Politični ogled. Štajerski nemški kmetski poslanci so v zasedanju našega deželnega zbora glasovali za začasni proračun. A njih vodja, poslanec Hagenhofer, je izjavil, da kadar pride na glasovanje celi proračun, si bodo premislili, kako bodo glasovali. Proti bodo glasovali, ako večina ne bode kazala volje izpolniti njihove želje. Te želje pa so: Preosnova volilnega reda kmetom v prid, upeljava postave za ohranitev kmetskih posestev pri podedoTanju, deželni kipotekarni zavod in pa preosnova lovskega zakona. Slovenski kmetje soglaSajo v teh željah z nemškimi popolnoma. Kmetska stranka v češkem deželnem zboru. V tem zasedanju Ceškega deželnega zbora je nastopila kmetska stranka prvikrat kot močna stranka, ki se mora upoštevati. A težko, da bo izpolnila nade, ki so se stavile v nio. To pa zaradi tega, ker se stranka ni znala povspeti iz liberalnih ali slobodomiselnih okov na krščansko stališče. In že prvi nastop v deželnem zboru je pokazal, da za to nima trdnih tal, ker je pustila krščanstvo na strani. Vodja deželnozborskih poslancev Zdarsky je govoril pri proračunskem razgovoru v imenu stranke, a njegov govor je bil klavern. Delal je le poklone «svobodomiselni» stranki Mladočehov ter se ji malodane ponujal kot oproda. Komaj ob koncu govora se je nekoliko spomnil, da govori za kmetsko stranko, in začel razkladati o vzrokih, zakaj kmet propada in sicer 1. ga unifiujejo svetovno tekmovanje v kmetskih pridelkih, 2. neurejene razmere v avstrijski državi in 3. needinost med kmeti samimi. Emetski prijatelji na Nižjem Avstrijskem. Na Nižjem Avstrijskem se edino krščansko-socialna stranka poteguje za kmetske pravice. Ta stranka je imela dne 6. t. m. na Dunaju velikansko obiskan strankarski shod. 0 kmetskih strareh je govoril deželni odbornik Leopold Steiner. Izrekel je, da bo krSčansko-socialna stranka zahtevala, da se sedanja majhna carina na italijanska vina poviša. Žitna borza, na kateri judje in oderuhi igrajo z žitno ceno, se mora odpraviti. Stranka pa bo svojo veliko ljubezen do kmetskega stanu pokazala, kadar pridejo v deželnem zboru kmetske zadruge na dnevni red. Kakor se vidi, je kmetska stvar na Nižjem Avstrijskem v dobrih rokah. Tako govori krščanski nčitelj 1 Na pozdravilnem večeru krSčansko mislečega uCiteljstva dne 30. dec. 1. 1. v «Katoliškem domu» v Ljubljani, o katerem večeru smo tudi mi poročali, je predsednik «Slomšekove zveze» g. deželni poslanec učitelj Fr. J a k 1 i č pozdravil iskreno tudi navzoče odbore krSčanskosocijalnih delavskih društev ljubljanskih. Imenom krščansko mislečega učiteljstva pozdravil je g. dež. poslanec Jaklid slovenske delavce tako-le: »Pozdravljeni tudi Vi, slovenski delavei! PriSli ste, kot bratje k bratom, da si stisnemo po bratovski roke, delavci Vi in delavci mi. Pri težkem delu po delavnieah in tvornicah, sredi neprestanega boja za vsakdanji kruh, ste si obranili srca čista in živo krščansko zavest, ki daje smer Vašemu javnemu delovanju. Kar čutite v srcu, ko žslite svojim otrokom kržčanskih učiteljer in rzgojiteljeT, to povejte tudi javno. Združite zahtevo po krščanskem učiteljstvu z jednakimi zahtevami drugih stanov, zanesite to zahteTO med delavsko ljudstvo, pa boste videli, kako hitro bode kri in meso misel krščanske šole in krščanskega učiteljstva; a mi sloT«nski učitelji bomo tem pogumnejši in tztrajnejši, ko se bomo mogli v neenaki borbi z nasprotniki opirati na vas.» Tako krasno more govoriti le krščanska ljubezen, ki ne pozna razlike med stanovi. Kdaj so se že slišale enake besede iz ust kakega nadutega jungovskega učitelja? V goriški deželni zbor sta bila voljena dva katoliško-narodna slovenska poslanca dr. Gregorčič in Berbuč, kot namestnika pa Jakončič in Klaučič. Vojska v Južni Afriki. 0 velikem porazu Angležev pri Tweefonteinu so došla obširna poročila. Glasom teh poročil so se Buri morali bosonogi plaziti po zelo strmem griču do vrhunca, kamor so dospeli pred 2. uro v jutro. Na ta način so presenetili in pomorili angleSke prednje straže, tako, da iste niso mogle obvestiti angleških čel o bližini sovražnika. Nato so se Buri vrgli na nepripravljenega sovražnika in ga v polurni bitki popolnoma uničili; ob 2. uri v jutro je bil ves angleški tabor v rokah Burov. Tudi čete generala Dunleja, ki so prihitele Angležem na pomoč, so le z veliko težavo zbežale, da jih niso Buri ujeli. — Angleški listi poročajo o vedno živahneišem gibanju in neprestanih napadih Burov na angleške čete. Novo leto ne obeta biti Angležem nič ugodnejSe, nego je bilo ravnokar minolo. — Listi poročajo, da so Angleži zgubili doslej ubitih, obolelih in ujetih mož skupno 104.250 mož! V to Stevilo niso všteti tisti Angleži, katere so Buri ujeli, a zopet izpustili! — Od 17.000 konj, ki so jih Angleži zadnji čas peljali iz Reke in Trsta proti Južni Afriki, je že na moriu 9.400 poginilo. Transportne ladje, ki so se odpeljale iz Trsta, so popolnoma okužene. Tako kupujejo Angleži konje za — morske ribe, ali pa za Bure, ki Angležem vsak dan mnogo konj odvzemo.