpravah na sindikalnih, partijskih in obratnih sestankih ln sejah delavskega sveta ter uprav-ne2a odbora so v tovarni sladkorja *Servo Mihail« v Zrenjaninu ugoto-v’li, Ja lahko prihranijo 277,000.000 dinarjev, če bodo varčevali z materialom in izboljšali organizacijo dela. f° novi razporeditvi delovnih mest imajo v obratih preveč 75 delavcev, lz administracije pa bodo odpustili 13 uslužbencev. SKLEPI BANOVIŠKIH RUDARJEV Delavski svet premogovnika Banovi je o razpravi o družbenem planu ugotovil, kako lahko izboljšajo poslovanje podjetja. Delavski svet predlaga, da se stopnja družbenega prispevka pri njih poveča od 756 na “82 %. Varčevali bodo s premogom, hi ga potrebujejo za 70 lokomotiv, lokomotive bodo kurili z drobnim premogom in tako prihranili 78 milijonov dinarjev. Če bodo normativ porabe Premoga zmanjšali na 2 in pol tone dnevno, bodo prihranili 120 milijonov dinarjev. Zbirali pa bodo tudi staro telezo, da ne bo propadalo. STOPNJO DRUŽBENEGA PRISPEVKA BODO POVEČALI ZA 100 % Gospodarski račun v celjski cinkarni je pokazal, da lahko stopnjo družbenega prispevka povečajo za 100 %, t. j. stopnja akumulacije bo sedaj znašala 200 %, kar pomeni 30 milijonov dinarjev. Kje so odkrili te rezerve? Varčevali bodo s koksom in antracitom, v konglomeraciji in pra-žarni bodo delali le 6 dni, delavci pa bodo v 6 dneh ustvarili toliko, kakor so doslej naredili v 7 dneh. S 'tem bodo prihranili električni tok, odpadli pa bodo »skakači«, t. j. nedeljski delavci. Racionalno bodo izkoriščali električno energijo, vodo itd. Nekaj izven-planskih dohodkov bodo ustvarili tako, da bodo prodali v tujino stare ogorke, v katerih je še 12 % cinka. Z dobljenimi devizami bodo kupili nove naprave za žvepleno kislino. V CERKNICI BODO IZKORIŠČALI ODPADKE Delavci lesnoindustrijskega podjetja v Cerknici so povišali stopnjo družbenega prispevka od 164 na 198 %. Višjo akumulacijo bodo delavci dosegli z boljšo organizacijo dela in izkoriščanjem odpadkov. Iz odpadkov bodo izdelovali lesno volno za embalažo. iz smrekovih vej bodo izdelovali čepe za sode, dalje bodo iz odpadkov izdelovali čebre in kadi in ščipalke za sušenje perila. sindikaim.^ &h#anC&GCij SINDIKALNA PODRUŽNICA CELULOZE PREDLAGA DRUGAČNO RAZMESTITEV DELAVCEV V tovarni celuloze so zmanjšali število delavcev v kovinski delavnici. G delavcev so prestavili na lesni odsek. Nekateri od teh se s premestitvijo niso strinjali in so se obrnili na izvršni odbor podružnice. Novoizvoljeni izvršni odbor je na svoji drugi seji o tem spregovoril ter predlagal upravi podjetja, naj dva slabotna delavca, ki se še učita kovinske obrti in ki ne bi zmogla težkega dela na lesnem prostoru, še vnaprej obdrži v kovinski delavnici. Za ostale štiri pa predlaga izvršni odbor upravi podjetja, naj jih namesti v obratu kot pomočnike strojevodjem, kjer bodo s svojo strokovno kvalifikacijo več koristili, kakor pa če bi delali na lesnem prostoru. Izvršni odbor je tudi opozoril upravo podjetja, da. bi nameščenci v plačilnem oddelku delali bolj pazljivo. Pri obračunavanju plač namreč pride večkrat do napak v škodo delavcev. NA OBČNEM ZBORU »KONSTRUKTORJA« V MARENBERGU SO SE POGOVORILI O GOSPODARJENJU Pred dnevi je bil občni zbor sindikalne podružnice kolektiva »Konstruktorja« v Marenbergu. V razpravi po poročilih so veliko govorili o gospodarjenju v podjetju in nalogah sindikalne organizacije za dobro gospodarjenje. Dejali so, da bo morala sindi- kalna organizacija še bolj vzpodbujati članstvo za varčevanje s surovinami, predvsem z lesom kot osnovno surovino v obratu. Seveda tudi kakovosti izdelkov ne bodo smeli zanemarjati. Pravilno bodo razporedili delavce po delovnih mestih, skratka izboljšali organizacijo dela. Ivan Štrucl SINDIKALNI ODBORNIKI BODO SODELOVALI PRI RAZDELITVI GIBLJIVEGA DELA PLAČE Na drugi seji izvršnega odbora sindikalne podružnice trgovskega podjetja »Usnje« v Celju so izvolili tarifno komisijo, ki ho sestavila pravila za razdeljevanje plačnega fonda, doseženega nad zagotovljenim delom' plače. Bazen ravnatelja podjetja, računovodje in šefa personalne administracije so v tarifni komisiji predsednik podružnice in po eden član izvršnega in nadzornega odbora. Rudarji iz Zabukovice mislijo zgraditi delavski dom Zabukovški rudarji nimajo razen rudnika in restavracije kdo ve kaj drugega v svojem okolišu. Središče kulturnega življenja je še vedno v Grižah, kjer stanuje precej rudarjev. V Zabukovci sami pa zelo pogrešajo primernih prostore,v, kjer bi imeli kul-turno-prosvetne prireditve. Zato so rudarji sklenili,' da bodo v tekmovanju prvega delavskega upravljanja poskrbeli za material, da bodo lahko začeli graditi delavski dom. Delavski dom jim je res potreben, saj je kulturno-prosvetno življenje v Zahukovici dokaj pestro. Prosvetna sekcija rudarjev je imela lani nad 30 prireditev. V delavskem društvu sodeluje 247 članov, v pevskem zboru je 32 članov, godbenikov imajo pa 22. Njihova dramatska družina šteje 70 članov. Člani delavskega sveta pri direkciji PTT so predlagali Delavski svet podjetja direkcije poste, telegrafa in telefona v Ljubljani je pred dnevi razpravljal o družbenem planu in delu podjetja. Poglejmo, kaj so predlagali posamezni člani delavskega sveta. Tovariš Vladimir Kek, uslužbenec pošte Ljubljana 2 je predlagal, naj bi odpravili pisemske pošiljke izven potujočih pošt po železnici. Železnica zaračunava poštni upravi za te pisemske pošiljke znatno prevoznino. Ce bi to odpravili, bi poštna uprava prihranila težke tisočake. Nadalje je tov. Kek predlagal, naj hi ukinili tiste potujoče poste, ki niso neobhodno potrebne. N. pr. potujočo pošto Ljubljana—Tržič bi lahko opravila potujoča pošta Ljubljana—Gorica. Upravni odbor podjetja PTT na enem svojih zasedanj OTROK NE SMEMO PUSTITI V ROKAH BREZSRČNIH SEBIJNEŽEV V soboto pozno zvečer je prišel v kavarno Evropa devetletni fante Milan Bos-nič. Vsedel se je za eno izmed prostih miz. Gostje so ga seveda začudeno gledali. čudno se jim je zdelo, kaj počne pozno zvečer ta otrok v kavarni. Nekaj gostov je prisedlo k fantiču in se z njim pričelo pogovarjati. Mali Milan je povedal, da mu je oče naročil, naj ga počaka v kavarni, torej, da čaka očeta. Fantiču so naročili čaja in prigrizka. Ker pa očeta le ni hotelo biti, sta dva izmed gostov odpeljala otroka domov. Med potjo je fante povedal, da stanuje v šiški na Jami štev. 8. Pripovedoval je tudi, da je oče večkrat pijan, da ima drugo mamo in da mora trdo delati. Ko so prišli domov, sla otrokova spremljevalca osupnila. Domači so vsi spali in se niso nič kaj preveč čudili, kje je bil otrok in kako to, da je prišel tako pozno domov. Oče pa je spremljevalcema celo dejal, da mu je otroka pokvaril stari oče. Lahko si mislimo, kako sta bila oba spremljevalca začudena nad vsem tem. Pri sosedih pa sta zvedela, da je bil ta fant že v poboljševalnim. Starši pa so ga vzeli iz poboljševalnice in kdo ve, če ne samo zato, da dobivajo sedaj zanj otroške doklade? Otrok pa mora doma trdo delati, znositi vso kurjavo iz kleti v stanovanje in starši ga pogosto te.pejo. Zato je precej izčrpan. Ta kratka zgodba je vsekakor trpka. To se pravi, da se še najdejo brezbrižni starši, ki jim je usoda svojega otroka kaj malo mar. Če je res ono o otroških dokladah, potem celo skrb družbe za mladi rod izrabljajo zase. In vsega tega ne bi smeli dovoliti, otrok ne bi smeli pustiti v rokah brezbrižnih sebičnežev. O tem naj razmisli tudi tamošnje socialno skrbstvo. Prav tako naj bi podaljšali do Beke potujočo pošto Maribor—Ljubljana. Tako hi odpadli 4 uslužbenci, ki vozijo sedaj potujočo pošto Ljubljana—Beka. Tov. Knez, šef sekcije Maribor, je predlagal, naj bi reorganizirali direkcijo in še bolj racionalno izkoriščali delovni čas na poštah. Tov. Krautova, šefinja telegrafske centrale v Mariboru, je vprašala, ali je res treba kupiti dva nova dvoosna ambulantna vozova, ker imajo še nekaj dvoosnih vozov v rezervi, če bodo opustili nekatere potujoče pošte. Tov. čuber, uslužbenec prometne pošte Maribor 2, je opozoril na to, da zaračunava železnica poštni prevoz po prevoženih osovinskih kilometrih in splošni tarifi, čeprav vozi pošta svoje pošiljke v lastnih ambulantnih vozovih. Ker je prevoz v štiri-osnih vozovih dražji kot v dvoosnih, je predlagal, naj bi uporabljali dvoosne vagone na vseh progah, kjer koli je to mogoče. Tov. Kragelj iz pošte Ljubljana je dejal, da je po organizacijskih enotah prevelika .zaloga tiskovin. Dejal je, naj hi direkcija vnaprej bolj smotrno naročevala tiskovine. Tov. Šlosar pa je predlagal drugačno organizacijo skladišč. Delavski svet je na pobudo direktorja postne direkcije sklenil, da bodo razširili poštno telegrafske, telefonske storitve. Tudi o vzgoji kadra so govorili na delavskem svetu. Kadra ne bodo vzgajali več v tečajih, ki so bili predragi, marveč h odo vzgojo prevzeli stari uslužbenci. Delavski svet pri direkciji pošte, tele grafa in telefona je torej dobro razpravljal o delu v svojem podjetju. Prepričani smo, da bodo poštarji sklepe tudi izpolnili. V. V. Idejno skico za delavski dom so že napravili. Pravijo, da se bodo povezali s kmeti in skupno z njimi zgradili dom, ki bo tudi kmetom v korist. Silvo Matelič V TOVARNI USNJA V ŠOŠTANJU SO IMELI LANI 70 POLITIČNIH IN GOSPODARSKIH PREDAVANJ Pred dnevi je bil občni zbor sindikalne podružnice Tovarne usnja v Šoštanju. V podružnici je bilo najbolj živahno kulturno-prosvetno in politično delo. Sindikalna godba je 16-krat javno nastopila, 12-krat so nastopili pevci, v kolektivu so imeli 8 kulturnih prireditev in preko 70 političnih in gospodarskih predavanj. Na občni zbor sindikalne podružnice je prišel tudi tov. Janko Rudolf, predsednik Republiškega sveta, ki je delavcem odgovarjal na različna vprašanja iz našega gospodarskega življenja. Alojz Ccpuš SENOVSKI RUDARJI BODO BOLJ SKRBELI ZA SVOJE DRUŠTVO Pred dnevi je bil občni zbor sindikalne podružnice senovskib rudarjev. V razpravi po poročilih so govorili o stvareh, ki jih težijo. Dejali so, da bo treba na strojnem obratu delo drugače organizirati. Premalo so lani skrbeli za to, da bi se delavci vključili v sindikalno organizacijo in v njej aktivno delali. To bodo letos izboljšali. Veliko so govorili o neopravičenih izostankih in o bolnikih pri rudniku. Čez 33.000 ur so izgubili samo zaradi bolnikov. Požrtvovalni rudarji so morali delati namesto tistih, ki so namerno izostajali z dela. Na občnem zboru so se pogovorili tudi o kulturno-pro-svetnem delu in svojem delavskem društvu. Sklenili so, da bodo društvu bolj pomagali kot doslej. Vuzeniški gradbinci bodo pri cementu prihranili štiri in pol milijona dinarjev - neprestani kamen spotike Tudi sestanek treh zahodnih ministrov v Londonu, kjer bodo v glavnem razpravljali o nemškem vprašanju in sestanek 12 držav, članic atlantske skupnosti v Lisboni, bosta i.. , , r mogoče pokazala kaj novega. ‘Janja in toliko prizadevanj okoli tega pod- ločno uprl francoskim poskusom. Strah pred ponovno nemško oborožitvijo in joeja. Tako Francija kakor Nemčija bi ho- Francoska vlada je s tem, ko je načela s tem nevarnost za novo nemško napadal ;61i imeti koristi od tega tako bogatega pod- Posarsko vprašanje, prav gotovo precej raz- nost na zapadu še ni popustil. Kakor je Slivja- Pri ocenjevanju tega problema ne majala še itak nesolidno stavbo evropske šati, se tudi Angleži ne navdušujejo za to, smemo pozabiti, da je po nacionalnosti de obrambe. Nemška zahteva ali naše sorlelo da bi Nemcem riali popolno enakopravnost. žela nemška, po svoji gospodarski naravi vanje ali Posarje«, pa daje misliti, da bodo Vsekakor imamo pred seboj novo »sporno P a po mnenju Francozov _pripada Franciji, Nemci zavzeli tudi napram zapadnim drža- jabolko« med Nemčijo in Francijo. Nemci so je tu premogovna industrija, ki je naj- , vam bolj odločno stališče. Danes še ni po- se komaj dali prepričati o usodi glede Alza-, bližja njenim železnim rudnikom v Loreni, polnoma jasno, kaj mislita o tem odgovorni cije in Lorene in že nastaja novo vprašanje Brez tega premoga bi tudi lorensko železo vladi Združenih držav Amerike in Anglije — vprašanje Posarja, be pomenilo veliko. Rešitev tega problema je torej zelo delikatna in bo nedvomno poteklo še precej razburljivih razprav, preden bo ta problem za obe stranki zadovoljivo rešen. Seveda če bo to sploh mogoče. Vedeti namreč moramo, da tudi bonnska vlada ni nikoli opustila svojih teženj, da Posarje s posarskimi Nemci priključi kot dvanajsto pokrajino v svojo zvezno republiko. nr. Adenauer, predsednik nemške vlade, še Jerino na tihem upa. da bo z izpolnjevanjem *elj zapadnim velesilam končno enkrat prijel tudi čas, ko ne bo težko zaokrožiti Jemčije v takšne meje. kot jih je imela pred drugo svetovno vojno. Ta spor pa ne bi bil sam na sebi tako Pomemben, če bi se nanašal samo na obe Zainteresirani stranki. Toda vanj se zapleta Vfi* atlantska skupnost, organizacija evropske ^vojske in s tem jasno — obramba Zapada. Nemci dobro vedo, da je sedaj že prišel ko lahko tudi oni postavljajo svoje za bteve. Poražena Nemčija se poskuša otresti 6vojih »lisic , ki jo vežejo, da se ne more dpomoči tako kot bi želela. Za svojih 12 divizij, katere naj bi postavili v evropsko vojsko, hočejo popolno enakopravnost v krogu Ev<\iih bivših zmagovalcev. Nemci zahtevajo, da jih sprejmejo v Atlantski pakt in odklanjajo, da bi sodelovali ločeno samo v. evropski federaciji' in v evropski vojski. Kar Pa je najvažnejše, bonnska vlada je v zvezi 6 temi vprašanji postavila tudi zahtevo, da 66 uredi pripadnost Posarja. Upajo, da je Eedaj najbolj pripravno, da to vprašanje načnejo, ker je vsemu Zapadu veliko na ria Nemčija sodeluje v obrambi pred sovjetskimi napadalci. Tudi nemški kancler dr. Adenauer, ki je doslej vsaj delno zastoji sporazumaško politiko, se je sedaj od- Svi ca »Oborožiti Nemčijo ali ne — to je zdaj vprašanje«...» ki tare predvsem Francijo, ker ima žalostne izkušnje z oboroženo Nemčijo Vuzeniški zidarji in tesarji, ki gradijo hidrocentralo na Dravi, tudi letošnjo zimo ne počivajo. Tesarji nadaljujejo delo na tretjem turbinskem stebru, lotili pa so se dela že na drugem turbinskem stebru. Zidarji opravljajo notranja dela v desni obrežni zgradbi, težaki pa delajo na izkopu vzdolžnega obrežnega zidu na desnem bregu Drave in na razdelilni postaji. Te dni bodo začeli kopati izsušeno strugo v drugi stavbni jami. Kopali bodo temelje za pretočna polja in prvi turbinski steber. Skoraj vse strojne naprave in mehanizacijo zdaj pregledujejo, da bodo lahko spomladi z njimi v redu delali. Pred dnevi so delavci na gradbišču liidro-centrale Vuzenica razpravljali o družbenem planu in delu v svojem podjetju. Sklenili so, da bodo z varčevanjem cementa prihranili okrog štiri in pol milijona dinarjev. Precej bodo prihranili tudi pri lesu, ker mislijo uvesti racionalizacijo opažev. Afari ja Hribe ršek KAKŠNE NAČRTE IMA KOLEKTIV TOVARNE SADNIH SOKOV IN MARMELADE V CELJU V tovarni sadnih sokov in marmelade v Celju so napravili dober načrt za tekmovanje prvega delavskega upravljanja. Poglejmo. kaj so sklenili. Pravijo, da bodo dosegli predpisano stopnjo minimalnega izkoriščanja njihovih strojev in naprav. S povečano storilnostjo dela in racionalizacijo bodo izvršili planske naloge. Člani delavskega sveta bodo obiskovali seminar, ki ga bo organiziral okrajni sindikalni svet v Celju. Ponovno bodo pregledali normative materiala in delovne sile. Lom steklenic bodo znižali za 2 odstotka in povišali izplen pri destilaciji žganja. Zmanjšali bodo tudi število režijskih ur in prihranili 30.000 dinarjev mesečno z enakomerno uporabo električnega toka v dnevnem in nočnem času. V podjetju mislijo tudi ustanoviti blagajno vzajemne pomoči. V Kemični tovarni Domžale bodo izvolili več članov delavskega sveta kakor doslej 13. seja delavskega sveta kemične tovarne v Domžalah je bila predvsem posvečena volitvam novega delavskega sveta. Večina članov je predlagala, da je treba v nov delavski svet izvoliti še več članov. Doslej je bilo v delavskem svetu le 15 članov, v upravnem odboru pa 7. Na seji so dejali, da zaradi premajhnega števila članov delavskega sveta upravni odbor ni imel dovolj opore v delavskem svetu in je od njega dobil tudi premalo napotil. Sklenili so, da bodo v nov delavski svet izvolili 21 članov kolektiva. Na zasedanju so že izvolili volilno komisijo in . komisijo za pripravo volilnih seznamov. Volitve bodo 15. marca. Voliti bodo začeli ob 5.30 uri, tako da se bodo lahko volitev udeležili tudi delavei nočne izmene. V mestni tkalnici in barvarni Ptuj sodeluje sindikalna organizacija pri odpuščanju delavcev V mestni tkalnici in barvarni Ptuj imajo nekaj delavcev preveč. Predsednik izvršnega odbora podružnice je na prvi seji poročal, da je pri odpuščanju delavcev sodelovala določena komisija podružnice. Pazila je na to, da niso bile odpuščene noseče in socialno šibke žene. Med drugim so sklonili tudi to, da bo vsak član izvršnega odbora sporočil upravi, če ho zvedel za primerno zaposlitev, tako da bi ostalo čim manj delavcev tudi začasno brez zaposlitve. V tena podjetju bodo volitve delavskega sveta 2. marca. Tudi o volitvah so se na seji izvršnega odbora pogovorili. Izvršni odbor ie sklenil, da morajo vsi člani dobro pre-čitati navodila, tako da bodo lahko ne.ias nesti članom obrazložili na sestankih. SINDIKALNA PODRUŽNICA DIREKCIJE PTT V LJUBLJANI BO USTANOVILA BLAGAJNO VZAJEMNE POMOČI Zadnje dni januarja je bil! občni zbor sindi,kalne podružnice pri Direkciji PTT v Ljubljani. V razpravi po poročilih je večina članstva med drugim predlagala, da naj sindikalna podružnica ustanovi blagajno vzajemne pomoči. Zastopnik mladine se je pritoževal, da nudijo člani sindikalne podružnice mladini premalo pomoči. Govorili so tudi o družbenem planu in tekmovanju prvega delavskega upravljanja. Skleniti so, da bodo varčevali letos še bolj z materialom in poiskali novih načinov za dohodke podjetja. O. Ž. Osnovano je Združenje rezervnih oficirjev Jugoslavije V Beogradu se je sestal pripravljalni odbor za osnovanje Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije. Na 'tem sestanku so se pogovorili o tem, kako bo Združenje organizacijsko zasnovano in kakšne družbene cilje bo zasledovalo. Iz dosedanjih razgovorov se da povzeti, da bo Združenje predvsem skrbelo za stalno vojaško vzgojo članov, to je, da bodo na tekočem glede nove vojne tehnike, taktike in znanosti. Razen tega bo Združenje poglabljalo tovarištvo med člani in skrbelo za njihovo družb en o-politično izobrazbo. Organizacijsko bo Združenje oficirjev prostovoljna organizacija, enotna za vso državo. Osnovne enote sl bodo volile na ustanovnih skupščinah odbore in to po vseh mestih in krajih ter glavni odbor Združenja v ljudski republiki. Na ustanovnem kongresu pa bodo rezervni oficirji izvolil centralni odbor Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije, V TEKSTILNI TOVARNI V TRŽIČU DELOVNA RAZMERJA KAR USTMENO ODPOVEDUJEJO Na prvi soji izvršnega odbora sindikalne podružnice tekstilne tovarne v Tržiču so grajali način odpuščanja, s kakršnim so zn čeli pri njih. Ohratovodjo posameznikom kar ustmeno odpovedujejo službo, kar je v nasprotju z uredbo o nastanku in prenehanju delovnega razmerja, člani izvršnega odbora bodo seveda upravo podjetja na to nepravilnost opozorili. DELAVSKA ENOTNOST 22.11.1952 ★‘stran g D OBEH DELAVSKI NARAŠČAJ ima le tisti kolektiv, ki si je vzgojil vredne naslednike NEKAJ BESED O NAŠEM NARAŠČAJU Pred nedavnim sem srečal tovariša, de-lavca, prijatelja mladine, ki ves svoj delovni, pa tudi prosti čas posveti vzgoji našega delavskega naraščaja. Star je že, betežen ter se pripravlja na zasluženi pokoj. »Da,« mi je govoril, »dovolj sem napravil in fantje, katerim sem dal vse svoje znanje, so pripravljeni prevzeti moje mesto. O, naši fantje«, je nadaljeval in oko se mu je zjasnilo — kazalo je, kot da govori o svojih otrocih. Hi bodo nekoč strokovnjaki; boljši od nas. Pa ni čudno. Mi smo drugače živeli — kaj!« In začela sva obujati spomine iz najine mladosti. Sicer sva različnih let in učila sva se pri različnih mojstrih, toda oba sva dolga leta pospravljala delavnice, vlačila »cizo« po ulicah, čistila mojstru stanovanje bila za pestunjo, spala v delavnici in bila večkrat tepena, kakor sita. Za vse to pa morali najini starši še plačevati. Še marsikaj bi se pomenila, toda moj znanec je moral k »svojim fantom«. Ni hotel, da bi ga čakali. Bil je mojster v industrijski šoli in vse popoldneve je preživel v novih učilnicah, med svojimi nasledniki. Dal Starejši se poslavljamo, na nase Bosne, ki se je prišel v Slovenijo naučit poklica in nekdo, ki je v peti ali sesti gimnaziji spoznal, da mu višja šola dela preglavice in se zato začel učiti obrti. Ta različna šolska predizobrazba močno vpliva na učne uspehe. Sicer so se v poslednjih letih merila za sprejem učencev zaostrila, toda še vedno so občutne stare posledice, posebno v strokah, kjer še primanjkuje vajencev. Značilno je. da je učni uspeh v šolah, kjer imajo učenci približno enako predizobrazbo mnogo boljši, kot je primer šole republiškega podjetja »Tesar« v Ljubljani, kjer so ob polletju vsi učenci brez slabih ocen. V nekaj letih se bo ta zapreka odpravila. Vajenci sami in učitelji pa morajo učencem z nižjo predizobrazbo pomagati, da bi čim hitreje obvladali snov ter tako dohiteli svoje tovariše. Delno vplivajo na slab uspeh v šolah tudi slabi prostori. V Celju poučujejo v enem prostoru več strok in zgodilo se je celo, da sta ob isti uri poučevala dva učitelja. Jasno je, da se učenec take šole ne more naučiti tega, kar se od njega zahteva in kar bi se lahko naučil ob boljših pogojih. Značilno za vse šole pa je, da dosegajo učenci, ki prihajajo v šolo iz oddaljenih JčužtuKtu. zapiski Od starih izkušenih mojstrov je odvisno, kakšni bodo njihovi nasledniki. Mojster čevljarske delavnice v Žireh daje poslednja navodila za izdelavo čevlja vajencu, ki ga posluša z velikim zanimanjem »borbene« položaje v vrstah delavskega razreda pa stopa mladi rod. Toda, ali bo mladina naš vreden naslednik, smo ji res dali vse naše izkušnje, ali bodo sposobni začeti in nadaljevati tam, kjer smo mi končali! O teh vprašanjih se bom danes nekoliko razgovoril. KAKO SE UČE NAŠI VAJENCI Vajeniške šole nekoč — in danes! Kakšna velika razlika! Nekoč so se stiskale v istih prostorih z osnovno šolo, ali pa životarile s slabimi učnimi pripomočki v skopo odmerjenih slabih prostorih. Danes pa so že delavci skoro vseh večjih tovarn ponosni na novo šolo in nov vajeniški dom. Res — veliko je že storjenega, toda veliko bomo morali še storiti. Zanima nas pa, če so naši vajenci s svojimi učnimi uspehi upravičili našo skrb za izboljšanje njihovega življenja. Pred nedavnim je bilo v skoro vseh nižjih strokovnih šolah polletno ocenjevanje in uspehi nam delno odgovore na postavljena vprašanja. V Sloveniji imamo 149 nižjih strokovnih šol, od tega industrijskih 36, za učence v gospodarstvu 82 in raznih specialnih šol 31. V vseh teh šolah se uči^ približno 13.000 učencev. Poleg tega pa je še okrog 3000 učencev, ki se ne šolajo redno, ampak obiskujejo trimesečne šole s strnjenim poukom. Po .podatkih. ki jih imamo (manjka namreč podatkov za nekaj šol) je bilo v šolah učencev v gospodarstvu 4195 vajencev brez slabih ocen, 1919 jih je imelo slabe ocene, 139 pa je bilo neocenjenih. V industrijskih šolah je bilo brez slabih ocen 3304 učencev, 1421 pa z eno ali več slabimi ocenami. V raznih specialnih nižjih strokovnih šolah pa je izdelalo ob prvem polletju 1070 učencev, 308 jih pa ima slabe ocene. Te številke nam povedo, da uspeh sicer ni tako slab — vsaj v primerjavi z učnimi rezultati srednjih šol, toda nikakor ni zadovoljiv. O tem, kje so vzroki nezadovoljivih učnih uspehov in kaj je treba narediti, da se slabosti odpravijo, se je že precej govorilo in tudi pisalo. Zdi se mi pa, da še vse premalo. Zato je mnogo vzrokov, mnogo slabosti. Oglejmo si nekatere. Večina učencev strokovnih šol je doma iz vasi in to iz vseh krajev Slovenije ali celo Jugoslavije in z različno predizobrazbo. V istem razredu sedita in se učita isti predmet fant s sedemletko, doma nekje iz Haloz in delavski sin iz Ljubljane, ki je končal 4 razrede gimnazije; vajenec iz Srbije ali krajev slabše uspehe kot učenci, ki stanujejo v domovih. Vzrok za to je predvsem v tem, da gojenci v domovih izrabijo veliko časa za učenje, med tem ko tisti, ki se prihajajo učit iz oddaljenejših krajev precej časa zgube na poti in pa tudi v delih doma na kmetiji. V mnogih šolah so za učence, ki se vozijo, opremili posebne prostore, v katerih se lahko uče. v večjih mestih pa imamo še primerne prostore, da učenci pred in po pouku ne hodijo po mestu sem ter tja, ker nimajo prostora, kjer bi se učili. V PRVI VRSTI PA SO UČENCI SAMI ODGOVORNI ZA SVOJE UČNE USPEHE Toda to je samo en del vzrokov za slabe uspehe, mnogo večji del pa je na vajencih samih. Oni sami so v največji meri odgovorni za svoj učni uspeh. Nekateri učenci namreč zelo neresno gledajo na svoje učenje. Zato slišimo tudi često pritožbe nad neresnostjo, nediscipliniranostjo, slabim odnosom do predavateljev in mojstrov, nad zamujanjem šole, tako zvanim »špricanjem« itd. Nekaj podatkov: V prvi polovici šolskega lota je bilo v 128 šolah, za katere imamo podatke, 184.952 ur izostankov. V tem času je bilo zaradi nediscipline, slabega odnosa do učenja in sličnih prekrškov kaznovanih 1423 vajencev, izključenih iz šol pa 337. To število je zelo veliko. Da, tovariši vajenci. Če je slab uspeh, ste v prvi vrsti sami odgovorni. Prav nič se ne da pomagati. Edini izhod je vzeti knjigo v roke in se učiti. Prav posebno pa bi se morali nad svojim uspehom zamisliti učenci kurilnice državnih Železnic iz Nove G-orice, od katerih ima 72% slabe ocene. Svoj delež pri odpravljanju teh slabosti pa ima tudi mladinska organizacija. V nižji lesni šoli v Ljubljani je dobra organizacija Ljudske mladine in tudi ocene so dobre. Prav tako je v šoli republiškega podjetja »Tesar«. Dobra mladinska organizacija vzgaja svojega člana v človeka, ki se zaveda svojih dolžnosti, ki spoštuje mojstre in predavatelje in jim je hvaležen za njihov trud. Taki tovariši se dobro uče. SKRB DELOVNIH KOLEKTIVOV ZA SVOJE NAJMLAJŠE Uvodoma sem se pogovarjal s tovarišem, ki je svoje znanje podaril mladim ljudem. Kar nerodno mu je včasih, da ne zna še več, da bi jih še več naučil. Taki, kot je ta tovariš, bi morali biti vsi naši delavci, vsi člani sindikatov. Toda mi kaj radi prepustimo vso skrb za vzgojo vajencev za to »plačanim« učiteljem, upravnikom in vzgojiteljem domov, ki se mučijo »s poredneži«, kakor sami večkrat pravijo in jim vbijajo v glavo nauke, katere bi jih morali naučiti stari izkušeni delavci. Eno je jasno: delovni kolektiv ne more biti dober, če nima dobrega naraščaja. In dober naraščaj ima le tisti kolektiv, ki se je v resnici potrudil in si vzgojil vredne naslednike. Mnogo je še vzrokov za slabe ocene: slaba skrb nekaterih staršev za učenje svojega otroka, nedovoljna doslednost morda z delom preobloženih predavateljev, nekateri slabi vzgojitelji v domovih, saj ima od 115 vzgojiteljev v Sloveniji samo 14 pedagoško izobrazbo itd. Toda spregovoril bom o vprašanju, ki je prav sedaj najbolj pereče in ki marsikje zavira uspešno učenje nekaterih vajencev. SOCIALNI PROBLEMI Z uvedbo novih uredb o otroških dokladah in podražitvijo vzdrževainine v domovih, so mnogi vajenci zašli v zelo težaven položaj. V veliki večini so naši vajenci sinovi in hčere malih kmetov. Ti pa, če jim površina zemlje, ki jo posedujejo, presega 2 ha in letni donos na posameznega člana družine 3000 din, po dosedanjih predpisih, ne dobivajo otroških doklad. Oskrbovalnina v domu stane od 2800 do 3200 din mesečno. Vajeniška plača pa znaša od 1000—2000 din. Mnogi starši te razlike za otroke ne morejo plačevati. Po uredbi ministrstva financ bi morala to razliko kriti podjetja, ki pa se tega na vse pretege branijo. Zn to pa predvsem nočejo slišati zasebni obrtniki. V Kočevju so, da bi rešili ta vprašanja, ustanovili dom, kjer imajo vajenci stanovanje brezplačno in plačajo sarpo za hrano 2000 din mesečno. Toda še vedno je 10 vajencev, ki te vsote ne morejo plačati. Takih primerov je precej. Nekateri so že bili prisiljeni prekiniti z učenjem in oditi domov. V nekaterih domovih pa bi lahko znižali vzdrževalnino, če bi znižali število uslužbencev. V vajeniškem domu Litostroja v Št. Vidu je na 75 vajencev 9 uslužbencev. Treba je videti, če ni morda teh preveč. Z uvedbo novega finančnega sistema in novega načina —”—J—~—— podjetja (kroji delavnice lokalnega pomena, starem, postala nedonosna. Namesto, da bi v teh podjetjih poiskali možnosti nadaljnjega obstoja, so nekatera enostavno zaprli. Pomočniki so prjčeli šušmariti, vajenci pa so morali sredi u$ne dobe prenehati z učenjem. Sicer vse te probleme, nekje z večjim, drugje z manjšim uspehom rešujejo, toda jasno je, da so se vsa ta negotovost in materialni problemi odražali tudi v učnem uspehu. Odnos mojstrov do vajencev je marsikje še vedno nepravilen. Pravkar po okrajih ustanavljajo komisije za strokovno šolstvo, od katerih so nekatere že pričele reševati ta vprašanja. Iz ankete, ki jo je izdal Svet za kulturo in prosveto vlade LRS in ki je zajela 1348 učencev različnih obrtnih poklicev, je razvidno, da 39% učencev dela več kot 8 ur dnevno, pri zasebnikih pa to število doseže celo 57%. V redu prejema plače ie 56% učencev, vtem ko je 32% plačanih izpod zneskov, ki jih določa uredba, 12 odstotkov učencev večinoma sinov obrtnikov, pa sploh ne prejema nobene, plače. Vsi tl materialni pogoji, oddaljenost od doma, dnevna vožnja z vlakom, avtobusom ali kolesom, samo dva obroka tople hrane dnevno in podobno, pa slabo vplivajo na vajenčevo vzgojo in učenje. Sedaj je v pripravi nov učni načrt za praktični uk. v katerem bo predvideno, kaj vse se mora učenec naučiti v prvem, drugem in tretjem ledu. S tem se bo tudi tistim nekaterim brezvestnim mojstrom onemogočilo. da bi vajence uporabljali za druga dela. Obenem pa pripravljajo uredbo, ki predvideva v mnogih strokah podaljšanje učne dobe za leto dni. Toda o vseh teh uredbah bomo kdaj kasneje več govorili. Za Prešernov teden je obiskalo predsednika vlade LRS tov. Miha Marinka 21 zastopnikov Ljudske prosvete iz vseh krajev Slovenije. Pri sprejemu so bili p,avzoči tudi tov. Boris Ziherl, France Kimovec-Ziga, France Bevk ter zastopniki Republiškega odbora Ljudske prosvete. V daljšem razgovoru je tov. Marinko izrazil nekaj misli o nalogah, ki jih ima Ljudska prosveta danes in ki mora predvsem krepiti in širiti Ijudsko-prosvetno delo v delavskih središčih in na podeželju. Tov. Boris Ziherl pa je poudaril, da mora biti kulturno-pro-svetno delo odraz naše družbene stvarnosti. Govoril je tudi o vlogi, ki jo ima delavski razred pri razširjanju kultur-no-prosvetnega dela. Zastopniki Ljudske prosvete pa so našim predstavnikom povedali to in ono iz dela naših društev. * V letošnjem Prešernovem tednu je Svet za znanost in kulturo LRS podelil slovenskim umetnikom, znanstvenikom in ljudskoprosvetnim delavcem Prešernove nagrade. Med nagrajenci sta tudi organizator ljudske knjižnice v Celju Zlatko D e niš a in režiser jeseniškega gledališča Stanko Tič, ki mu je bila podeljena nagrada za uspešno delo z učenci industrijske šole na Jesenicah. Z gojenci omenjene šole je postavil na oder »Veseli dan alt Matiček se ženi*. Prešernove nagrade so prejeli tudi najboljši slušatelji ljubljanske univerze. • Za počastitev spomina našega največjega pesnika Franceta Prešerna so delavska kulturno-umetniška društva in sindikalne podružnice v Mariboru pripravile vrsto prireditev. Društvo »Angel Besednjak« je sodelovalo na Prešernovi proslavi v mestni četrti Tabor, društvo »Pošta« in »Jože Kerenčič« pa sta nastopila na prireditvi, ki je bila v koroški četrti. Sindikalna podružnica Mariborske tekstilne tovarne je organizirala veliko proslavo, na kateri je nastopilo društvo »Slava Klavora«. — Sindikalni podružnici Tovarne avtomobilov in Tovarne metalnih konstrukcij »Franc Leskošek« pa sta priredili skupno proslavo, na kateri je sodelovalo delavsko kul-turno-umetniško društvo »Maks Dur-java«. • Mestna ljudska knjižnica v Celju je lansko leto izposodila 93.394 knjig, ki jih je bralo 30.936 bralcev, med temi 15.160 mladine. Od domačih pisateljev imajo Celjani najraje dela Franceta Bevka, Josipa Jurčiča, na tretjem mestu pa je Ivan Cankar. Od tujih pisateljev pa Jules Verne in Jack London. Veliko zanimanje je tudi za nemško in francosko literaturo. Mestna knjižnica v Celju je ena izmed najlepših in tudi sorazmerno najbolj obiskanih knjižnic V Sloveniji. Pri organizaciji in ureditvi te knjižnice ima velike. osebne za- Kulturno-prosvetno delo v šaleški dolini je plodno Nov sindikalni dom v Šoštanju je postal središče kulturno-prosvetnega dela v Šoštanju in vsej šaleški dolini. V njem so razni sestanki, predavanja, pevske vaje itd. Tudi ljudska univerza je v domu dobila »streho« In že Opozorilo Uprava »Delavske enotnosti« je prejela od spodaj navedenih sindikalnih podružnic in posameznikov nakazano naročnino. Omenjenih pa uprava nima v spisku naročnikov, zato prosi, naj ji s po roče, ali naročajo list na novo, ali pa so spremenili naslov, pa ji tega dosedaj še niso sporočili. Sindikalna podružnica ekonomije PVLRS Bled — Sindikat obrtnih delavcev, podružnica štev. 2, Trbovlje — MOS zdravstvenih delavcev Celje, Vodnikova 1 — Sindikat cestnega, rečnega in zračnega prometa, okrajni cestarji Brdo, Solkan — Sindikat obrtnih delavcev štev. 4, Ljutomer — Sindikat komunalcev štev. 2. Kranj. Ojsteršek Karel. Sp. Stranje 17, p. Stahovica — Križman Franc, Rožice 13. p. Materija — Pirc Francka. Cesta na Golico 4, Jesenice — Volarič Rudolf, Šmast 23, p. Kobarid — Plevnik Milan. Josipdol št. 1. Ribnica na Pohorju — Kočar Janez, učitelj, Adrijanci, p. Petrovče. dobra dva meseca prireja predavanja. Prihodnje dni bo ljudska univerza pripravila predavanje o družbenem planu. Za predavanja se zanimajo med Šoštanjčani predvsem člani sindikalnih podružnic. Delavsko društvo »Ivan Cankar«, ki je bilo šele pred kratkim ustanovljeno, že dobro dela. Dramska skupina je prvič nastopila 16. t. m. Ob obletnici smrti slovenskega pesnika Franceta Prešerna je v Šoštanju predaval profesor tov. Anton Aškerc iz Celja pod naslovom »Od Prešerna do Kajuha«. Alojz Cepuš PODPORE OB PORODU IN OTROŠKI DODATKI Pod tem naslovom se glasi odstavek članka Naše socialno zavarovanje, ki je natisnjen v Sindikalnem koledarčku 1952. leta. Vsebina, ki se nanaša na pridobitve zavarovancev glede podpor in denarnega dodatka za vsakega otroka, je spremenjena in velja tozadevni 10. in 13. člen Uredbe o dodatkih za otroke, ki je objavljena v Uradnem listu št. 48 od 26. oktobra 1951. sluge eden izmed letošnjih Prešerno-vih nagrajencev. * Pevski zbor delavskega kulturneSa društva »Ivan Cankar« v Celju jo v letu 1951 imel pet samostojnih koncer' tov, nastopil pa je tudi na raznih Prl' reditvah in proslavah. Orkester te(7® društva, ki je eden izmed najboljših orkestrov delavskih društev v JugO' slaviji, pa je poleg samostojnih koncertov, ki jih je imel v Celju, gostov«1 tudi v raznih krajih Slovenije, kako 1 v Rogaški Slatini, Murski Soboti in tudi v Kopru. • Goriški Slovenci v Italiji se kiju? italijanskemu šovinizmu močno udejstvujejo v kulturno-prosvetnem delu■ Imajo devet pevskih zborov, ki redno nastopajo po raznih goriških mestih i’1 vaseh. V Gorici je pri glasbeni šoli tudi slovenski dijaški zbor in ljudska čitalnica, ki prireja redna predavanja. * Godba na pihala in mešani pevski zbor delavskega kulturnega društvo »Tone Čufar« na Jesenicah sta nastopila na »Koroškem večeru«, ki ga ie priredil MO Zveze borcev na Jesenicah v počastitev spomina padlega narodnega heroja Matije Verdnika. N® prireditvi je sodeloval tudi moški pevski zbor iz Škufic na Koroškem, ki je zapel koroške narodne pesmi. * V januarju 1952 je v Kopru pričel izhajati nov ilustrirani tednik »Slovenski Jadran«, ki prinaša članke o gospodarskem, političnem in kulturnem življenju tržaških, beneških in primorskih Slovencev. * Zvezna uprava za napredek proizvodnje v Beogradu izdaja mesečnik »Organizacija rada«. Časopis obravnava vsa področja organizacije dela (ekonomiko in tehniko dela, zaščito dela itd.) in je predvsem namenjen delavskim svetom in upravnim odborom podjetij. Uredništvo časopisa pogreša sodelovanje članov delavskih svetov tž naših podjetij, ki bi lahko s svojim* članki seznanjali delovne kolektive v drugih republikah o organizaciji dela v svojih podjetjih in tako tudi prenašali svoje izkušnje. * Slovenski izseljenci v Clevelandu so osnovali ameriški odbor za pomoč kulturnemu domu v Trstu. Odbor je 2s pričel z organizacijo nabiralne akcije, ki bo trajala 6 mesecev. Književnik Jovan Popovič umrl V Beogradu je umrl književnik Jovan Popovič. Pisatelj Popovič je bil eden iz* med tistih svetlih likov naše inteligence, ki niso nikdar ločili svojega življenja 'n dela od boja delovnih ljudi za svobod® in kulturo. Vse svoj e življenje od slu-dentskih let pa do trenutka, ko ga zavratna srčna bolezen priklenila na posteljo, je posveti] ustvarjalnemu in po* žrtvovainemu družbenemu delu. Lik .Jovana Popoviča kot književnika-borca in k oj človeka bodo ohranili narodi Jugoslavije v živem in trajnem spominu, SMUČARJI »ELEKTROKOVINE« SO TEKMOVALI Fizkulturni aktiv podjetja »Elek-trokovine« v Mariboru je pred dnevi organiziral smučarske tekme za člane in članice. Članice so tekle na 3 km dolgi progi. Prva je bila Lojzka Kosi. Med člani je zmagal na 7 km dolgi progi Jože Korošec. K. V. PREKLIC SINDIKALNE KNJIŽICE Sindikalno knjižico je izgubila in jo proglaša za neveljavno tov. Šarabon Tončka, številka knjižice 51510. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov *® Slovenijo. Predstavnik Jože Jurač Odgovorni urednik Roman Albreht Tisk tiskarne »Ljudske pravice« „ Ljubljani Naslov uredništva In uprave: Masarvknva e. IUII v Ljubljani, telefon 45 38 In 49.7» Poštni predal 284. Račun pri podružnici Narodne banke v Ljubljani št 604 90321 4 Ust Izhaja vsak petek. Rokopisov oe vračamo Mesečna naročnin* 15 din. četrtletna 75 din polletna 158 din *n celoletna 300 din Po poteh stavne XIV. divizij €£ Nemška komanda je za proboj divizije :vedeia šele okrog 5. ure zjutraj dne 20. februarja, ko so že vse njene enote bile ah ta poti ali pa že na mestu, od koder so mele nalogo izvršiti uničujoč napad na KIV. divizijo. Ko je divizija ugotovila smer. >o kateri se je premaknila, je sovražnik iravilno ocenil namene divizije: _ ali bo poskušala ponovno preiti na Pohorje ali pa bo trenila proti zapadu v smeri Mozirskih platin. Če bi bil cilj sovražnika preprečiti diviziji premik v te dve smeri m ]o prisiliti ta spopad, bi to pomenilo poraz za divizijo. Sovražnik je z vso naglico prevažal svoje mote po železnici in s kamioni in zasedel inijo: od križišča poti Straža proti jugu do lote 731 Pušnik, dalje po dolin t Pake do V e-enja, od tu ob cesti do Šoštanja in dalje na -,ever do kote S66, dalje proti vzhodu Strgar, imiklavž, Straža. Najmočnejše sile pa je sovražnik osredotočil pri vasi Podgorje, kjer IO se nahajale, poleg vojakov, ki so bili na zaporni črti, še 3 policijske čete, ki so bile usmerjene proti Strgarju. Tako je sovražniku uspelo 20. februarja napraviti okoli divizije nov obroč ter pripraviti močnejše policijske sile (okrog 600 mož) v vasi Pod gorje, od koder je verjetno nameraval naslednji dan izvršiti napad na divizijo. * Dan 20. februarja in noč na 21. februarja sta bila popolnoma mirna. To pa je diviziji zadostovalo za najnujnejši počitek vsega sestava. Borcem je v tem času uspelo, da lahko po desetih dneh zopet enkrat posusup in zakrpajo obleko ter se preobujejo. Najvažnejše pa je bilo to, da so zopet enkrat očistili in uredili orožje. Tudi hrana je bila obilna. Tako se je spet vrnilo staro razpo- loženje med moštvo, se močno dvignila borbena morala, popolnoma je izginilo malodušje, ki se je pojavilo zaradi skrajne izčrpanosti borcev ob prihodu v vas Plešivec. Naslednji dan 21. zjutraj je odmevala iz hiš zopet partizanska pesem ob spremljavi harmonike. Drugače pa je bilo s tovorno živino, ki je bila toliko izčrpana, da večje število mul ni hotelo niti pokusiti hrane ter so nekatere poginile po prihodu v tople hleve. • Čeprav je divizija nameravala počivati v vasi Plešivec le nekaj ur, nato pa nadaljevati pot proti Zavodni, je zaradi močne izčrpanosti ljudi morala ostati tam 24 ur. To pa je bilo dovolj za Nemce, da so divizijo ponovno obkolili in točno ugotovili vas, v kateri se je nahajala. Divizija je še vedno vztrajala pri tem, da pride na Mozirske planine in izvrši v teku dneva krajši marš proti zapadu, naslednji dan pa preide preko vasice Kep na Bele vode in dalje v smeri Zaloka. S tem ciljem je krenila divizija 21. februarja iz vasi Plešivec v dve smeri. Tomšičeva brigada je dobila nalogo preiti koto 669, koto 712 in dalje do Velunška ter od tu ogledati in ugotoviti, kje se nahajajo Nemci. Štab divizije pa je odšel z ostalim delom divizije XIII. in šercerjevo brigado preko Graške gore proti kmetu Jagru, dalje na Radoslov-niic in koto S66. S tem razporedom bi mogla divizija kontrolirati garnizijo Šoštanj in vas Podgorje, kjer so bile po _ nekontroliranih podatkih zbrane večje sovražne sile. Obenem pa bi si zagotovila potreben maneverski prostor ob dolini Velunje. Toda. Nemci, o katerih divizija ni imela točnih podatkov, so nekoliko spremenili načrt divizije. stran ★ 22II 1952 DELAVSKA ENOTNOST XIII. brigada, ki je bila v predhodnici, je naletela pri kmetu Strgarju na močne oddelke nemških policistov, ki jih je bilo okrog 700. Takoj se je razvila huda borba. Ker je bil sovražnik v veliki premoči, je bila XIII. brigada primorana zavzeti položaje severno od kote 826. Šercer jeva brigada pa je zasedla položaje na Radoslovniku. Skoraj ob istem času je pričela borba tudi v smeri, kamor je krenila Tomšičeva brigada, ki je trčila s sovražnikom vzhodno od Kristanove planine in bila primorana zaradi sovražnikove premoči umakniti se v smeri Graške gore, kjer je po nalogu divizije zasedla položaje na koti 770 in koti 789 Strmec.. Po prihodu divizije v vas Pristavo je poslal položaj nekoliko nejasen, to pa zaradi tega, ker ni bilo s sovražnikom nobenega stika. Odrejena je bila popolna tišina in prepovedano je bilo obiskovati hiše. Nekoliko sumljivo je bilo tudi, da so bile že ob 6. uri zjutraj po vseh hišah luči. V prvi hiši, v kateri je divizija iskala podatke o Nemcih, je bil gospodar nekoliko preplašen, toda o Nemcih ni črhnil nobene besede. Nemci pa, ki so prišli v Pristavo v teku noči, so pripadali policijskim enotam. Ob prihodu KIV. divizije v vas so ravno zajtrkovali. Policist, ki je slučajno prišel iz neke hiše, je opazil počasi premikajočo se vrsto divizije in takoj opozoril vso vas. Nastala je popolna zmeda. Borci, ki so zaradi pre-mraženosti in utrujenosti komaj premikali noge, so bili v prvem trenutku nekoliko presenečeni. Vpitje Nemcev, ki so bežali iz hiš, je prebudilo vso divizijo. Vse pa se je dogajalo s tako hitrostjo, da ni bilo mogoč? reagirati. Seveda je to trajalo le nekoliko trenutkov; ko pa je bilo izdano povelje, obkoliti hiše in streljati na vsakogar, ki beži, je bilo že prepozno. Videle so se le tu in tam sence Nemcev, ki so bežali iz vasi. Streljati pa vsled močne teme ni bilo mogoče. Ko je divizija pregledala vas. je ugotovila. da so imeli Nemci po hišah kuhan zajtrk, katerega pa niso utegnili pojesti. Borci KIV. divizije, ki so hodili vso noč, pred pohodom pa so imeli le pičlo večerjo, prav veseli pojedli zajtrk, ki je bil pri-ivljen za sovražnika Pri preiskavi hiš se so . pravljen je našlo nekoliko nabojev in vojaške opreme, katero je pustil sovražnik na begu. Situacija je bila sedaj še bolj zamotana Po izjavi prebivalcev in po količini zajtrka, se je moglo sklepati, da je bilo v vasi okrog 600 Nemcev. Vaščani so zatrjevali, da so se nahajali Nemci v vasi že dva dni, njih števila pa niso mogli oceniti, ker so prihajali podnevi in ponoči ter odhajali dalje v smeri Sv. Duha. Po njihovih izjavah je to že tretja nemška grupa, za katero pa mislijo, da je najmanjša. Zaradi takega trenutnega položaja so bile poslane patrole v vse smeri. Divizija pa se je zadržala v vasi. Toda situacija je bila zaradi hitre sovražne reakcije hitro razčiščena. Patrola. ki je odšla proti jugu, je že po polurni hoji naletela na močan sovražni ogenj v bližini Gaberke. Patrola, ki je šla v smeri Sv. Duha. je bila nekolikokrat napadena s strojničnim ognjem med Krajderjem in Sv. Duhom. Med tem časom pa so se pričele boriti divizijske zaščitne enote proti sovražniku, ki je nastopal od vasi Plešivec v i kolonah, ki so štele vsaka po 500 mož. Ko se je zjasnilo, je bil položaj popolnoma jasen, toda nikakor ne rožnat. Ugotovljena je bila močna sovražna zaporna linija Šoštanj—Krajder—Sv. Duh, na kateri so bile razporejene močne sovražne grupe. Iz smeri Forhtenek (od severa) je nastopala sovražna grupa, ki je štela okrog 300 mož. Z južne strani pa je nastopala številčno približno enaka grupa z napadalnimi topovi, kateri so že pričeli delovati. Od severovzhoda so se približevale 4 sovražne kolone, po številu enake enemu regimentu. Po oceni divizije je bil odnos sil 1:8 v korist so-vražtiika. Zaradi takega položaja se je divizija odločila prodreti sovražno linijo v smeri Krajder—Topolščica. To nalogo so poizkušali izvršiti Tomšičeva in XIII. brigada, ki pa nista uspeli zaradi preslabega strojničnega ognja, s katerim bi morali podpreti juriš. Tudi drugi in tretji poizkus sta bila zaman. Vsak napad divizije je sovražnik odbil z močnim strojničnim ognjem iz dobro maskiranih snežnih bunkerjev. Okrog 10. ure se je položaj zelo poslabšal. Iz treh smeri se je sovražnik približal že na 300 do 400 metrov, na četrti — zapadn» strani — pa je spremljal vsak premik naših borcev z močnim ognjem. Strojničarji divi-zije so razpolagali vsak le z 20 do 40 naboji. Borci pa so imeli po dva do tri nabojf za puško. Za brzostrelke, katere so v prejšnjih juriših odigrale zelo važno vlogo, niso imeli nobenega naboja več, razen komandanta divizije, ki je imel Še dva polno »Šaržerja«. Borci, ki niso hoteli izstrelit1 zadnjega naboja, so se pričeli umikati pred nadmočnim sovražnikom. Te poslednje naboje so borci skrivali po žepih. Sovražnik sc je že pripravljal za napad na gozdiček• v katerem se je nahajala divizija. Situacijo je postajala vedno bolj kritična. Po 10. ur* pa je štab divizije s pomočnikom komisarjo glavnega slaba v drznem napadu z bombami razbil svabske zasede ter osvojil najvišjo točko Sv. Duh. Z zavzetjem ie točke je bila razrahljana moč sovražne zaporne linije. Prodor sta razširila en bataljon Tomšičeve in en bataljon XIII. brigade. Ko je sovražnik spoznal, da je njegova borbena linija razbita, je z vso močjo napadal, da b* linijo ponovno zaprl. Ali to mu ni uspelo. Vsi njegovi napadi so bili odbiti in povzročene so mu bile močne izgube. V kratkem času je vsa divizija prešla sovražno linijo ter odnesla tudi vse ranjence. Popolnoma pa je bila uničena zaščit niča iz sestava Tomšičeve brigade, ki je štela 16 tovarišev. Ta jv izvršila več zaporednih protinapadov na nemške policiste, ki so hoteli onemogočit* prehod zadnjega dela divizije in ranjencev« Pri tem pa je zaščit niči zmanjkalo mu niči je. Tedaj so navalili na Nemce s kopu*, pušk in bombami ter v tej neenaki borbi herojsko^ padli. Pri tem proboju je padlo 60 sovražnikovih vojakov, divizija pa je zaplenila 2 strojnici, več m uniči je in ročnih bomb. Težje je bil ranjen tov. Rudi, pomočnik komisarja glavnega štaba, ki je med prvim i jurišal. Divizija pa je imela 30 mrtvih in izgubljenih ter okrog 20 ranjenih. To je bil najbolj kritičen dan za XIV. divizijo v vsem njenem pohodu na Štajersko in borba za prehod sovražne linije je bila bolj krvava kot vse prejšnje. V tej borbi je imel sovražnik veliko premoč, poleg tega pa je dobro izkoriščal artilerijo in minomete, od katerih je imela divizija precej izgub. Za divizijo pa je bila borba zaradi močne izčrpanosti borcev in pomanjkanja municije še težavnejša«