Poštnina plačana v gotovini.
Čena številki 1 Din.
32. LETNIK
OKTOBRA 8. 1936.
J« ^ H^^if^KjV^Jt^jržj^r /V^ if^v^irTTT)/^ > r s s s 11 TIskarna Balkanyi - D. Lendava
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8, na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala I. 1904, dec. 8 Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom duhovnih vaj, posvečen sv- Driižini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči na tolažbo razžaijenomi Srci Jezušovomi.
Marijikln Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena: na skupni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca Jezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1937 tiidi naročnik. Naročnina se plačuje konči vsaki mesec naprej.
Duhovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v .Seraphinskom dobrodelnom driištyi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vrednišivo.
Vrednik: K L E K L J O Ž EF, vp. pleb. Črensovci, Slov. krajina.
D a r i.
Na dom sv. Frančiška v Črensovcih so daruvali v Din. sledeči: Lackovič Terezija, Francija 20.50, Mekiš Frančiška iz Nuskove v Franciji 20, Fujs Marija iz Ižakovec v Franciji 25, Sobočan Kristina iz Mostja v Franciji 21.25, Recek Jožef iz Francije prosi po sv. Frančiški njegovo varstvo 46, Plej Kata i Žižek Kata nabrale na senji v Črensovcih 61, Neimeniivana 10, Hozjan Veronika iz Žižkov v Franciji 10, Vorbš Marija iz Beltinec v Franciji 5, Jerebic Marija iz Beltinec v Franciji 5, Dr. Kejžer Mirko, sodnik, Maribor 60. — Oča sirot povrni vsem obilno I
Na podporo Mar. Lista sta daruvali v Din: Bakan Bara Beltinci 4 i Sobočan Kristina v Franciji 21.25. — Nebeška Mati naj Vama poplača 1 Vr.
Č. s. Maršič Immakulati z Melinec na misijonsko pot v Junnanfu na Kitajskom so daruvali v Din sledeči: z Beltinec: N. N. 100, Dr. Škrjanc 2, Vadovič Rudolf, plebanoš 300, Osterc Peter, trgovec 50, Klepecjoško, trgovec 10, Štukovnik Franc, kaplan 40, Šaruga Jožef 20, Smeh Žofa 10, Me-sarič Marija 9, Pozderec Alojz 5, Fister Anton 5, Baša Orša 2'50, Forjan Roza 2, Glavač Martin 3, Knaus Ana 2, Maizel, klobučar 5, Kuharice na farofi 20; z Lipovec: Horvat 20, Maučec Ana 5, Forjan Ivan 10; z Melinec: Forjan Andrej 20, Kuhar Marija 10, Forjan Štefan 10, Baša Marika 10, Sraka Terezija 10, Pozderec Ana 7'50, Briinec Kata 7, Maroša Pavel 3, Ozmec Treza 4, Kolman Ana 1, N. N. 20; z Odranec: Smodiš Roza 5, N. N. 2; RantaSa Anton, ekspozit, V. Polana 20; N. Črensovci 500 i srebrno jedilno orodje. — Jezušovo Srce bodi vam plačnik. — S. Immakulata.
LETO 32.	8. OKTOBRA 1936.	ŠTEV. 10.
Molitev, naj čast oitara dobi služabnik boži Anton Martin Slomšek.
Vsemogočni Bog, Oča svetlosti, od koga pride vsaki dober dar, i ki si nam v svojem služabniki, škofi Antoni Martini poslao tolikoga vučitela i pastira, posliihni naše pobožne molitve i poveličaj ga, da bo pred vesoljnov Cerkevjov prištet Zveličanim. Po Kristuši Gospodi našem! Amen. Oča naš..., Zdrava Marija..., Dika bodi... (Vsakokrat 50 dni odpustka, podeljenoga od višje cerkvene oblasti v Maribori No. 397/1. 1. 1935. 14. febr.)
Oda tč molitev opravlate, zračajte vse svoje zadeve božemi služabniki, Antoni Martini Slomšeki. Posebno pa zmolite gornjo molitvico v te namen, naj služabnik boži s svojim duhom na-puni naše liste i je razširi. Širitelje, gde mate malo naročnikov, opravlajte to molitev, da jih dobite dosta, gde jih pa mite dosta, tam jo pa opravlajte iz zahvalnosti. Toisto delajte i naročniki.
Živlenje Blažene Device Marije, Matere Bože,
Naše Kralice.
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža sliižbenica: Marija z Agrede.)
Tretja kniga.
17. Marija pozdravla Elizabeto, Ivan je posvečeni.
Elizabeta je bila šest mesecov v blagoslovlenom stanji, a Ivan popunoma razvit kak deca v toj dobi. Njegova duša je bila ovita s kmicov greha, ki ga je poherbao od Adama, kak ostali njegovi potomci. Po splošnom zakoni liidje nemrejo prvle sprejeti svetlost milosti, nego pozdravijo svetlost zemelskoga sunca.
Zato je po izvirnom grehi, ki ga po naravi primarno, materino telo temnica vsem, ki so se v Adami pregrešili. Ivana je Vsemogoči posebno odlikovao, pa ga je že z šestimi meseci po poprijetji odločo posvetiti i nadariti z milostmi kak svojega predhodnika.
Obe prijatelici sta po prvom pozdravi šle v sobo. Presveta Devica pozdravi ponovno svojo tetico z rečmi: „Bog s tebov, tetica moja, najdragša moja! Božanska svetlost na ti milost podeli pa živlenje 1" Pri teh rečaj se Elizabeta napuni s Svetim Duhom i po notrašnjem razsvetlenji spozna za čas najglobše skrivnosti. Te učinek, kak tudi tisti, ki ga je občiito Ivan, je pri-hajao od nazočnosti božanske reči. ki je že zdaj kazala moč svojega rešenja i prosila od Boga Oče posvečenje Ivana Krsti-tela. Kristuš je dozdaj molo samo za svojo Mater i svetoga Jožefa. Ivan je bio tretji, ki ga je doletela ta sreča brez prispodobe. Ivanov razum je bio zdaj popunoma razvit. Bog ga je s svojov božanskov svetlostjov tak razsveto, da je spoznao milost, ki jo je sprijao. Bio je očiščeni izvirnoga greha i postao je dete Bože, puno Diiha svetoga i vseh milosti. Spunilo se je teda, ka je nadangeo Gabriel pravo Zakariji, da de njegov sin že v utrobi materinoj pun Diiha svetoga. Istočasno je zagledno vtelovleno Reč skoz telo presvete Device, kak skoz čisti kristal i spadno je nakla pred njov. Tak je Ivan radostno zaigrao i njegova mati je to občutila. V tom časi je Ivan zaslužo, da naprediije v svetosti. On je te nikdar ne zgiibo, nego je sodeliivao neprestano z vsemi silami milosti.
Elizabeta je spoznala visiko skrivnost vtelovlenja, posvečenje svojega lastivnoga sina i končni namen teh čud. Razbrala je tiidi deviško čistost i visiko čast Marijino. Prečista Devica je bila vsa zagloblena v skrivnosti, štere je gledala, zato bi se moglo praviti, da je bila vsa božanska i vsa jasna. V toj jasnosti, štero njoj je podelo Bog, se je kazala tiidi Elizabeti kak prozoren kristal. Ona tudi zagledne Reč. Delotvorno orodje vseh teh čud je bio najsvetejši glas Marijin. Glas jaki i močen, kak tudi mili i sladki viiham Vsevišnjega. Ta sila je izhajala od one, ki je z močnimi rečmi povedala: „Naj mi bode poleg reči tvoje!" A te so reči potegnole Boga iz krila njegovoga Oče v krilo Device. Elizabeta je bila vsa začudena zavolo vsega, ka je občutila i spoznala v toj božanskoj skrivnosti. Duh se njoj je jako vzra-diivao, da je gledajoč kralico zemelsko i tisto Sveto v njoj skrito, z jasnim glasom vzkliknola: „Blagoslovlena ti med ženami i blagoslovlen plod utrobe tvoje! I odked meni to, da Mati mojega Gospoda pride k meni ? Ar glej, gda je prišao glas pozdrava tvojega v viiha moja, je dete radostno zaplesalo v utrobi mojoj. Blažena ti, ki si vervala, ar se izpuni, ka ti je pravo Gospod". Mali Ivan je vse razbrao i zapopadno, ka je gučala njegova mati, ar je on bio tisti, ki je od svojega raz-svetlenja podelo svojoj materi. Mati Modrosti i ponižnosti, pa je hvalila samo svojega Stvoritela i Začetnika: zaspevala je pre-divni Magnifikat:
„Moja duša poveličuje Gospoda in moj diih se radiije v Bogi, mojem rešenji. Ar se je zgledno na ponižnost sliižbenice svoje: glej, odzdaj do me blaženo zvali pri narodi. Ar mi je velke stvari včino Vsemogoči i sveto je Njegovo ime. Njegova milosrčnost trpi od roda do roda njim, ki se ga bojijo. Jakost je pokazao s svojov rokov, raztirao je one, ki so gizdavi v mišle-nji srca svojega. S prestola je vrgao mogočne i visiko je zdig-no ponižne. Lačne je napuno z dobrinami, a bogate je odpiisto prazne. Sprijao je Izraela, svojega slugo, spomenovši se milosrčnosti svoje. Kak je obečao očakom našim, Abrahami i potomstvi njegovomi na veke".
Elizabeta je razmila vse skrivnosti, ki so bile zapopadnjene v teh rečaj, pa je spoznala i pripoznala, da se vsa stvorenja morejo slaviti i raduvati samo v Bogi. Spoznala je, kak je Marijina zasluga obstojala v ponižnosti i da se ma zahvaliti toj jakosti, da do jo vsi narodi blaženo zvali, a zednim, da vsi ponižni, vsaki v svojem stani, zasluži to blaženost.
Te razgovor svetih žen me spomina na oba serafina, ki jiva je Izajaš vido pri prestoli Božem i ki sta hvalospev zas-pevala: „Svet, svet ..." pa z krili (perotami) zakrila svoja lica. Marija je bole liibila, kak teva serafina i v toj božanskoj lubezni je zagorela z Elizabetov. Obedve sta širili peroti srca svojega, da poletita do pravoga razumevanja skrivnosti Vsevišnjega. Z dvema drugima perotima svoje izredne modrosti, sta pokrili glave, pa si obečale med sebov, da skrivnost najvišjega Krala skoz celo svoje živlenje obdržita samo za sebe. Vervali sta i se zahvaliivali brez raziskavanja i razmevanja. Tak sta pokrili tiidi svoje noge s serafinskimi krili, ar sta se znizile pred Božim veličanstvom do svoje nikajnosti.
Gda sta Elizabeta i Marija štele iti iz sobe, gde sta se zabavali v božanskom razgovori, se je Elizabeta poniidila nebes-koj Kralici, da njoj dvori. Na razpolago njoj je dala celo hižo i posebi spalno sobico, ki jo je do tistoga mao niicala ona. Marija je ponudbo sprejela. Zviin njevi dvej je odzdaj nišče ne stopo v to sobico. Zdaj je presveta Devica razodela želo, da bo služabnica svoje tetice, rekši, da je zatogavolo tudi prišla. Bio je že mrak, gda sta šle iz sobe. Marija je že vidila nemoga Zakarijo pa je zaprosila od njega duhovniški blagoslov, šteroga njoj je on tiidi dao. Mariji je bila objavlena skrivnost i vzrok njegove bolesti. Elizabeta je skažiivala svetomi Jožefi vsako čast. Tri dni je bio on njeni gost, a te se je poslovo od svoje zaroč-nice i povrno v Nazaret. Marijo je nihao pri tetici, da njoj pomaga do poroda. Od darov, štere njemi je ponudila Elizabeta, je vzeo nekaj malo i nesao domo, samo da ugodi njenoj želi. V Nazareti so njemi za časa Marijine odsotnosti dvorili edna sosida i rojaki.
*
Desetletni spomin na euharistični kongres v Chicagi.
Slov. krajine potporno društvo „Sv. Križ" v Chicagi.
Na sredini Rev. Bojanič Iiocent, plebanoš v Chicagi, Horvat Jožef iz Slov. krajine i društveni odborniki.
Molitvice za duhovnike, obogačene z odpustki.
Gospdd Jezuš! Povnoži število duhovnikov svoje Cerkve! (300 dni odp.)
Srce Jezušovo v Oltarskom Svestvt, vzor diihovniškoga srca, smiluj se nam ! (300 dni odp.)
Gospod, pošli svojoj Cerkvi svete duhovnike i goreče redovnike ! (300 dni odp.)
O Marija, Kralica diihovništva, prosi za nas! Sprosi nam vnogo svetih duhovnikov! (300 dni odp )
Gospod Jezuš! Čuvaj pod varstvom svojega božega Srca našega svetoga očo. Bodi njim svetlost, bodi njihova moč, bodi njihova tolažba. (7 let in<3 7 štiridesetdnevni odpustek)
Sveta Terezija Deteta Jezuša, zavetnica misijonov, prosi za nas! (100 dni odp.)
Zakaj lubim svojo Cerkev?
Cerkev ne prepadne.
„Le morja, reke naj besnijo, se gore, bregi potopijo: Gospod jo je nastavo, Gospod jo čuva tiidi zdaj."
Če bi me što postavo pred celi red hiš, da bi si odebrao edno od njih za svoje živlensko prebivališče, bi si gotovo odebrao tisto, ki bi mi dala najbolše poroštvo za kem dugši obstanek i to bi bilo temboie, če bi ta hiša bila tiidi najstarejša, naj-častnejša i najbole v redi.
Gotovo je, da se ne bi vselo v hišo, zbito iz prhnenih, nikaj vrednih desk, na šteroj bi se že vidili znaki razpada.
Takša hiša, stara, častna, podignjena na trdnom funda-menti, premagajoča vse vihere, šteroj je pač obečano, da bo stala do konca sveta, je katoličanska Cerkev. Zakaj jo teda ne bi ltibo?
Niti edno kialestvo na zemli nema tak slavne zgodovine, kak jo ma ona. Ona je vzdržala v vseh viheraj, preživela vsa preganjanja, mladostna šla prek stoletij, „ar pa se zdajšnjost zdi-gavle na riiševinaj preminočnosti," nas tolaži sigurnost, da bo ona obstojala do konca sveta.
Kakpa neprijatelje Cerkve ne so bili nikdar nemarni, da njoj ne bi spevali pesem od njenoga bližnjega konca. Ali, kda spevlejo to staro i vsikdar novo pesem, „oni sami vmerjejo", je pripomno že sv. Avguštin, „a Cerkev živi nadale i predga božo moč vsem narodom."
Za casara Dioklocijana (284-305. 1.) je besnelo v čelom rimskom cesarstvi zadnje, ali najgrozovitejše preganjanje kristja-
nov. Že prvi mesec je dosegnolo število mantrnikov v čelom cesarstvi 15 do 17 jezer. Preganjanje je bilo zasnovano po po-sebnom zakoni tak trajno i strašno, da je po človeče mišleno bilo sigurno, da krščanstvo ščista prepadne. Že so na Španskom postavili casari marmornate spominske torme .zavolo vničenja krščanskoga imena," kovale so se na spomin medalje z napisom: „Po izstreblenji krščanstva." — Kda so neprijatelje zvali propad mladoj Cerkvi, se je ona zmagoslavno dale širila po čelom rim-skom casarstvi. — Casar vmerje, a naskori nato Konstantin postavi križ na casarsko korono 'i proglasi krščanstvo za državno vero.
Julijan odpadnik pa začne boj za vmirajoče poganstvo. Kristjane prikazuje za nespametne i mračnjake i izda zakon, po šterom nieden kristjan nemre biti vučiteo, umetnik, državni uradnik. I norca se je delao: „Jaz zabijem triigo Nazarenci". — Pa ka se zgodi? Po vladanji 20 mesecov vmerje, star 32 let v per-zijskoj vojni. Pravijo, da je vmirajoč vrgeo prgišče krvi proti nebi i skričao: „Zmagao si, Galilejec!"
Malošto je tak mrzio Cerkev i papo, kak Luther Martin. Njegovi napadi i psiivanja so tak strastnaj ognjevita, da se je pitalo, če jih je pisao pri zdravoj pameti. Šče večer pred svojov smrtjov je napisao na steno poleg svoje postele: »Tvoja kuga sem bio za živlenje, papa, a v smrti bom tvoja smrt." — Luther je kakpa vmro, več kak 350 let je šlo prek njegovoga groba. Njegovo delo se bliža k popolnomi razpadi, a papa šče živi i Cerkev je šče tu, pa Lutherovo preroktivanje je prazen dokaz, da je on bio lažlivi prorok.
Što ne pozna imena Napoleon?! Na glas toga imena je dregetao svet. Tiidi on je začno boj proti katoličanskoj Cerkvi. Zmenšao je njeni vpliv, vzeo njene pravice, a s papom je nedostojno ravnao. Nego Pij VII. njemi povrne generala Berthiera s pripombov: »Povejte casari, da je katoličanska Cerkev bila pred njim i bo tiidi šče za njim." — Nekelko let prejde — Napoleon zgiibi korono i casarstvo, pa na samotnom, pustom otoki Sv. Helene najde svoj grob, »Cerkev pa šče živi i predga božo moč vsem narodom."
Pred 60 leti je bio hudi čas — v nemškom cesarstvi je besneo kulturni boj. Samostani so bili razpiiščeni, njihovo ima-nje je oropala država, Sedma boža zapoved se je prosto odpravila. Stotine duhovnikov je bilo pregnanih iz dežele.
„Če katoličanska Cerkev zdaj vozdrži, te bom tudi jaz ver-vao v njeno božanski izvor," je pravo nekši vučenjak na Rajni. „1 ona je zdržala," pišejo evangel. luteranske cerkvene novine, „i mesto, da bi bila oslablena, je postala šče močnejša", (cf. Lerch, D. Ende d. Kath. Kirche).
Viktor Emanuel je vzeo papi cerkveno državo, nego njegov sin ne je vživao krivične herbije v mirnoj radosti i vmro je od zarotniške roke v Monzi.
Bismarck je šteo zarobiti Cerkev, nego kesnej je morao pri-
znati: Vkano sem se i vmro je nezadovolen v Sachsenwaldi. V parlamentaj i zbornicaj, na ludskih spraviščaj i raznih trgaj se je spevala v sto melodijaj pesem k skorajšnjemi konci katoličanske Cerkve. Kakpa, prišeo je konec,—naimre za te proroke: „eden za drugim je vlegeo v grob, ali Cerkev šče živi i predga božo moč vsem narodom."
*
Tak je Cerkev trpeč, moleč i zmagoslaveč preživela stoletja. Vidila je, kde teče krv miljonov njene dece, ki so z junaškov smrtjov krasno svedočila njeno božanstvenost. Nega kralestev, spadnole so korone, spomrle vladarske i kneževske rodbine: človeče naredbe i sistemi so prejšli kak oblaki — Cerkev je ostala. Sv. Anzelm pravi: »Valovi morejo pokriti ladjico Cerkve, nego se ne vtopi."
Ta sijajna preminočnost Cerkve je sigurno poroštvo za bodočo njeno zmago. Veliki petek i Vuzem, žalost i veselje, se vsigdar po-navlata, i zato bistro oko lejko gleda iz preminočnosti v bodočnost.
Istina, vidi se, da se je boj proti Cerkvi znova razplemeno na vse strani. Nebo se je zagrnilo s kmičnimi oblaki. V dalešnjoj Ameriki se začenja bliskanje, v Italiji, Španiji i Francuskom grmijo močni gromi, na Portugalskom vdarja strela za strelov. Vsaka novost se niica kak orožje proti Cerkvi, s vsakšov novov zgodovinskov najdbov, z vsakim napredkom prirodoslovne znanosti se viipajo vničiti Cerkev, se derejo do hripavosti od njenoga bližnjega konca — ona pa šče vsikdar stoji mladeniško močna i velika pred svojimi preganjalci. Prav je povedao nedavno brezbožni pisec Karlo Jentsch v listi „Zunkunft": „Mi smo to zgradbo tak malo pretrosili, kak dečki pretrosijo staro stolno cerkev, kda ... podirajo po ednom kamni njene torme." —
Ta moč bože Cerkve je bila za časa kulturnoga boja prikazana v ednom nemškom varaši na sliki: okoli pobesnelo morje, v sredini močna stena, v štero vdarjajo penasti valovje, a od-zgoraj prekrasna boža cerkvica v sijaji večernoga sunca. Solina je obdana z močnimi voži i lanci, na obali stoji nekelko debele gospode. Slekli so kapute i krščake i z vsemi močmi vlečejo vože i lance, da zavzemejo sotino. Najnaprej na sliki stoji naslikani šatan. S poroglivim smehom se norca dela iz debelačov, a pod njim je napis, kak da bi on gučao: „0 vi nimacje! To že jaz delam s celim peklom vred skoro dve jezero let — pa li nejde!" (P. W. Lerch, D. Ende d. kath. Kirche.)
Ne, nejde. — A zakaj?
Če se posadijo mlade jablani i griiške v kamenito i slabo zemlo, prepadnejo ali zaostanejo v rasti. I naopak. Če vidimo na poli veliko i zdravo sadoveno drevje, bomo pravili: To je dobra zemla, vidi se na sadovenom drevji. Če se čudimo zdaj velikanskomi stebli katoličanske Cerkve, ki s svojimi močnimi vejami zasenči meje zemle, gotovo se ne zmotimo, če pravimo: Posebno dobro mora biti tlo, iz šteroga je zraslo to drevo. Za-
istino! Njegovo sveto korenje poganja že 1900 let, nego ne iz srca kakšega s strastjov zasleplenoga krala, ne iz srca kakšega gizdavoga, za ženitev navdtišenoga reformatora, nego iz srca samoga Odkiipitela. To je tisti skrivnostni izvor, iz šteroga teče Cerkvi tudi šče zdaj vsa moč i živlenje. To je vzrok, da je ona premagala vse vihere sveta, a vniči tiidi bodoče. Protestantski državnik Macoulay piše: ,,Niti eden edini znak ne kaže, da bi se bližao konec njenomi dugomi gospostvi. Ona je vidila začetek vseh svetovnih vlad i vseh cerkve, ki dnes obstojijo i moremo tiidi trditi, da njoj je odločeno, da vidi tiidi njihov konec... Ona more biti velika i češčena tiidi te, kda bo ednok kakši potnik iz Nove Zelandije stao na podretom loki velikanskoga lon-donskoga mosta, da bi sredi nepregledne piišče risao razvaline cerkve sv. Pavla". (Edinburg Review 1840).
Ja, tak radi spevlejo pesem od konca katoličanske Cerkve, tak radi bi jo vničili, — nego nejde.
A zakaj ?
Zato, ar jo drži eden, ki je močnejši od vseh brezbožnih družb, močnejši, kak celoga sveta vojska. Zato katoličanskoj Cerkvi ne trbe prositi za milost i naklonjenost sveta. Ona ne pravi bogatim: dajte mi vaše miljone, ovači prepadnem ! Ne kriči knezom i kralom: Pomagajte z ostrinov vaših mečov, delajte pot mojemi navuki med narode s skažlivostjov i oboroženov silov i z vsov ostrostjov zakona se brigajte za moj obstoj. Ne, ona toga ne pravi, ar istina ne potrebiije meča, ne vojske.
Ja, ona stoji i dobro čineč ide skoz stoletja tiidi brez naklonjenosti — novinarov. Oni se njoj lejko norca delajo, jo po-tvarjajo, psiijejo i vse mogoče slabo mečejo na Cerkev — kakpa lažlivo — Cerkev vseedno ostane i „predga moč božo vsem narodom". — Zakaj?
Gospod je postavo Cerkev, on je tiidi naše vupanje, k njemi pribežimo kak deca, a on nas ne zapusti nikdar.
„Le morja, reke naj besnijo, se gore, bregi potopijo: Gospod jo je nastavo, Gospod jo čuva tiidi zdaj!"
Če bi prišla mravla na tvojo hišo pa bi jo v srditom napadi štela prevrnoti, bi se njoj ti sladko smejao i mislo: Ajda, ajda! — nego nejde! Ja, ja, naj tisti v Parizi, Rimi i indri samo dale trosijo, naj probajo podreti steno Cerkve, izkusili bodo, da nejde. — A zakaj nejde?
Pred jezero petsto leti je napravo eden umetnik svetilko v podobi ladjice. Na kreti sedi sv. Peter i gor drži roko za blagoslov. Na ednoj strani je napis: „Peter ne vmerje", — a na driigoj strani so Zveličitelove reči Petri: „Jaz sem molo za tebe".
Lepa slika Cerkve bože! Ona je posvet, ki stira vsako tmico zablodjenoga diiha i ladja, ki plaveči po morji časa žele vse liidi pripelati k obali bolše domovine, — Viden brodar je Peter, neviden pa Kristuš Gospod. Tii pa tam divjajo burje i
viheri, morje se zdigavle i premetavle, valovje vdarjajo v bok i mečejo pene na palubo, bliski se svetijo, grmi, a potniki obii-pavlejo — a na kreti stoji Gospod. „Do tii i ne dale!" pravi On i kak veren bojevnik se postavi na obrambo svoje Cerkve. I skoz veter i divje valove zove svojim: Deca, ne bojte se, Cerkev nemre prepadnoti, „vrata peklenska je ne premorejo" (Mat. 16, 18.) i „jaz sem z vami do konca sveta" (Mat. 28, 20).
Katoličanska Cerkev nema svoj fundament v sveckoj oblasti i vladarskoj naklonjenosti ali popustlivosti svojih moralnih zahtev, kak druge vereizpovedi — nego v Onom, ki vlada zemli i morji, ki lejko zakriči svojemi preganjavci: „Do tii i ne dale" i ki lejko spuni svojo reč: »Peklenska vrata je ne premagajo!"
I ravno zato z veseljom i zaviipanjom gledamo njeno bodočnost. Na površini njene slike pridejo nova odkritja, starih državnih form več ne bo, a zamenjajo jih nove, kralovje i casarje vmerjejo, liidje pridejo i odidejo, ali Cerkev ostane. „Drevo, štero je bluzi svojoj propasti, ne rodi takših sadov", pravi akademik Vitet, „tu je obilo sokov, a to so zaneslivi znaki mladosti."
Vsi tisti teda, ki so želeli zvoniti Cerkvi za vmiranje, so prerano potegnoli za vože. Grob, šteroga so njoj kopali, je po-stao njihov grob.
Na visikom obeliski pred cerkvijov sv. Petra v večnom mesti je napis: Kristuš zmagiije, Kristuš vlada, Kristuš kraliije. — V teh rečaj je povedana vsa bodočnost katoličanske Cerkve.
Vsa njena tolažba je v Matajovom evangeliumi na konci (Spi-rago). Kda so najmre za Bismarcka na Nemškom jako preganjali Cerkev, pravi nekši protestant katoličani: „Zdaj bo s katoličanskov Cerkvijov skoro Mataj pri konci." — „Prav pravite", njemi odgovori duhovnik, „tak je vsikdar bilo i vsikdar bo tak." — Protestant se je jako čudo tem rečam i ne je razmo njihovoga pomena. Te njemi pravi duhovnik: Gospod, mate prav: Pri Mataji na konci, to je, v zadnjoj vrsti njegovoga evangelija je povedano: »Glejte, jaz bom z vami vse dni do konca sveta. Te reči so tolažba i radost za katoličane." —
One pa so tiidi šče več — so najmre eden od glavnih vzrokov, zakaj katoličan liibi svojo Cerkev. Dokeč obstoji svet, ostane katoličanska Cerkev silen magnet, ki potegne k sebi čista srca i iz nižine živlenja vzdigne na očinsko bože srce.
Dokeč bo obstojao svet, „bo katoličanska Cerkev glasila moč božo vsem narodom. Njene prekrasne stolne cerkve se zasvetijo v rumenoj zarji poslednjega dneva i njihovi zvonovje zazvonijo poslednji počinek triidnomi, vmirajočemi človečanstvi — i to tak sigurno, kak je pravo Sin boži: »Peklenska vrata je ne premagajo" i »Glejte, jaz sem z vami do konca sveta."
»Kda spomerje ednok človečanstvo na zemelskoj krugli, bo s slednjim človekom legeo v grob tudi zadnji kristjan."
O, Cerkev katoličanska, nositelica takših tolažliyih obečanj, ti, ki stojiš, kda vse spadne, ki ostaneš, kda vse mine — zakaj te ne bi liibo!?
Molitvi za duhovniška i redovniška pozvanja.
Sv. Oča, Pij X. so i. 1907. okt. 27. pa novembra 29. določili odpustke za tiste osebe, ki molijo v namen, da dober Bog da milost pozvanja v duhovniški i redovniški stan. Ti odpustki so 7 letni i sedem štiridesetdnevni za vsako od cerkvene oblasti potrjeno molitev. Zadosta je zato zmoliti samo en Očanaš ali edno Zdravo Marijo ali litanije, ali kakšokoli od Cerkve potrjeno molitev. Če pa što vsaki den moli v te namen, dobi na mesec ednok popolne odpustke, če se spove, prečisti i v namen sv. Cerkve moli 6 Očanašov, Zdravi Marij i Dika bodi Bogi. —
Ar je duhovnik Jezušov namestnik, pomeni molitev za duhovnike, kak da bi za samoga Jezuša molili. O kak veselo nas gleda pri takšoj pobožnoj molitvi dobra Mati Marija!
Predga Škafar Ivana, kaplana v Prevljah na novoj meši Tratnjek Štefana v Beltincih 26. julija.*)
.Tak nas naj ma vsaki za služabnike Kristusove i oskrbnike božih skrivnosti.* (I. Kor. 4, 1.).
Dragi novomešnik i dragi verniki — v Kristusi zbrani!
Najlepša pesem vsej pesmi je pred tremi tjednami, na ciril-metodovo nedelo, v mariborskoj stolnici letos znova zazvenela v dušaj mladih izvoljencov božih, odebrancov od Kristuša samoga — pesem : „Sacerdos in aeternum — Duhovnik na veke /"
I bode zvenela ta pesem v njiivih diišaj do zadnje vore njihovoga zemelskoga živlenja; šče več — vso dugo, neskončno večnost. Nieden glas je ne vtiši. Dobromi, gorečemi, svetniško živečemi duhovniki bode ta pesem v čelom njegovom živlenji vretina neizmernoga veselja, nebeške radosti — pesem nepopisne sreče. A najemniki v strašen opomin že tii na zemli, v večnosti pa šče v strašnejšo obsodbo!
»Duhovnik na veke!" — Ta pesem je zadonela tiidi v duši sina naše fare, v srci našega novomešnika. To pesem so zvonili zvonovje, gda smo v tak lepom števili vodili pred oltar Vsemo-gočnoga — novoga namestnika Kristušovoga. Naznanjali so veseli glas, da je on, ki je bio tii, pri tom krstnom kamni krščeni i je v toj cerkvi zaživelo v njem Kristušovo živlenje — da je tudi on postano: „Diihovnik na \eke!u
Predragi! Ali bo moglo kda človeče srce tii na zemli do dna zarazmiti i povedati, ka se to pravi, biti duhovnik na veke, biti duhovnik Kristušov? To, ka občuti duša mladoga duhovnika te, gda njemi piišpek pri posvečenji položijo obe roki na
*) Novomešnik, g. Tratnjek Štefan je goreči sodelavec Mar. Lista, kak iili nje^)/ predgar, g. Škafar Ivan, kaplan v Prevaljah. Vr.
glavo, mazilijo njegove roke i njemi dajo oblast blagoslavlati, posvečiivati, daritev dariivati, opravlati sv. mešo i odpuščati grelie — vse to, ka se godi v duši novomešnika, se ne da povedati s človečimi rečmi, to ne more pero pisati. To se more i da samo občutiti, doživeti.
Mladomi novomešniki se v tistom hipi odpre novi, skrivnostni svet — novo kralestvo, ki je ne od toga sveta, nego je nadnaravno kralestvo Boga samoga. Bog sam ga prime za roko, ga pela v svoj večno lepi svet milosti i njemi da oblast nad skrivnostnim, a živim telom Jezušovim i zaročnicov Njegovov — sv. Cerkvijov. Sin boži de njemi pokoren! Pela ga Bog v svet »božih skrivnosti". On duhovnik, prah zemle, je tak visiko povišani. On bo odsegamao upraviteo, »oskrbnik" vsega toga (1 Kor. 4, 1). Kak velka služba. Vekše njemi je Bog na zemli ne mogeo podeliti! Zato pa je tiidi tak odgovorna. Ne pravijo zaman, da bi šče za angelske rame bila prežmetna!
Pa poglednimo v te svet oskrbništva svetih skrivnosti, v šteroga je stopo naš novomešnik pri posvečenji, da bomo mogli konči nekelko spoznati vso veličino, vso lepoto Kristušovoga diihovništya.
Ka je duhovnik? Duhovnik je drugi Adam — duhovni roditeo, ki preraja Adamovo deco, s po-
prijetimi grehi rojeno, v nadnaravno — Kristušovo živlenje; dober pastir — vzgojiteo, ki išče, ka je zgiiblenoga, ki vzgaja
Kristušovo živlenje v diišaj svojih vernikov; drugi Kristuš — hraniteo, ki opravla najsvetejšo daritev Bogi — sv. mešo i vernike hrani z živim Kruhom, kijjej živlenje i živlenje davle.
1. Duhovnik je drugi Adam — duhovni oča.
Cerkev je skrivnostno telo Kristušovo. Vsi liidje na zemli so pozvani, da postanejo udje — kotrige toga skrivnostnoga tela; da bi to bože živlenje, štero žive v Cerkvi Kristušovoj, zaživelo tiidi v njiivi diišaj. Vej je Kristuš zato prišeo na svet, da bi vsi meli to njegovo živlenje i je v obilnosti meli. A gde zažive to živlenje Kristušovo v nas, v naših diišaj? Pri sv. krsti. Zato je Jezuš naročo svojim apoštolom — vse narode krstite v imeni Oče i Sina i Duha Svetoga (Mt. 28, 19). Zato je Jezuš pravo Nikodemi: »Zaistino, zaistino ti velim, če se što ne rodi iz vode i Dtihd, nemre priti v bože kralestvo" (Jan. 3, 5). I zato naračajo piišpek pri posvečenji novomešnikom: »diihovnik mora---krščavati."
Velko poslanstvo je dobo prvi človek — Adam od Boga. Bio je postavleni za gospodara, upravitela vsemi, ka je na zemlji i na morji. Šče več. Prvima človekoma je Bog dao sposobnost pa tiidi naročilo, da občuvata človeči rod, ka ne prejde, nego se njegovo število množi, raste. Dao je Adami moč očin-stva, Evi materinstva. — Šče vekše, vnogo vzvišenejše poslanstvo dobi duhovnik pri posvečenji. Tiidi on postane gospodar, upraviteo. Pa ne toga, ka je zemelsko, nego nadnaravnoga kra-lestva Kristušovoga, njegove Cerkvi na zemli. Pa ne samo to.
Ka so stariši za naravno živlenje svojega deteta, to i šče vnogo več je duhovnik za nadnaravno živlenje Kristušovo v duši krš-čenca. V pravom pomeni reči ga on rodi za Kristuša. Sv. Paveo je krsto Korinčane. I v prvom pismi, štero njim je poslao, etak pravi: „V Kristuši Jezuši sem vas jaz rodio (1. Kor. 4, 15). Tak more tudi duhovnik praviti za vsakšega, šteroga krsti. On je njegov duhovni oča, oča njegovoga nadnaravnoga živlenja — živlenja milosti. Duhovnik pri sv. krsti vcepi novorojenca v skrivnostno telo Kristušovo. I kak se začne v cepiko — mladiko, vcepleno v drevo, pretakati živlenje dreva samoga, tak se začne pretakati v dušo novokrščenca tisto živlenje, štero se pretaka v Cerkvi samoj — Kristušovo živlenje.
Kak nekaj vzvišenoga je to očinstvo i materinstvo duhovnikovo pri sv. krsti. Novokrščenci odpre nebesa; šče več, novo-krščenec dobi pravico do nje. Postane herbaš „dedič nebes", kak pravi sv. Paveo. Postane pravi sin Boga Oče. Brat Kristu-šov. Njegova diiša postane prebivališče sv. Duha.
Zaistinsko, duhovnik je roditeo. Duhovni oča živlenja Kri-stušove Cerkvi v diišaj, rojene v poprijetom grehi. Po diihOvni-kaj se širi kralestvo bože, kralestvo milosti — kralestvo Kris-tušovih vernikov na zemli. Pa duhovnik je ne samo drugi — bolši Adam. On je tudi
2. Dober pastir — vzgojiteo, ki pozna svoje ovce i njegove poznajo njega. Duhovnikova sveta dužnost je, da z vsov liibeznijov vzgaja njemi izročene ovce, štere so bile z dragocenov krvjovKristušovov odrešene i v šterih je za-živo pri sv. krsti Kristuš. Te Kristuš mora v diišaj rasti. Rasti njegovo jakostno živlenje, duh ponižnosti, pokorščine, siromaštva i čistosti. Rasti vera, viipanje i lubezen. Ka je Kristušovoga, to mora v diišaj rasti. Ka je Adamovoga, človečega — greš-noga, to se pa v njoj menšati. Tak, kak je pravo sv. Ivan Kr-stiteo od Jezuša: „On mora rasti, jaz pa se menšati" (Jan. 3, 30). Kak so starišje dužni dati svojoj deci primerno vzgojo, jo dobro vzgojiti, tak je duhovnik dužen skrbeti, da se v njegovih ovcaj »vpodobi Kristuš", kak pravi sv. Pavel (Gal. 4, 19).
Kak žmetno delo je to! Takši duhovnik mora biti pun Kristušovoga duha, meti potrpežlivo i smileno — ja Kristušovo srce. Kelkokrat se zgodi, da njegova ovca zablodi, se vplete med trnje greha, ki vmori nadnaravno — bože živlenje njene duše. Kelkokrat jo mora zato poiskati i znova obuditi k živlenji Kris-tušovomi. Za to dušo znova trpeti „porodne bolečine" (Gal. 4, 19)! Kak velko oblast dobi duhovnik, da more obuditi mrtvo dušo k živlenji — to je, ka ma oblast odpuščati grehe. „Šterim grehe odpustite, so njim odpuščeni; šterim je zadržite, so njim zadržani" (Jan. 20, 23), tak je pravo Jezuš svojim apoštolom i tak pravijo piišpek pri posvečenji mladomi duhovniki: »Sprejmi Svetoga Duha. Šterim boš grehe odpusto, so njim odpuščeni i šterim je boš zadržao, so njim zadržani
Božanska je ta oblast, ki sega v večnost 1 „Što more grehe odpuščati, kak edino Bog?" (Mt. 2, 7). Jezuš, ki je bio Bog i človek, ki je meo i ma »oblast, na zemli grehe odpuščati" (Lk. 5, 24), jo je podelo duhovnikom, da morejo v grehaj mrtve duše obiijavati k živlenji. Kak velka oblast!
V spovedarnici duhovnik v imeni Njega, ki je »sgnjec boži", odjemle grehe sveta. Tii je duhovnik, kak svetopisemski oča, ki svojega zgiiblenoga sina znova najde, njemi vse odpusti i ga sprejme nazaj za svojega. Je smileni Samarijan, ki ozdravla dušo, štero so grehi oropali njenoga najlepšega bogastva — oropali njoj Jezuša samoga. Spokorne Magdalene spreminja v čiste device. Gobave očiščava, ozdravla. Odpušča Petrom, ki so Kristuša zatajili. Sprejema nazaj v kralestvo milosti desne razbojnike. Tu — v spovedarnici — odpušča v Jezušovom imeni dužnikom Boga Oče — vse duge. A v spovedarnici diihovnik tiidi najbole občuti, kak strašno je kralestvo šatanovo — kralestvo greha, pa tiidi spozna i občuti vso moč svojega diihovniškoga pozvanja, kda vzdigne roko i pravi nad spokornim grešnikom: „jaz te od-vežem tvojih grehov".
To dela duhovnik! V diišaj vzgaja Kristuša i mrtve duše obiijavle k živlenji.
3. Duhovnik je drugi Kristuš, srednik med Bogom i verniki, ki opravla najsvetejšo daritev tii na zemli, spreminja kriih i vino v Jezušovo Telo i Krv i deli kriih živlenja svojim ovcam, da ne opešajo na poti domo k nebeskomi Oči. To je od vse duhovniške oblasti najvekša, najbole vzvišena. Pri daritvi sv. meše se obnavla nekrvavo Jezušova krvava daritev na Kalvariji, pa tiidi daritev pri zadnjoj večerji. „To delajte v moj spomin", je naročo Jezuš apoštolom (Lk. 22, 19). To oblast dobi novomešnik pri posvečenji, kda njemi piišpek pravijo: »Sprejmi oblast Bogi da-riivati daritev i opravlati mešo za žive i mrtve".
S temi rečmi se Jezuš, ki svestveno prebivle med nami, vsega — čisto vsega — izroči duhovniki. Ves postane duhovnikov. Na duhovnikovo reč je pokoren. Ali de moglo človeče srce kda do dna zarazmiti to neskončno zavupanje, ki ga ma Bog do duhovnika? Samoga sebe se njemi izroči! Zakaj pa? Zavolo nas, naših duš, šterim šče biti za hrano. Kak nekaj vel-koga se v duši godi, kda pride Jezuš pri sv. obhajili v nas prebivat. Jezušova nepremagliva moč pride v nas. Njegova božanska duša se združi z našov diišov; Njegovo neskončno smi-leno srce z našim srcom, Njegova vola z našov volov, Njegovo živlenje z našim živlenjom. Duša človeča, ali šče ščeš več! Pa samo zato se nam vsega davle, da bi mi ostali Njegovi — na veke Njegovi!
O ti neskončna Liibezen i Dobrota! — Pa što deli našim dušam to božo hrano, te nebeški Kriih —Jezuša? Duhovnik je tisti! Pa šče več. Ne samo, da je on delivec — on je tisti i samo on na vsoj zemli, ki ma to oblast — pri najsvetejšoj daritvi spremeniti kriih i vino v Jezušovo telo i krv. Bog — sveti,
Žila sem se, da vam dugo pismo napišem, naj v pogled dobite naše stališče, kajti ne je vse tak, kak nešterne knige i časopisi poročajo. Že sem šesto leto v Catanduvi. Precejšnji čas, ali tak hitro je mino, da sem ga niti opazila ne. To pa zavolo vnogoga posla, štero mi nedovoli, kda kaj poglednem okoli. O če bi nas več sester bilo, potem bi šče šlo, a zdaj jih pa, žalibog, nega. Mogoče bi nam mogli, Prečastiti, pomagati, da bi štero sestro dobili iz Jugoslavije? Gotovo so med njimi, štere majo volo za misijonsko delo. Če bi nas več sester bilo, bi mogle en čas med Indijanci delati. To je na sredini med divjaki. O jaz bi hitro tam bila, nego, moj Bog, zdaj pa ne morem. Pa potrplivost mi more dosta prinesti, na koj misliti ne morem. Eti je dosta duš, tiidi med nami eti, ki so od Boga ešče nikdar nikaj ne čiile. O kak žalostno je to, da ji še teliko blodi!
Vnogokrat se pojavijo v našoj bolnišnici liidje, ki nemajo nikše vere, to je liidje, ki od Boga ešče nikdar reči neso čiili, nego vsako reč gorvzemejo, štero njim na srce položimo. So, kak Jezuš pravi, rodovitna njiva za seme, štero sad rodi v do-broj zemli. O kelikokrat stopijo naši odrašeni betežniki obprvim k svetomi prečiščavanji. Den za dnevom prihajajo, ki želejo mir najti v našoj hiši. Mi smo vpelale v našo hišo to navado, da vsaki betežnik, gda odhaja iz naše bolnišnice, se prvle spove i prečisti. Na te način zgrabimo večkrat zaistino velike, debele ribe.
Naša bolnišnica je v primeri z drugimi, jako velika. Samo sedem sester nas je. Pri nas se včita dve nemškivi frančiškanki na dvorbo pri betežnikaj. O da bi nas več sester bilo, ka bi malo več mira lejko mele, kajti že štrtokrat sedam, da to pismo sklenem.
Letos smo tak veliko siišo meli, kak že dugo ne. Prah nas malo ne zaduši. Vse te neprijetnosti prištemo k misijonskomi deli, čeprav se ne nahajamo med pravimi pogani. Vnogo bi vam mogla pripovedavati od naših Indijancov, kajti misijonarje večkrat pridejo i jezerofele dogotkov pripovedavajo, štere nepozabimo. Indijancov je v Braziliji jako dosta, 17 pokolenj i vsako pokolenje ma svoj lastiven jezik. V Barettos-i sem ednomi iz najdivješega pokolenja dvorila, rano ga je najmre eden jiinec i je obležao ranjen na cesti. Potniki so ga najšli, na aoto naložili i ga v bolnišnico pripelali. Včasi smo ga obvezali i drugi den, kda sem štela ga ravno poglednoti, najšla sem prazno mesto, prek bregov i dolov je že plezo divjak. Takši so Indijanci. Od belih neščejo nikaj čuti, nemajo nikšega zaviipanja do njih. Veseli so pa, če dobijo kaj pod zob, sol, banane itd. Samo z darovi jih morejo misijonarje k sebi potegnoti. Mislim, da sem vam dosta povedala, zato dokončam. Prosim prav lepo za kratko molitev i za sveti blagoslov, gda z punim poštiivanjom poliibim vaše duhovniške roke i ostanem zahvalna v Srci Jezušovom i Marijinom,
Catanduva, Hospital Sto. Albino, Brazilia s, M. Esteyana Špilak.
Pismo je pisala podpisanomi naša domačinka iz Brezovice, ki je prednica v pismi omenjene bolnice. Našim č. sestram v Slov. Bistrici toplo pri-poračam njeno prošnjo. Vrednik.
Vsem naročnikom i širitelom!
Dali smo v štamp Kalendar Srca Jezušovoga, a ne moremo ga dogotoviti, ar nemarno penez za papir. Isto je z Marijinim Listom. Zato pa vzemite te opomin kak zadnjega, da plačate zaostalo naročnino vsi do konca oktobra. Če nega redno M. Lista, keliko spitavanja i grajanja. Ešče več obojega je pa, če nega kalendara. Nega pa spitavanja i grajanja, če naročnina ne redno plačana. TU grajajte i spitavlite i red napravite, potem ne bo grajanja niti pri M. Listi niti pri kalendari.	UPRAVA.
Cerkveni glasi.
j Dolenskl plebanoš, preč. g. Klekl Jožef mrtvi |
Sept. 24. je dober Bog k sebi pozvao prečastitoga gospoda Klekl Jožefa, dolenskoga plebanoša, ki so bratanec urednika M. Lista. Pokojni so vmrli na želočnom i obistnom raki, šteriva betega so si nakopali, gda so jih na Vogrskom brez vse krivde od voze do voze vlačili, sramotili i trapili.
Pokojni so bili dober duhovnik, trezen, miren, čisti, boga-boječi pa tiidi vučeni. Vnoga leta so z vsov skrblivostjov vreju-vali kalendar Srca Jezušovoga, šteroga dobijo naročniki Marijinoga Lista brezplačno.
Prosimo vse naročnike Marijinoga Lista, naj darujejo bar en sveti rožni venec za pokoj diiše pokojnoga i tiidi, ki more, naj daruje edno sveto prečiščavanje za njih. Pred vsem pa prosimo to od bivših farnikov pokojnoga. Dobra mati Marija pa naj venča pokojnoga vernoga slugo Jezušovoga z vencom večne slave. Počivaj i vživaj Boga dosta trpeča, dobra diihovniška duša.
Pokojna naročnica M. Lista. V molitev naročnikov zro-čimo Oresler Paniko iz Doliča, ki je preminola v Gospodi stara 51 leto i zapiistila četvero dece.
So že prišli urednik M. Lista domo? Prišli, prišli, pa se njim je sapa stavlala, gda so poglednoli v knigo naročnikov i najšli telko beloga pri naslovi naročnikov. Gde je belo, tam bi mogla biti napisana naročnina. Teliko vam pa vsem naznanjajo, da so za vse vas molili v lepoj cerkvi Marije lurske v Rajhenburgi. Isto pa prosijo tudi od vas, da molite za njih kem večkrat, da dosta včinijo za širjenje Marijine časti.
Ki šče naroČiti kalendare Srca Jezušovoga, naj zna, ka je njihova cena v Črensovcih i Lendavi v tiskarni 6 Din. — po pošti v Jugoslaviji 7 Din., v inozemstvo kak v Francijo, Ameriko itd. 12 Din. Penez se mora naprejv poslati. Ki ma samo Novine, ga dobi za 4 Din. po pošti, v Črensovcih pa za 3 D.
Vganke.
1.	Keliko delov ma Rožnivenec?
2.	Kak moremo moliti Rožnivenec, da prikapčene odpustke zadobimo ?
3.	Odkod zvira molitev Rožnogavenca ?
Ki vse tri vganke dobro reši, dobi za dar lepo čislo.
Marija . . .
Marija! ... je vzdih moj, . . . Tolažba je moja, Kda strašnoga boja Oblije me znoj.
Marija! . . . zazavam, Marija pomori, Sovražnika steri, Jaz nemam moči.
Marija! . . . zazavam Osrčen, kda čutim . . ., Kda stalno že vidim, Kak zmagam lepo.
Marija! ... je vrisk moj Radosti, veselja Pun, srčna kda žela Dovršena je.
Marija!
zahvala
Naj bode Ti večna ! Zdaj duša presrečna, Mi srečno sreč.
Marija! . . . zahvala, Gotove so zmage! Premagaš sovrage Nam bogim stvarem.
Kr. F.
Mati moja,
Mati moja, mešnikova, vroče moje sliši prošnje: Vsaki den sem v Bethlehemi, Jezušek tvoj je pri meni, z tvojimi ga naj rokami primam, davam, Bogi vdani! Mati moja, to je prošnja.
Mati mila, spovednika, Vroče moje sliši prošnje: Zaheji i Magdalene mi odkrivajo vse grehe, z tvojim srcom naj te brišem, za Jezuša duše iščem ! Mati moja, to je prošnjai
mešnikova . ..
Mati mila, vučenika, vroče moje sliši prošnje: Vsaki den na Cerkve bregi včiti moram, V Nazareti Jezušeka kak si včila, Tak naj včim, o mati mila! Mati moja, to je prošnja.
Mati mila, svečenika, vroče moje sliši prošnje: Vsaki den stojim pod križom v rokaj s tvojim božim Sinom, kak si bla mučenica, naj sem i jaz, o Marija. Mati moja, to je prošnja.
Srčen.