Jože Toporišič
OBLIKOSLOVNA TERMINOLOGIJA IN NJENO JEZIKOVNO OZADJE
Slovenska oblikoslovna terminologija ima za sabo častitljivo dolgo razvojno pot, žal pa je treba priznati, da hi si bil moral narod slovničar-jev, kakor so nas nekoč imenovali, ustvariti popolnejšo, kot je danes. To je vsekakor pomanjkljivost našega jezikoslovja; že pred sto leti jo je Levstik občutil kot oviro za napredek, zato se je moramo čimprej rešiti.
OblJkoslovnih poimenovanj imamo pravzaprav dovolj. Težave so v tem, da so večinoma enodimenzionalna, to je jezikovne pojave zajemajo le z ene, pogosto niti ne z najvažnejše strani; druga njihova slabost je V tem, da niso enoznačna, kar je za uporabno terminologijo prvi pogoj. Manjka nam natančnih, vsestransko določenih znanstvenih oblikoslovnih pojmov, ker poglobljena jezikoslovna teoretična misel ne odseva dovolj iz našega praktičnega jezikoslovja, hkrati pa smo dovolj nekritični dediči jezikoslovnega obdobja, ki je včasih premalo ločilo sinhronijo in dia-hronijo. Tako stanje pri nas je v nasprotju z modernejšimi jezikoslovnimi prizadevanji, ki so si s spoznanjem o strukturalnosti jezika, to je o soodvisnosti in medsebojni večstranski pogojenosti jezikovnih prvin, kakršne so glas, poudarek, oblika, pomen in sintaktična zveza, dokončno odprla pot, ki drži k popolnejšemu pojmovanju in spoznavanju jezika. Pričujoči članek si pri razboru oblikoslovne terminologije išče opore prav v sodobnem strukturalizmu, ki se je posvetil tudi strokovnemu izrazju.
Najmanjše oblikoslovne prvine imenujemo morfe. Zanje je značilno, da imajo v določenih okoliščinah natančno določljiv in izločljiv pomen. Morfe nam odkrivajo morfološke opozicije; tako nam nasprotje med dam in da izloča morfe da, m, 0; da pomeni drugačno dejanje kot na primer dé, m pripisuje to dejanje 1. osebi, O pa tretji ednine. Nasprotja med dam in oddam, oddajam pa nam izločajo še morfe od in ja. Tako je seveda tudi
209
v drugih besednih vrstah: razmerje med trava in travica nam sporoča morf ic, ki pomeni nekaj majhnega ali ljubkega. Kako važno je paziti na to, da nam iz razmerij izločeni sestavni deli morajo vedno nekaj pomeniti, nam pove razmerje med predlogom do in samostalnikom dom: do- v besedi dom ne moremo imeti za morf, ker mu v odnosu do sledečega -m ne pritiče nikak določljiv pomen; res nam razmerje dom — dim odkriva, da je morf cela glasovna skupina dom.
Druga značilnost morf a je, da glasovno nii vedno nespremenljiv. Oba predkončniška morfa besed sinek, sinka se spreminjata: v prvi obliki se morf končuje z zobniškim, v drugi pa z mehkonebniškim n in prepona se v prvi obliki glasi ek, v drugi pa Jc. Podobno nestanovitnost opažamo tudi pri korenskih morfih tipa peč-em, pec-i, pe7c-o ali v znanih primerih tipa sto?x — stol -a. — Slovenskega izraza za morf še nimamo.
Morf e v pomensko razlikovalni vlogi imenujemo morfeme. Oba morfa v besedah da-m, de-š sta morfema (da = angl. give, dé = angl. put, -m = angl. I, -š = angl. you, seveda le v taki zvezi). Podobno je še z morfoma -uh in -ost v besedah skop-uh in skop-ost ali z morfoma -a in -ih v pridevniških oblikah tipa mlad-a, mlad-ih. — Tudi za morfem nimamo slovenskega izraza, a tudi ni prav potreben, ker je morfem v lepem, tudi besedotvornem skladju z izrazi fonem, semem itd. in z njihovimi odnosnicami fon, sem, morf.
Ko bi načrtno raziskovali slovenske morfeme, bi prav Mtro prišli do zaključka, da imajo nekateri po več členov; ob tem bi se verjetno spomnili fonemov, kjer imamo nekaj prav podobnega {u in v v oblikah prau in prava tvorita en sam fonem). Morfi -a in -u ali -ih in -eh ali -ost, -ota se po svoji vlogi v besedah sina — sinu, stolih — stoleh, čistost — čistota družijo v tri morfeme: 1. -a, -u; 2. -ih, -eh; 3. -ost, -ota; prvi morfem označuje 2. sklon ednine, drugi 5. sklon množine (oba pri samostalniku moškega spola), tretji pa abstraktnost. Takšne po pomenu enake ali skoraj enake morf e imenujemo morfemske različice. Te v določenih okvirih lahko poljubno izbiramo, zato jih imenujemo proste. Drugače je v tehle primerih: brat-om — strtic-em, met-l-a — met-el, sin-eJc — sin-fc-a, kjer je izbor inačice odvisen od glasoslovnih razmer. Toda že v primeru sinek — sinka ne gre v prvi vrsti za glasovne okoliščine, temveč prej za oblikoslovne, saj bi se sicer tudi rodilnik množine od Minka moral glasiti Minek, pa se glasi le Mink. Oblikoslovno vezane različice imamo tudi v primerih tipa po-rod-i-ti : po-raj-a-ti, naglasno oblikoslovno pa v primerih tipa pre-plet-e-m : pre-plet-a-m. Za pravkar obravnavane različice pravimo, da so v dopolnilni razporedbi.(komplementarni distribuciji).
Zelo zanimivi so morfemi, ki opravljajo vlogo dveh morfemov. Ce primerjamo morfeme nes-e-jo in nes-o, kos-i-jo in kos-e, ugotovimo, da morfema -o ali -e izražata sedanjost in 3. osebo množine hkrati, vtem ko sta v daljših oblikah vlogi deljeni. Takšne morfeme imenujemo ambi-morfe, dvomorfe. Pravkar obravnavana ambimorfa sta vodila slovenske slovničarje vse od Janežiča sem v velike zadrege, iz katerih si niso znali prav pomagati in so imeli za obrazilo v 3. osebi množine sedaj samo -jo, sedaj še del osnove (-ejo, -ijo, -ajo itd.) ali pa jim tudi -jo ni bil obrazilo.
Še na eno značilnost morfema moramo opozoriti. Včasih po dva ali več morfov, ki pa niso različice, tvorijo en sam morfem, to je, od drugih
210
ločljivo najmanjšo pomensko enoto. Oblikovno nasprotje med ljubiti in obljubiti nam izdvaja predpono ob, ki pa nima samostojno določljivega pomena v tej zvezi: tega ima šele glasovna zveza obljub- in to je prvi mortem besede obljubiti (in ne morda ob-). To nam potrjuje primer žeti: obžeti, kjer je ob mortem (ob = okoli žeti in končati). Še bolj zanimiv kot pravkar obravnavani primer je pasti (nem. fallen) se loči od napasti (nem. anfallen) po morfemu na, ki nam tu označuje končno dovršnost in mero. Kadar nam pa napasti pomeni toliko kot nemško angreifen, pa je na- obenem s -pas- en sam morfem (napas-j. Ta značilnost je izredno važna za pravilno razumevanje in prikazovanje pojavov pri menjavi vida v slovenščini; to tudii v najnovejši slovnici še ni zadovoljivo.
Ce nas doslej niso vznemirjala tu načeta vprašanja, pa ne moremo reči, da si ne bi bili prizadevali za klasifikacijo morfemov. Težava je zopet v tem, da so si slovenska slovniška dela edina komaj v pojmovanju korena, pa še tu ne v dvomljivih primerih (eden takih je na primer, ali je v besedah tipa peči -či šteti h korenu ali k obrazilu ipd.). Pojmovanje predpone, kot so nam pokazali primeri ljubiti, obljubiti, pasti, napasti je še vedno precej zunanje, mnogo huje pa je z drugimi morfemi besede, s priponami in obrazili, ali z večjimi morfemskimi enotami, kakršne so na primer osnova, podstava, formant ipd. Tako se na primer v slovenskem besedotvorju od ne vem kdaj pa do danes uporabljajo izmenoma v istem pom_enu izrazi pripona, obrazilo in formant, včasih še končnica in končaj. Vzrok za tako mešanje smo že povedali, sedaj pa se poskušajrno dokopati do resnice ob terminologiji, ki jo uporablja Slovenska slovnica 1956.
Pripone nam res pomensko in oblikovno določajo koren (69), toda oblikovno pravzaprav samo takrat, kadar povzročajo alomorfnost korena ali osnove (poroditi, porajati, sinek, sinka). Prav tako bomo morali spo-z;nati, da pripone ne delajo vedno neposredno uporabne besede, dostikrat to zmore šele obrazilo: krav-ic-a itd. Rodilnik množine kravic ima končnico O, prav tako deležnik za moški spol (delal-0). Samo pri nepregibnih besedah pripona lahko dela neposredno uporabno besedo: skok-oma, dela-ti, dela-t, sed-é ipd.
Sedaj se pokorenski morfem,. obrazilo, definira takole: »obrazuje spol, sklon, število, osebo ali obliko« (70). Primeri: lep, -a (za spol), lep, -ega (za sklon), lep-ega, -ih (za število), dela -m, -š (za osebo), za obhko pa dela-l, -n, -t itd. Tole o obliki ni res, zakaj -I, -n, -t niso obrazila, temveč pripone. Mešanje pripone in obrazila je povsem nepotrebno in škodljivo: obrazila imajo samo pregibne besede, in sicer sklanjavna ali spregatvena: men-e, -i, -oj; brat, -a; siv, -ega; delal, -a, -o in dela-m, -š itd. Iz povedanega jasno sledi, da -ti in -t v nedoločniku in namenilniku nista obrazili, prav tako kot nista obrazili -a in -ov v prislovih doma in domov, čeprav sta pri samostalniku sicer lahko (5 kolou, dva kolaj.
V Slovenski slovnici 1956 se za oznako večjih morfemskih enot uporabljata dva termina: podstava in osnova, v slovenskem besedotvorju tudi še formant, v starejših slovnicah pa deblo itd. Podstava je v najnovejši slovnici določena preenostransko; kot del glagolske oblike, ki jo dobiš, če ji odpahneš pripone: pri obliki prekupčevati je kot podstava zaznamovan del prekupč, čeprav je tudi č pripona. Toda če je prekupč podstava, kaj je potem evati. Slovnica pač misli, da gre za pripone in
211
obrazila. Toda kaj so kot celota zase? Kot vidimo, dograjujejo podstavo, zato jih imenujemo formant. V zvezi s podstavo ga lahko doloöimo takole: ^stava je morfološka (pomenska) podlaga, iz katere s formantom delamo v govoru neposredno uporabno besedo ali drugo takšno besedo. Tako so formanti lahko pripone, ena ali več (da-ti, kup-oua ti), z obrazili ali brez njih (da-Ia, da-tij; tako je tudi v drugih besednih vrstah: ded-ek, -ka, tih-o, po-tih-oma. Kot nam pove zadnji pniimer, je formant lahko tudi dvodelen in ločen: ponašati je napravljeno iz podstave ponositi, s spremembo korenskega in enega priponskega morfema. Ker je glagol prinesti napravljen iz oblike nesti s pripono pri, je tu podstava nesti. Tako pojmovanje formanta bi bilo zelo koristno zlasti v primerih kot napadati, nem. anfallen in angreifen, kjer je v prvem pomenu dodan formant na glagolu padati, nem. fallen, v drugem pa imamo priponski formant a, ki je zamenil odsotno pripono glagola napasti, nem. angreifen; formalno sta oba primera seveda enaka. Z dodajanjem različnih prilastkov pa nam formant lahko označuje tudi dopolnilno govorno sestavino sicer neuporabne besedne oblike, ki je pa potrebna slovniška operativna enota; tako lahko rečemo, da je pri glagolih I. vrste formant sedanjikove osnove pripona e ali je, na primer nes-e, hi-je. (Formantu bi lahko slovensko rekli obrazilo, namesto obrazila pa bi uporabljali izraz končnica.)
Ce raziskujemo vse mogoče glagolske oblike, hitro opazimo, da se pri številnih glagolih razvrščajo v dve skupini: v prvo gredo sedanjik, velelnik in deležnik sedanjega časa, v drugo vse ostale glagolske oblike. Primer:
ber -em, -i, -oč : bra -ti, -t, -la, -n, -nje; kupuj -em, -O, -oč : kupova -ti, -t, -la, -n, -nje; pij -em, -O, -oč : pi -ti, -t, -la, popi -t; sed -im, -i, -eč : sede -ti, -t, -la, -nje; kos -im, -i, -eč : kosi -ti, -t, -la, pokoš -en; sahn -em, -i, -eč : sahni -ti, -t, -la, dvignj -en.
Ti primeri nas navajajo k razločevanju sedanjiškega in nedoločniškega glagolskega debla, iz katerega poganjajo posamezne oblike. Pri glagolih, ki sedanjiške in nedoločniške (glagolske) pripone ne spreminjajo, imamo seveda eno samo deblo: dela-m, -j, -joč, -ti, -t, -la, -n; tako še nes-em, -i, -oč, -ti, -t, -la, -en. Deblo ni le operativna enota, temveč morfemska.
Tako nam je določiti še pojem osnove, zakaj iz slovnice ni povsem jasno, kaj je. O osnovi govori slovnica na več mestih: pri samostalniku in pridevniku dobiva osnovo tako, da odpahuje obrazila: slov-o, mlad-o. Pri glagolu loči načelno tri osnove: sedanjiško, velelniško in nedoločniške: nese-, nesi-, nes-, mimogrede pa omenja še glagolske osnove, ki pa, kot kažejo primeri, niso nič drugega kot osnove trpnega deležnika: pet-je (179). Čeprav tu stvar ni pravilno postavljena, je vendarle treba iti v tej smeri naprej in reči, da imamo v okviru glagolskih oblik ravno toliko osnov, kolikor imamo pregibnih oblik: svojo osnovo imata ne le sedanjik in velelnik, temveč tudi deležniki na -č, opisni, trpni in glagolnik, ne pa nedoločnik in namenilnik, ker sta nepregibna.
Ob koncu naj opozorim še na en termin. Iz povsem pedagoških in praktičnih okoliščin včasih besede presekujemo kar sredj morfema: tako
212
profesor Nahtigal v poljudnoznanstvenem Ruskem jeziku govori o glagolih na -tit', -sit' v IV. vrsti in podobno, ker pač mora opozoriti na jota-cijo pri pasivnem deležniku in glagolniku. Take glasovne skupine imenuje zelo posrečeno končaj. Dobro bi bilo, ko bi ta izraz sprejela tudi slovenska slovnica. Soodnosni del končaja je potem podloga: pokositi je lep primer za to.
Z vsemi novimi stvarmi so težave: ne zaupamo jim prav, upiramo pa se jim tudi iz nekakšne duhovne inertnosti. Ko pa novosti pokažejo svojo življenjsko opravičenost, nam ni žal truda za njihovo prisvojitev.