Spisi in dopisi se poftil pijo: Uredništvu „Domoljuba* l.jubijnna, Kopitariova u I ion. Naročnina. reklamacije in in-Herati pa: Upravništvu „Domoljuba*. — Ljubljana. Kopitar;ova ulica -
1 v. i a j n vsak četrtek. Cena mu je 6 K na leto. rZa Nemčijo e K, ка Ameriko in dru^o tuje državo 7 K.: — Posamozno številke se tuodaiajo ———— po 10 vinarjev ————-
Štev. 26.	V Liubljani, dne . 27. junija 1918.	Leto XXXI.
Kmetijstvo in kalkulacija.
Razni listi, strokovni in politični, so našteli že mnogo vzrokov, zakaj padajo kmetijski pridelki: ni delavcev, ni delavne živine in ker je število živine tako nizko, ni dovolj hlevskega gnoja, umetnega tudi ni dobiti. Najbolj manjka povsod moke, masfi in obleke. Zakaj? Zato, ker mora vsak kmet znati računati, kaj mu več nese, kako naj gospodari, kaj seje, kako izrabi svojo zemljo, da dobi kar največ iz nje. To je kmetijska kalkulacija. Toda sedanje postavne cene in razne odredbe naravnost ubijajo veselje do pridelovanja žita, do reje prešičev in do pridelovanja surovin za obleko.
1. Žito.
Kakor vemo, da vse vrste žita nimajo niti dvakratne predvojne cene, a repa in korenje se sme prodajati 20 do 40krat dražje kakor pred vojsko, in sicer postavno. Kar se dela pod reko, ne pride tu v poštev. Če bi kmet ob teh razmerah prideloval samo žito, kako naj plačuje rokodelce in obrtnike, kako obleče in obuje družino. Na večjih kmetijah se je pred vojsko pridelalo 100 mernikov pšenice. Za vso to pšenico bi kmet dobil po postavni ceni J 000 K, korenja ali repe bi pa ob dobri letini na istem prostoru zrastlo za 10.000 K. Razen tega se mora vpoštevati delo in druge okolnosti pridelovanja, kolikim nevarnostim je izpostavljeno žito, posebno ozimina. Rabi za razvoj 8 do 9 mescev, če je ne vzame zima, mokrota ali suša, rja ali toča. Repa pa zraste v dobrih treh mescih in nima toliko sovražnikov ter da malo dela. Komisijam za obdelovanje polja, ki
morajo biti v vsaki občini, je ukazano obdelati in obsejati vsa zemljišča, ki bi jih lastnik sam ne obdelal. Če bi komisije najele delavce, kupile seme in gnoj in pridelek oddale po maksimalni ceni, bo zgu-ba velika, a kdo jo bo trpel, tega odredba ne pove.
2. Mast.
Kranjsko deželno mesto za vnovče-vanje živine v Ljubljani opominja ljudi, »naj bi bili ljudje sami toliko pametni, da bi zatrli nečuveno navijanje cen pri plemenskih prešičih na ta način, da bi jih ne plačevali po naravnost neizmernih cenah«. Ta nasvet bi bil lep in potreben ne le pri nakupu prešičev, ampak prav tako pri nakupu usnja in obleke. A kako ga izvesti, ko vsega manjka. Pretiranim cenam se je mogoče ustaviti takrat, ko je mogoče kje dobiti ceneje, a sedaj pravi prodajalec: Če nočeš toliko plačati, pa pusti, bom lahko prodal. Tekom štirih let se je zaredilo že toliko vojnih dobičkarjev, da vse pokupijo tudi po »neizmernih cenah«, ker za denar niso nič trpeli. Drugi pa morajo, četudi težko, plačati ravno tako, ako hočejo kaj dobiti. (/beta se zvišanje cen. A po dosedanjih izkušniah vsakdo ve, da tisto zvišanje cen, bodisi za žito ali za prešiče, ne doseže niti približno cen vseh drugih potrebščin. Zadnjo zimo so potom rekvizicije plačevali tako, da je lep nresič vrgel kmetu samo 400 do 500 K. Toliko stanejo danes 6 tednov stari pujski. Kje na je kdo, ki bi hote! imeti s prešičem nad pol leta delo in stroške skoro zastonj. Priporoča se, »naj rejci rede kar največ prešičev za zakol ter se naj nc omeje le na rejo Za lastno potrebo«. To boclo tudi sterili, a le tedaj, če se jim bo izplačalo. Če pa spomladi lahko za 6 tednov starega prešička dobi skoro znesek kakor prihodnjo zimo za srednje debelega, kdo bo take naivne nasvete poslušal? Kalkulacija rejca pouči, d^ je do-
bičkanosneje repo in korenje prodati po postavnih cenah, pa mu bo vrglo vsaj trikrat toliko, kakor če s tem pridelkom krmi prešiče in jih da po maksimalni cenL Zguba je tem večja pri reji prešičev, če s« računa kurjava po sedanji ceni. Kaj pa, č* mu med letom poginejo,4 kar se pogosto dogodi. To je tudi vzrok splošne nevolje, ko se je mast rekvirirala po slepi ceni. Zato se je bati, da bo v prihodnjem let« še večje pomanjkanje masti, ker vsak rejec ve, da se mu reja prešičev za rekvi-zicijo nikakor ne izplača. Edini pripomoček bi bil, cene prešičem določiti primerno cenam drugih potrebščin.
3. Obleka.
Po listih in razglasih se pozivljejc kmetje, naj sejejo lan. To bi bila tudi edina rešitev ob tem pomanjkanju vsega. N! obleke, ni olja, ni lanenih preš, ni svečam ve, Lan je za vse to primeren. Kako trpežno perilo in tudi vrhnjo obleko eo imeli kmetje iz platna, priča vsa preteklost, kako prav bi jim prišlo ianeno olje in preše. Toda, ko sliši kmet, da je od lanu prav vse zaplenjeno, si misli: potem se ne izplača sejati lanu, z njim je veliko sitnega dela, plačali pa bodo, kakor vidimo pri cenah žitu, tako, da delo in trud nikakor ne bosta plačana. Ob tem pa trpi splošnost. Najpotrebnejših pridelkov za živež in za obleko pridelamo vedno manj, a to najbolj vsled nerazmernil c c n. Kot nadomestilo za lan so priporočali koprive, a zopet tako, da se je že naprej vedelo, da bo to ostalo le na papirju. Koprive se morajo lepo porezati, listje in cvetje osmtikati, vsako zase lepo posušiti in za lo se plača za 100 kg — 6 K. Če s. pa koprive pokose met! seno, pa vržejo ' brez vsega obiranja in sortiranja štirikrat do osemkrat toliko.
Pred leti je »Kmetovalec« priobčil rent.->bi!:tof?-; r-r"n (načrt) za pridelova-
11
oje vina. Vinogradniki so mu bili zato gotovo hvaležni. Zanimivo bi bilo na podoben način sestaviti račun za žito in za živino, posebno za prešičerejo. Ali je kje kako ljudsko zastopstvo, ki bi merodaj-nim oblastem pojasnilo, da take odredbe kot so na primer pri cenah žita, klavnih prešičev itd. ogrožajo splošno prehrano in trdo zadenejo posamezne sloje. Če tovarnar lahko z istim trudom zasluži 100 odstotkov, bi bil slab gospodar, če bi se zadovoljil le z 10 odstotki. Tako tudi kmetu kalkulacija ukazuje pridelovati ali rediti tisto, kar mu več nese, ne pa tisto, kar je v teh časih najpotrebnejše. — Merodajne oblasti bi pa morale v korist skupnosti določiti cene tako, da bodo cene silile k pridelovanju za življenje najpotrebnejših stvari. Same odredbe ne zadoščajo, ker z odredbo se ne da prisiliti zemlja, kaj in koliko naj rodi, za to je treba pridnega dela, a za delo sedanjim razmeram primernega plačila.
Svetovna vojska.
Na laškem bojišču bolj počasi napreduje naša ofenziva. Na gorski tirolski fronti je položaj silno težak, ker je vreme neugodno in visoke gore silno ovirajo napredovanje. Ob Piave se posebno krepko bori Boroevičeva armada, ki je reko že pretekli teden prekoračila. Ogroženo je mesto Treviso, važno železniško križišče, ln avstro-ogrski topovi nesejo že skoraj do Benetk. Sovražnik meče v boj cele divizije, da bi nam iztrgal pridobljene pozicije. Naša armada je ujela dosedaj do 40 tisoč Italijanov. Italijanski listi se bahajo, da je bilo italijansko vojno vodstvo po iz-dajicah natančno poučeno, kje je bilo pri-SKakovati naših sunkov.
Na zahodni francoski fronti se borijo naprej, čeprav zadnje dni nekoliko manj «rdito. Protisunki Angležev in Francozov •e niso posrečili. Francozi se boje, da se naposled Nemcem vendarle posreči prodreti fronto, zato so Pariz silno močno utrdili ter ga obdali s trojnim topovskim patom.
mirovna ofenziva.
Boj za mir se nadaljuje, hrepenenja po miru tudi najostrejše odredbe držav-»ikov ne morejo udušiti. Zagovorniki voj-»ih dobičkarjev se z vso silo upirajo mirovnemu gibanju, in trdi se, da njihov rpliv še ni strt, še močno dviga glavo rojna furija in grozi uničiti še marsikatero tivljenje. A na obeh straneh vstajajo fcreznejši možje in kličejo k pameti, Pred-»ednik Švice Calonder je ohrabril te bojevnike za mir, ko jim kliče: »Vdržatil Narodi morajo priti do tega, da postavijo namesto ideje moči misel pravice.* Podoben je ta klic onemu svetega očeta lan-»kega avgusta, žal, da je ostalo uho državnikov zaprto zanj. Tudi angleški državniki že čutijo silo mirovnega gibanja, »den za drugim vstajajo ter v svojih go-rorih oznanjajo svoje stališče. Angleški Inančni minister Bonar Law prerokuje ■dločitev v bodočih mesecih in upa, če 2<
Nemci v tem času ne dosežejo onega, kar so nameravali že meseca marca s svojo ofenzivo, da Nemčija izgubi vojsko. Od bodočih tednov, kliče, zavisi bodočnost narodov. Nove reke krvi bo treba, da se spametuje človeštvo. In koncem vseh ofenziv bomo zopet tam, kjer smo bili začetkom. Tako se ta žaloigra človeštva ponavlja že četrto leto in, sodeč po današnjem položaju, še ni videti konca te morije.
-9--
Politični obzornik.
Za vsakdanji kruh.
»Visoka« politika dr. Seidlerja se je umaknila »suhoparni« politiki za vsakdanji kruh. Preobrat je povzročila vest in resnica, da so na Dunaju začeli dajati polovico manjše kose kruha kot prej. Med delavstvom, ki je najbolj in skoro izkjuč-no navezano samo na aprovizacijo, je vsled tega zašumelo. »Arbeiter-Zeitung« piše: »V takšnem stanju, kot se nahaja naša preskrba z živili na deželi že nekaj tednov in od včeraj tudi na Dunaju, ni mogoče več živeti. V Nemčiji so tudi skrčili odmero kruha. Toda tam dobi vsak delavec svojih sedem funtov krompirja na teden. Na Ogrskem tudi nima tovarniški delavec vsaga v izobilju, toda njegov položaj se z našim ne more primerjati.«
Najprej so se zbrali na Dunaju občinski očetje, da odgovore na vprašanje: Kako je? Ali se da kaj pomagati? Župan Weiskirchner je začel: »Po pogodbi se je Nemčija zavezala, da bo spravila 15.000 vagonov žita iz Ukrajine v Avstrijo. S tem bi se prebili. Pa kar se ni posrečilo avstrijskim dvornim svetnikom in vojaškim oblastnikom, tega tudi niso zmogli Nemci. Nemčija nam je ostala dolžna 3000 vagonov žita, torej ravno tisto množino, ki bi bila potrebna, da se prerijemo.« Nato je razložil občinskim možem, kako je že povsod prosil pomoči. Brzojavil je v Nemčijo generalu Ludendorffu, naj kaj pošlje j iz nemških zalog. Genera": je odgovoril: »Iz srca bi rad pomagal Dunajčanom iz krušne zadrege, toda več kot smo do zdaj storili od nemške strani, žalibog ne moremo storiti.« Enak odgovor je dobil Weiskirchner od župana iz Budimpešte, od ogrskega ministra za prehrano, od bavarskega ministrskega predsednika, od nemškega kanclerja. Iz vsakega odgovora je nazadnje izzvenelo: »Ne moremo!«
Občinski možje so se razšli zelo vzne-voljeni s pozivom, naj vlada v zadnji uri vse stori, da bo prikrajšanje vsakdanjega kruha čimprej prenehalo. Odklonili so vsako odgovornost za posledice, ki bi jih povzročilo skrčenje kruha.
Tudi zastopniki delavcev so se obrali. Ti so šli naravnost pred ministre. Zahtevali so, naj vlada takoj odpomore sedanji bedi. Pozvali so vlado, naj skliče parlament, naj odpravi cenzuro, pred vsem pa naj spravi skupaj živež iz domačih dežel, iz Ogrske, Nemčije ter zasedenih ozemelj.
Dr. Seidler je odgovoril v imenu ministrov: »Vsled slabe lanske letine smo že sredi aprila vse pojedli, kar smo doma pridelali. Od tedaj jemo to, kar dobimo
od drugod. Do začetka junija je šlo za silo. Kakih štirinajst dni sem pa pripeljejo vlaki vedno manj žita, posebno iz Besarabije. Pobiranje žita v Ukrajini in Besarabiji ni imelo zaželjenega uspeha. Takoj smo se obrnili v Nemčijo za pomoč, zlasti še zato, ker smo sredi maja z Nemčijo sklenili posebno pogodbo glede žita, da bj si tako zasiguraii prehrano do prihodnja letine. Upam, da nam bo Nemčija, zaveJ dajoč se te pogodbe, pomagala.«
Natančneje je opisal po Seidlcrju omenjeno pogodbo med Nemčijo in Avstrijo dr. Roßkopf pri neki seji: »Nemčija se zaveže, da bo preskrbovala Avstrijo z moko, tako civilno prebivalstvo kakor tudi vojaštvo, do 15. junija in 15. avgusta, in sicer kakor bo mogla, ali z ukrajinskim ali! z rumunskim ali pa z domačini žitom. Av-* strija se pa zato odpove samostojnim re-kvizicijam v Ukrajini in Besarabiji ter prepusti vse dobavljanje živeža Nemčiji.«
Kakor je Seidler napovedal, so je celo sam minister za ljudsko prehrano Paul brž peljal v Berlin prosit od Por.ciia do Pilata, naj vendar priskočijo na pomoč. In res so obljubili 1000 vagonov moke. Polovico jo porabijo vojaki, drugo ostane civilnemu prebivalstvu. Tudi Ogri so obljubili nekaj vagonov zgodnjega krompirja.
Kljub toli slavljcnemu krušnemu miru imamo težke čase!
O nemških nacionalnih strankah.
Kdo ne bi nosil klobuka po strani in si ponosno trkal na prsi, če se godi vse po njegovi volji! V tem srečnem položaju :o sedaj nemške nacionalne stranke. Čeprav, ne zastopajo niti tretjine vseh avstrijskih državljanov, pa vendar pleše ministrski predsednik natanko tako, kakor oni godejo. Kolika »čast« zanje! Kakšne pesmi sedaj godejo?
Prva pesem je o »zmagovitem miru«. Sporazumnega miru nočejo več poznati. Sedaj čakajo samo dneva »odločilne zmage«, Čudno, da pojejo to pesem samo vse-nemci!
Druga pesem slavi »rešitelje« države, Njim je država vladanje izključno samih nemških nacionalcev, vsak drug glas je zanje velcizdajstvo. No, lastna hvala se pod mizo valja. Se ni dolgo tega, kar so govorili na »volkstagih« vse drugače, ki jim je bila država deveta skrb. A danes, ko se jc ministrski predsednik istovetil z njihovimi »belangi«, danes imajo polna usta besed o tej državi, ki bi jo bili prej prav lahko pogrešili.
Tretja pesem se glasi kakor himna dr. Seidlerju. Vsi ga grdo gledajo, le nem • ški nacionalci ga opevajo: »Če vstraja vlada z resnobo in močjo na tej (sedanji) poti, si bo pridobila popolno zaupanje nemškega- naroda v Avstriji.« O sijajno zaupanje, ki ne more zagotoviti vladi niti proračuna!
Četrta je šaljiva pesem, pesem o parlamentu. »Kakor vzdihljaj, se glasi: Mi smo parlament hoteli in ga hočemo še danes! Pa takoj pride: toda, in pri vse-nemcih pride na eno besedo za parlament kar cel ducat besedi proti parlamentu. Oni »hočejo« parlament, a zaeno že žive in govore, kot bi bili v času § 14. Tako že prerokujejo o »potrebi«, da si vzame
država sama tudi brez parlamenta, kar potrebuje; slave njeno »višjo pravico«, da se ji ni treba meniti za osnovne zakone, in že vidijo na horicontu svoje »belange«, »če se bo z močno odločnostjo napravil red«, ki je bil toliko časa samo sen.«
Zmagovit mir, nemški »belangi, sluga v podobi ministrskega predsednika ter vladanje brez parlamenta, to so zvezde-vodnice nemških nacionalnih strank. In te zvezde vodijo sedaj tudi našega — pl. Seidlcrja.
Samo odnehati ne!
Kar ne morejo jih pustiti — Poljakov! Cel teden je hodil okrog njih dr. Twar-dowsky, da bi jih vendarle zopet spravil z Nemci, vsaj za toliko, da bi dovolili državi nove davke, nova posojila. Tudi Nemci sami ponujajo spravo za sporazumno delo v parlamentu. Pri tem bi se moral Poljski klub odločiti, da bo nastopil proti vsem državi sovražnim spletkam in nevarnim načrtom Čehov in Jugoslovanov. Nasprotno pa so Nemci pod temi pogoji pripravljeni podpirati narodne želje Poljskega kluba, v kolikor ne nasprotujejo nemškim koristim.
Poljaki so izjavili, da proti Čehom in Jugoslovanom nikakor r.očejo nastopiti, istotako še vedno ne marajo dr. Seidlerja. Vrhulega hočejo imeti od vlade jasen odgovor, kaj hoče vlada storiti z Galicijo. Toda пг grof Burian in ne dr. Seidler nočeta glede Galicije ničesar povedati »zaradi visečih pogajanj z Nemčijo«.
Tako smo kljub Seidlerjevi odločni volji, pogajati se, na oni točki, kjer smo bili pred tednom!
Teäenshe novice.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Ustanavljajte krajevne odbore S. L, S, Moč stranke in celega naroda ni v navdušenih besedah, temveč v do pičice izpeljani organizaciji. Hitro na delo! Kdor še ni dobil pravilnikov in priglasnic, naj se obrne na tajništvo S. L. S. v Ljubljani. Somišljenikom naj se natančno razlože naša strankina načela in prav posebno razmerje in razlika med našo stranko na eni strani ter jugoslov. dem. (prejšnjo narodno-napredno) in socialno demokratsko stranko na drugi strani. Ravno tako naj se pojasnjuje glede časopisja!
Za Jugoslavijo v smislu majniške deklaracije se je izreklo »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri«.
Kranjski deželni odbor in Jugoslavija. Znano je, da sta koroški in štajerski deželni odbor kljub temu, da imata v svojih deželah po eno tretjino Nemcev, ugovarjala p --oti .svobodni Jugoslaviji. Na Kranjskem pa imamo- samo štiri odstotke Nemcev in človek bi mislil, da se bo deželni odbor pridružil majniški deklaraciji in zahteval zedirjenje vseh Jugoslovanov; toda to se ni zgodilo. Pač pa se je zgodilo nekaj drugega. Pri zadnji seji deželnega odbora je deželni odbornik dr. Triller stavil predlog, naj se deželni odbor izjavi za Jugoslavijo, toda. večina je to odklonila češ, da -e bo mogel za to glasovati nemški deželni »dbornik Barbo in da za to ne bi bile ko-
čevske občine. Vsi Slovenci čakajo in žele, kdaj se bo deželni odoor kranjski izrekel za Jugoslavijo, toda do vseh teh želja je četvorica deželnih gospodov nedovzetna, pač pa so "ilni nežne obzirnosti do teh par Nem	so v deželi. Kaj dežel-
nemu odboru	pravice, ki gredo pol-
drugemu milijonu Slovencev po vseh božjih postavah, da le 20.000 Nemcev ni žaljenih v svojih vsenemških stremljenjih. Takega škandala še ni noben deželni odbor naredil svoji deželi.
Kranjski deželni odbor ima strah pred deželnimi poslanci. Leti bi namreč kot poklicani čuvaji deželnega gospodarstva radi malo pregledali, kako deželni odbor gospodari z ljudskim premoženjem in so zato vložili prošnjo na deželni odbor, naj se jim dovoli vpogled v vse deželno gospodarstvo, ker so ljudstvu zanj odgovorni. Dr. Lampe pa predloga niti na glasovanje ni hotel dati.
Prebrisano! Kranjski dež. glavar nima na Kranjskem skoro nobenega zaupanja več. Zato so mu občine, ki so ga kdaj izvolile za častnega člžina, začele odvzemati to čast. To je vse samoposebi umevno. Toda, če prinaša dnevno časopisjo notice: »Občina I. jc črtala dr. Iv. Š. kot častnega občana«, to gotovo zanj ni prijetno. Zato je deželni glavar to stvar jako spretno obrnil. Odložil je vsa častna občanstva v vseh občinah, in s tem neprijetne notice izostanc)0. Obenem pa je pozval vse tiste občine, ki ga hočejo še obdržati kol častnega člana, da naj mu to naznanijo. In ker se-na Kranjskem najde še vedno tupatam kaka ne dovolj poučena občina, ki bo to storila, bo »Resnica« z velikim veseljem zdaj donašala »zaupnice« deželnemu glavarju. Znati je treba!
Državni voz sta vlekia iz blata Seidler in Burian, pa ni šlo. Sedaj je prijel dr. Groß, zbornični predsednik za vojnice. Pa bo tudi težko kaj.
Seidlerjev kabinet jemlje slovo. Celokupno ministrstvo je vložilo prošnjo( za odstop. Cesar si je odločitev še pridržal in začasno poveril posle še staremu kabinetu. Tako odhajajo ministri, ki nočejo vladati z večino, drug za drugim, in bodo še odhajali, dokler bodo poskušali Slovani tako pometati, kot pometajo sedaj. Ministri odhajajo, narodi pa ostanejo.
Bela knjiga Vatikana. Vatikan namerava izdati belo knjigo, ki bo obsegala vse spise o papeževem delovanju v sedanji vojski.
Tudi v Bolgariji ustavljajo časopise. V Bolgariji je izhajal socialno demokratski list »Narod«, ki je napisal oster članek proti izvozu raznih živil iz Bolgarije, vsled česar draginja silno narašča. Vlada je nekaj časa poslušala zabavljanje, potem je list ustavila in tiskarno zaprla. S tein je brez dvoma tudi draginje kunec,
Dardanele in jadransko obal hoče menda ententa napasti Pa bo ugriznila v trdo skalo.
Dolgoletni ministrski predsednik v Bulgariji, znani dr. Radoslavov, je odstopil. Bulgari mu očitajo, da se ni dovolj potrudil, da bi Nemčija in Avstro-Ogrska priznale Bolgariji tudi severno Dobrudžo, ki je sedaj ostala Romuniji. •
Mir med Rusijo in Ukrajino je pod-
pisan.
DOMAČE NOVICE.
Častno občanstvo so podelile presv. kne-zoškotu ljubljanskemu občine Bled, Radov>-ljica, Predtrg, Lancovo, Ljubno in Smlednik.
Iz Zadružne centrale je izstopita hranilnica in posojilnica lia Vrhniki ter prestopile v Zadružno zvezo.
Goriški strelski polk št. 2, ki se je komaf dobro nastanil v Šiški, kamor je prišel iz Ad-1 monta, je zopet premeščen v Enns ob Aniži na Zgornje Avstrijsko. Selitev kadra mora biti končana do 2. julija. V Šiško pride tirolski polk cesarskih strelcev št. 2.
Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se vrši vpisovanje izključno le v jeseni, in sicer v dneh 14. in 15. septembra. Otvorjeni bodo naslednji oddelki: 1. višja stavbna šolaj 2. višja mehanično-tehnična šola; 3. strokovna šola za lesno in kameno-kiparslvo; 4. ženska obrtna šola; 5. javna risarska in modelirska šola. Za vstop v višjo obrtno šolo je treba dovršiti spodnjo gimnazijo ali realko, izjemoma zadošča tudi meščanska ali pa osemraz-reana ljudska šola. Za druge oddelke je podlaga ljudska šola. Vsa podrobna pojasnila s* dobe pri ravnateljstvu.
Izobraževalno društvo v Retečah pri Škofjt Loki uprizori na praznik sv. Petra in Pavla in naslednjo nedeljo, 30. t. m., igro v pelili dejanjih :>A1 lini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu«, in sicer obakrat ob 4. uri.
Tudi lovi so dražji. Pri zadnji oddaji občinskih lovov so prav tako kakor v vseh drugih slučajih šle cene večinoma zelo kvišku. Lov na Jesenicah, ki je prej prinašal občini 1015 K, je bil sedaj oddan za 3130 K. Na lireznici so oddali lov za 9300 K, medtem ko je prej stal samo 1245 K. Občini Kropa ;e nesel lov prei 200 K, sedanja najemnina se je povišala na 1150 K. Lov občine Ovsiše j» dobil dvoj.io vrednost; medtem ko je prej stat 2ä0 K, so ga sedaj oddali za 500 K. V Lescah se je najemnina zvišala od 350 na 681 K. Radovljica je oddala svoj lov za 400 K, medlem ko je pri prejšnji dražbi dobila zanj le 150 K.
Češka koča pod Grintovcem na Jezerskem vlomljena in oropana. Neznani zlikovd so letos vdrli v češko kočo. razdrobili okna. izrekali podboje vrat ter odnesli in pokradli zelo mnogo oprave iz koče, predvsem kuhinjsko posodo, rjuhe, odeje itd. Škoda, ki zadene češko podružnico, je ogromna ter tem občutnejša, ker se v sedanjih časih pokradeni predmeti no dado nadomestiti.
Za 3, vojno posojilo mečejo letalci po celi drža 'i agilacijske letake.
Koze so se pojavile v Podzemlju in Gra-dacu na Belokranjskem. Zanesene so s Hrvatskega. Izdale so se takoj stroge zdravstvene odredbe.
Patlel je na italijanskem bojišču častne smrti za domovino Franc Dacar, imejitelj velike srebrne svetinje za hrabrost. Bil ie vobče spoštovan kot priden öospodar in skrben oče.
Uljucna mešnja. Korošec Jožef, Preman-can št. 165, pošla Milje (Muggia), Istra, uljud-no prosim, ko bi mi mogel kateri izmed vra-čajočih se ujetnikov iz Rusije ali kdo drugi dati kako pojasnilo o mojem nečaku Korošcu Jožefu i/. Premancana. Zadnjič je pisal iz Bukovine 15. julija 1915 pod naslovom K. J. K. n. k. Inf. R. Nr. 97, 6. Komp., III. Zug, Feldpost 73. Stroški se povrnejo.
RAZNE VESTI.
Oprostiicv zapcr.Iencev pri parnih iu motornih oralih. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo, da vojaške službe oproščeni zapo-slenci pri parnih in motornih oralih ostanejo do 31. julija 1918 na svojih mestih. Prošnje za podaljšanje oprostitve čez ta rok je do 20. ju-nij.-j vložiti -pri političnih oblastvih.
Društvo »Dobrodelnost« se je ustanovilo tudi v Trstu.
Moke vedno bolj manjka. Izšla je uradna linredba, po kateri je količina krušne moke, ki p i de na eno osebo, skrčena na polovico. Zakaj lanski rumunski pridelek je že porabljen. Ogrska svojih obveznosti ni izpolnila, v Ukrajini pa je nakupovanje prevzela Nemčiji»
In zajamčila Avstriji gotove množine moke. Toda dobili smo mnogo manj kakor je bilo obljubljeno. Zato je bila naša vlada prisiljena skrčiti krušni delež za polovico in na Dunaju bo to trajalo dva do štiri tedne. Istotako je v Pragi. V Ljubljani dobivamo še stare por-,cije, ki so pa itak dosti majhne, Na Dunaju je prišlo radi zmanjšane količine kruha do demonstracij.
PrebivaSstvo v Dalmaciji se je v vojnih letih skrčilo za 45.000 oseb.
Velik vihar na otoku Pagu je uničil vse poljske pridelke. Ljudstvo je obupano; mnogi se mislijo izseliti v Slavonijo.
15.090 litrov bencina je zgorelo na/gra-škem državnem tovornem kolodvoru. Železničarjem se je posrečilo, da so ogenj omejili.
Prvi dan tobačne karte na Dunaju. Dne 18. t. m. se je na Dunaju prvič oddajal tobak na karte, in sicer v času od 7. do 10. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Vsak je dobil 12 cigar ali 36 cigaret ali paket tobaka za cigarete ali pa dva zavitka tobaka za pipo.
Amerika kot upnik. Francoski finančni minister je poročal finančnemu odseku, da dolguje ententa s 1. julijem Ameriki 11 milijard frankov.
Preveč napredni. Odredba ruske vlade določa, da se morajo v Moskvi in Veliki Rusiji postavili ure za dve uri naprej.
Roparji. V Gornjem Jakobskem dolu pri Mariboru so v noči od 18. na t9. junija vlomili neznani roparji — bilo jih je dvanajst, večinoma v vojaški obleki in oboroženi s puškami in revolverji —• v hišo posestnika Jožefa Drozg. Gospodinja, ki je bila oborožena z revolverjem, se jim je postavila v bran, a so ji izvili orožje iz rok ter ji grozili, da jo ustrelijo, če jim ne izroči denarja in živil. Roparji so bili dobro poučeni, kje je eno in drugo. Vzeli so okrog 14.000 K denarja, zabelo, meso, moko, jajca in nekaj obleke. Ko so odha-|ali, so streljali v zrak. Tolpa je izginila v nočni temi neznano kam. Orožniki in vojaštvo jih zasleduje. Sumi se, da so roparji de-zerterji.
Ce! vagor, tobaka je bil ukraden na kolodvoru Bodenbach. Železničarji so vagon pripeli k neki lokomotivi, ga odpeljali na neko samotno progo in tam plen pravično razdelili.
Razsvetljena njiva. V Lipi na Češkem je neki posestnik napeljal na njivo s krompirjem električno razsvetljavo, ker so mu lansko leto tatovi ves krompir pokradli.
Perilo p*> hotelih je rekvirirala vlada v Slemčiji, in sicer tri četrtine namiznih prtov, jolovico posteljnega perila in polovico drugega perilc,.
Katoliško tiskovne društvo se je ustanovilo na Ogrskem Upali so nabrati za 2 mili-ona kron deležev, dobili so jih 8 milijonov.
17 milijonov primanjkljaja za leto 1918/19 ma proračun mesta Dunaja.
Dobro skrit. V 13. dunajskem okraju so ztaknili te dni nekega mehanika Milana torvata z Ogrskega. Od začetka vojske se e skrival na Dunaju in med tem časom ni likdar zapustil svojega stanovanja.
Knko se je solnograški kmet ubranil re-tvizicije. K nekemu kmetu pri Solnogradu je lrišla rekvizicijska komisija. Kmet jo je pe-jal v sobo, postavil na mizo križ in dve sveči, postavil prednjo sveto pismo in rekel: Go-;>odje, jaz pustim, da preiščete vso mojo hišo, ali poprej morate tukaj priseči, da vi živite samo o t'jin, kar se vam daje po zakonski določbi.« /Salzburger Chronik« pravi, da komisija ni prisegla in tudi ni izvršila rekvizicije.
V Rttditttiešti ie 51.6 odstotkov židovskega prebivalstva. Na podlagi nakaznic za živita, krušnih kart in črnovojniških izkaznic se je pokazalo, da je v Budimpešti dandanašnji 51.6 odstotkov židovskega prebivalstva, torej nad polovico. Vse polno »za nedoločen čas« vojaške službe oproščenih. Židovska fronta je v Budimpešti.
En vagon surovega m.isla sc je stopilo na kolodvoru v Lipskem. Ker se je vagon vozil dolgo časa v vročini, se je maslo razlezlo po celem vagonu.
Sviia iz jclkinih vejic. Kakor poroča neki tehnični list, sc je posrečilo izdelovati svilo iz jclkinih vejic. 4'
Strašna slika revščine na Turškem. V Mo-
sulu je pred kratkim izginilo več otrok, ne da bi kdo vedel kam, dokler ni nekega dne manjša deklica povedala svojim starišem, da je njena mala sestrica odšla v hišo nekega Arabca in da se od tam ni vrnila. Tedaj so preiskali vso hišo in našli v vodnjaku ostanke dvajsetero umorjenih otrok. Meso svojih_ žrtev je razrezal ta Arabec na male koščke, jih pekel in nosil na trg, kjer je to meso pod različnimi imeni prodajal. Obsojen je bil na vislice in bil obešen v navzočnosti vsega mo-sulskega prebivalstva. Matere so bile tako razbesnele, da so Arabca, preden so ga obesili, napadle, grizle, vlekle za lase in metale nanj kamenje, da je bolj mrtev kakor živ do-šel pod vislice.
I.e';eče brizgalae so vpeljali v mestu San Diego v Kaliforniji,- Porabljali jih bodo za goreče ladje.
Radovljica. Dne 15. in 16. junija je bilo naše mesto in okolica slavnostno oblečena. Dekleta so tekmovale, katera bo lepša okrasila slavoloke in ceikcv za sprejem svojega nadvse ljubljenega nadpastirja knezoškofa dr. Jegliča. Presvitli je bil res slavnostno sprejet po polnoštevilno zbranem uradništvu z blago-rodniin g. c. kr, okrajnim glavarjem na čelu, po vseh treh občinskih zastopih v župniji in drugih korporacijah. Krasno p«dokmco mu io zape! odličen moški zbor pod vodstvom vrlega g. sodnika Zemljiča. Vse tri občine, mesto Radovljica, Predtrg in Lancovo so ga ob tej priliki izvolile za svojega častnega občana; občinski odbo» radovljiški mu je obenem poklonil še 500 K za zavede v Št. Vidu. Med naj-prisrčnejšimi ovacijami se je Presvitli poslovil iz našega mesta, ki ga iskreno ljubi, pač najbolj zato, leer nam s križem v roki kaže pot v svobodno Jugoslavijo.
Iz Tržiča. Letno poročile Vincencijeve družbe se je te dni razdelilo. Jz tega posnemamo, da je družba podpirala 25 revnih družin na teden. Po znižani ceni in deloma tudi zastonj je bilo razdeljenega mesa 8715 kg, in sicer po dobroti »Kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine«. — Dnevno zavetišče je posetilo do 230 otrok. V šolski kuhinji se je razdelilo 24.305 kosil, in sicer največ brezplačno, le nekaj otrok je plačevalo po 20 vin. za kosilo. Majhen in skromen ie tiskani listič, na katerem je popisano delovanje Vincencijevc družbe in> vendar obsega veliko dobrih del, ki so pomagala lajšati v dneh strašne vojske bedo in gorje revnega prebivalstva in lačnih otrok. Naj bi bila Vin-cencijeva družba vsem slojem najtoplejše priporočena. — Tridnevne duhovne vaje bo imela tukajšnja dekliška Marijina družba 28., 29. in 30. junija. Vodil jih bo g. misijonar Birk iz Ljubljane.
Kresnice, V občini Kresnice je 49t fantov, mož, deklet, žena glasovalo za jugoslovansko deklaracijo. — Za Krekov spomenik so darovali 161 K. — Umrl je dne 31. maja v Kresniškem vrhu Janez Bratun, p. d. Krmel, v 73. letu starosti. Pred vojsko je bi' več let župan občine Kresnice. N. v m. p. I
S Tolminskega. Letina kaže izborno, samo žitu jc mnogo škodoval d3Ž tc zadn'c dni. Mnogo ga je poleglo. Draginja je tudi tu velika, aii na draginjo se nekateri še toliko ne ozirajo; zadovoljni so, da le dobijo. Hudo je posebno za begunce; dan na dan hodijo prosit k usmiljenim srcem hrane, ali kaj. kei malokdo kaj ima. Rešitev iz tega težkega položaja je edino mir. Miru pa mi Tolminci še prav posebno žeiimo; da bi ga državniki tako težko pričakovali, bi bil že davno sklenjen. Tudi pomanjkanje obleke je veliko. Kupiti ni mogoče nikjer, pa bi tudi morali imeti celo mošnjo denarja. V mestih dobivajo po znižani c.cni in na karte obleko, tu ni ne tega, ne onega, Begunci se zelo vračajo doinov v razrušene domove, ali kaj, ker nimajo nobenih pripomočkov, da bi svoje domove obnovili. Obl- :: i se pa nc zganejo.	—s—
)z Dobrn/ča. Mi bi imeli radi kje v bližini ljudski tabor. Na Rakovnik jih je šlo nekaj od nas, a v žužcmbcrk bi jih šlo na sto-
tine. Lepo prosimo tiste gospode, ki imajo kaj besede pri tem, da se spomnijo kaj kmalu tudi zavedne Suhe Krajine. Boste videli, kakšno moč ima Jugoslavija v našen; ljudstvu. (Op. ur.: Obrnite se na načelstvo S. L. S. Seveda, dokler je zborovalna svoboda ukinjena, o .taboru ni govora.)
Iz brdske okolice. Po doigem času, ljubljeni mi bralci »Domoljuba«, mi je bila znova toliko mila sreča, da sem dobil inalo dopusta. Vse prepočasi se mi je zdelo, da me je vozil vlak iz daljnje gorate Tirolske — no naposled sem vendar srečno dospel v jutro, 17. t. m., v našo prapreško vasico. Zvedel sem takoj dosti novic, pa samo žalostnih. Najbolj, nesrečni so pa Hkavčevi v naši vasi V počet-', ku meseca sušca je došel na dopust Hkavčev Tone; ni se pač nadejal, da je prišel na zadnji dopust. Prišel je iz tirolskih hribov. Ko so nato čez par dni orali za spomladansko setev, mu je kar naenkrat postale izredno slabo in v kratkem času je umrl. Ranjki je bil že par let oženjen, zalo je njegova nenadna smrt povzročila še večjo žalost m nered. Zapustil je mlado ženo in šestletnega sinčka. Tako jc hiša izgubila najboljšo oporo, pa tudi domovina zvestega vojaka, zakaj bil je že cd početka vojne vedno na bojišču, nikdar ves čas ne eno uro v bolnišnici ali kje v zaledju. Upajmo, da ga je Vsegamogočni obilno poplačal za njegovo zvesto izpolnjevanje, dolžnosti lapram domovini. Ravno po treh mesecih pa je Hkavčeve zadela znova strašna nesreča. Popoldne 18. t. m. jim je kruti požar uničil hlev, skedenj in svinjake; zgorela sta tudi dva prašiča in zvečine vse poljedelsko orodje. Staremu očetu gre največja hvala, da se je ne meneč za svoje življenje podal v goreči hlev in rešil vsaj ostalo živino. Neumorni delavnosti vseh ljudi gre tudi priznanje, da so oteli Hkavčevini že skoro gorečo hišo — tako bi bili nesrečni ljudje čisto brez strehe in vsega. Nikdo ne ve, na kak način je prišel požar. Upam, da bodo naši dobri ljudje priskočili na pomoč nesrečni družini, ki je izgubila gospodarja, nato jim je pa še ogenj zadal hudo rano. Pomagajte nesrečni družini!	A. S.
Draga. Huda slana je v občini Dragi, posebno v vasi Potnreski, pomorila fižol, Krompir, koruzo itd. Škoda je velikanska. Uboga občina, ki je zdaj brez vsakega živeža, gleda z grozo v prihodnjost. Krompir in fižol sta vendar hrana, ki jo vsaj deloma doma pridelamo. In sedaj je vse uničeno. V jeseni naj nam pa še kaj vlada rekvirira, in potem smo do kraja uničeni.
Sodražica. Včasih se bere, da ima nova stranka dr. Šusleršiča pri nas pristaše. Sodit bi morda kdo, da smo vsi taki; pa to ni res, samo par jih je tja ušlo; ljudstvo sodraško se pa vedno zvesto drži in se bo držalo ljubljenega knezoškofa in zastave one stranke, za katero smo vedno šli in bomo šli: Slovenske Ljudske Stranke. Kdor drugače misli, se močno moli, pa naj bo v naši dolini ali pa v Ameriki.
Dolenjavas pri Ribnici. V nedeljo pred sv. Rešnjim Telesom smo otvorili novozgrajeno cesto, ki veže Prigorico s Hribom in farno cerkvijo. Kjer je tekla prej ozka skalnata stezica, zlasti v zimi vsled ledu neprehodna, se bahato širi zdaj 2'Л do 3 metre .široka cesta, ki vzdrži najtežji voz, če bo treba tudi avtomobil. Cesta je bila zelo potrebna, zato smo njeno otvoritev pozdravili z veseljem cela župnija, sosebno pa Prigorica. Otvoritev se je izvršila kaj slovesno. Cesto so pre-prezali lepo okinčani mlaji in slavoloki z lepimi napisi. Z daljšim govorom, ki je vseboval misli o nadaljnem gospodarskem napredku naše župnije, je izročil cesto javnemu prometu deželni poslanec K. Škulj, ki ima za zgradbo največ zaslug. V imenu vasi se je zahvalil vaški načelnik g, Fr. Trdan, ki je odločno in marljivo vas vodil pri delu. Domači fanl K, Hribar je pozdravil novo delo v imenu bodočih gospodarjev. Udeležba je bila velika, — Stroške je prevzeta vas Prigorica, ki je s prostovoljnimi doneski takoj zložila potrebno svoto, zelo veliko so pomagali vaščani tudi pri delu. Velike korisli je, da so posatnni iastniki parcel ob novi cesti prostovoljno brezplačno prepustili potrebni svet, sosebno gospodarski odbor Dolenje vasi, za kar jim
/e hvaležna cela župnija. S tem kažejo smisel za napredek, kar )e gotovo hvalevredno. Po novi cesti se je že pomikala procesija sv. Rešnjega Telesa, ki se je lepo razvila po novem krogu v splošno zadovoljnost. Lepo delo so strokovnjdško izvršili priznani cestni delavci iz Rakitnice. Le naprejl
Iz Gladbecka na Westfalskem nam pišejo: Letos radi vojnih razmer ni mogoče uprizoriti romanja v priljubljeno romarsko svetišče Kevelaer. Namesto tega so gladbeški Slovenci (400 oseb) romali v Zweckel, in sicer dne 20. maja. Množica vernih Slovencev je v procesiji molila in slovensko prepevala. Slavnostni govor je in,el č. g. Tensundern. Po petih iitanijah in blagoslovu so se Slovenci zvečer zopet vrnili. Sredi mesta Gladbeck je vseh 400 Slovencev iii Slovenk zaklicalo trikratni »živio!« na cesarja Karla. Zapeli so tudi veličastno narodno himno »Hej Slovenci!« V društveni dvorani smo se nato zbrali k zborovanju, na katerem se je pozdravilo rojake iz bližnjih krajev, Ljubljanskemu lcnezoškofu dr. Jegliču smo poslali to-le brzojavko: »Več sto Slovencev iz Gladbecka in okolice, ki smo se tu zbrali na binkoštno nedeljo na čast maj-nikovi Kraljici, pošiljajo njih prevzvišenosti udane pozdrave.« Ljubljanski knezoškof nam je odgovoril: »Hvala za pozdrave! Božji blagoslov vsem Slovencem in božje plačiio č. g. kaplanu Tensundernu. Jeglič, knezoškof.« — Iudi našim rojakom pošiljajo gladbeški Slo-vcnci, posebno društvo sv. Barbare in rožen-venška bratovščina iskrene jugoslovanske pozdrave!
Gospodarski del»
Zveza z Nemčijo v gospodarskem oziru.
Zelo zanimiv članek o tem je prinesel »Slovenec« št. 133, ki. ga prinašamo tu v celoti. Člankar izvaja:
Grof Burian se vozi med Dunajem in Berlinom. Berlin zahteva, da se zveza med Av-stiiio-Ogisko ter Nemčijo čimpreje tudi for-melno sklene. Značilno je, da mora hoditi Burian v Berlin in ne nemški državni kancler na Dunaj, akoravno bo zveza Nemčiji koristila, Avstriji in Ogrski pa škodovala; zveza, ki jo zahteva Nemčija, ne bc, škodovala samo Slovanom naše monarhije, ampak tudi Nemcem in Madžarom. Grof Burian pravi, da se zveza poglobi v politični, gospodarski in vojaški smeri. Namestnik nemškega kanclerja pl. Payer komentira to izjavo z besedami: Težišče zveze mora biti kar najbolj tesna gospodarska skupnost, ker so obstoječe meje bolj zgodovinske kakor gospodarske — — polagoma morajo izginiti carinske meje. Tako pl. Payer, Naši Nemci in še mnogo bolj madžarski magnati pa dobro vedo, da meje med Avstrijo niso zgodovinske, ampak da so gospodarske meje. Le radi tega se vlečejo pogajanja tako dolgo; ako bi ne bilo gospodarskih nasprotij, bi bila ustvarjena najbrže že prvo leto vojne tesna zveza.
Nemčija je povsem industrijska, fabri.ška država. Leta 1910, je izvrševalo 43 odstotkov prebivalstva fabriški poklic, v Avstriji samo 26, na Ogrskem pa še manj kakor 20 odstotkov, Železna, predilna, papirna, sladkorna, usnjarska in barvilna indWstiija se je v zadnjih treh desetletjih nezaslišano razvila. V teh industrijskih panogah so Nemci mnogo več izdelali nego so porabili doma. Naravno je, da so iskali trg izven lastnih mej. Morali so izvažati, ker drugače bi moral počivali velik del tovarn; v tem slučaju bi bilo na tisoče, Se celo na milijone delavcev brez dela; morali bi r.c izseliti. Procvit industrije in izvoz industrijskih pridelkov sta za Nemčijo življenjskega pomena; oni morajo izvažati industrijske izdelke ali pa na stotisoče delavcev. Ako ne bi mogla Nemčija izvažati, bi ostala najmanj ena tretjina prebivalstva brez kruha; ud 70 milijonov prebivalcev, katere šteje Nemčija, bi se moralo nič manj kakor 25 milijonov izseliti. Da bi se izognila tej veliki levarr.osti, sili v tesno gospodarsko zvezo z 'Wstrijo-Ogrsko ter zahteva odstranitev ca-iuskih mej. Da se odškoduje za izgubo za; >adnih trgov, išče gospodarske zveze s Polj-
sko, Ukrajino, Rumunijo, Bulgarijo, Turčijo in sploh s celim vzhodom. Nemška gospodarska politika se je tekom vojske odvrnila od za-pada ter se obrnila proti vzhodu.
Kljub visoki carini, ki ie varovala avstro-ogrsko industrijo pred tujo konkurenco, je Nemčija že pred vojsko uvažala velike množine industrijskega blaga. Da navedem naj-glavnejše: strojev za 89 milijonov kron, elek- 1 tričnih aparatov zn 30, premoga za 237, tekstilnega blaga za 126, papirja za 29, usnja ter | blaga iz usnja za 81, železnega in drugega kovinskega blaga za 153, instrumentov in ur I za 28, kemičnih izdelkov za 39, barv 7,a 17, zdravi! za 12 ter knjig in tiskovin za 51 milijonov kron. Vse to je uvozila Nemčija leta 1913. v Avstrijo-Ogrsko. Ako bi bila meja prosta, bi bi! uvoz mnogo večji. Ako ne bi bilo carine, bi marsikatera industrijska panoga v Avstriji in tem bolj na Ogrskem propadla ali pa vsaj prišla ob veljavo. Na primer carina za stroje znaša povprečno eno šestino, carina ostalega blaga iz železa pa še celo eno četrtino vrednosti. Ako ne bi avstrijske iu ogrske industrije ščitila tako visoka carina, bi propadle posebno sledeče panoge: železna, barvilna, kemična ter deloma tudi predilna industrija. To se pravi, da bi nemška konkurenca uničila tekom nekaj let najvažnejše panoge avstrijske in ogrske industrije. Naš izvoz bi v kratkem pojenjal ter vrhutega bi nemški izdelki preplavili naš domači trg.
Vse to dobro vedo posebno Madžari Zr.to je zahteval pretekli teden grof Tisza, ne le da se ohrani prejšnja carina, ampak da se mora v nekaterih točkah znatno zvišali. Tudi dunajske banke in dunajska visoka financa nista prav nič navdušeni za gospodarsko zvezo z Nemčijo ter za odstranitev carine, ampak ponavljata svoje zahteve, da se mora carina zvišati, ker drugače bi tuja industrija, to je v prvi vrsti nemška, preplavila avstrijski trg ter uničila domačo industrijo.
Za slovensko industrijo bi bila gospodarska zveza z Nemčijo smrtni udarec. Mi sicer ne bi rabili visoke carine, ampak moramo imeti trg, ki kupuje naše industrijske pridelke. Da bi se razvila na Slovenskem industrija, bi moral segati t» g daleč čez naše jezikovne meje. Gospodar-ka zveza z Nemčijo pa nas ne bi le odrezala od zunanjega trga, ampak nas bi tudi na domačih tleh izpodrinila. Še to, kar smo si do sedaj priborili, bi izgubili.
PRAŠIČ JEREJ A PROPADA. — VLADA MORA DOVOLITI VIŠJO KOLIČINO ZA KRMO.
Goriški deželni odbor je sporočil občinam, da ne more dobaviti naročenih prašičkov. Pred mcseccm dni s« je namreč obrnil odbor na županstva s pozivom, naj se oglasijo občinarji, ki hočejo kupiti mlade prašičke za rejo. Kdor se je prijavil, je moral plačati na račun 100 K za vsak rep. Goriški kmet se je zanašal, da mu preskrbi deželni odbor prašičke ter se ni sam nadalje pobrigal. Sedaj pa poroča odbor, da je ostala akcija brezuspešna, da naj vsakdo sam si preskrbi, ter da povrne predplačanih 100 kron.
Goriški deželni odbor je bil mnenja, da mu bo mogoče dobiti večje število prašičkov na Kranjskem in Štajerskem. Vidi se, da ne pozna sedanjih razmer v leh deželah. Na Kranjskem in Štajerskem slane pet do osem tednov star pujsk 250 do 350 K ter od osem do dvanajst tednov še celo do 700 K, t. j. 20-do 30krat več kakor pred vojsko. Že iz teh cen se mora sklepali, da je tudi na Kranjskem in Štajerskem veliko pomanjkanje pujskov. Pujski so postali redkost. Zakaj pa?
Vzroke moramo iskati predvsem v predpisih o krmljenju živine. Predpisi o porabi živil strogo prepovedujejo krmiti živino s krušnim žitom ali pa z moko iz njega, le mal del koruze se sme porabiti za živino. Ker pa je kvota, ki jo prepušča postava za člove.ško prehranitev, prenizka, porabi kmet en del koruze, ki je rezerviran za živino, zase, oziroma za svoje delavce. Radi tega ne dobi živina dovoli krme ali pa vsaj ne dovolj močne krme. Posledice niso izostale. Pokazalo se je kmalu, da peša živina, posebno prašičereja. Vse po-
stave, naj si bodo še tako pametne, pravični in dalekogledne, ne morejo izpremeniti naravnega zakona, ki pravi, da krava^ pri gobcu molze. Ta zakon se je uresničil posebno letos v prašičjireji. Svinje skotijo navadno od šest do dvanajst pujskov, letos pa so imele ponekod samo fo dva do štiri, povprečno ne več kakor štiri do pet. Lahko se reče, da je bil letošnji svinj-ski zarod na polovico manjši, kako- normalno; vrhutega pa je treba upoštevati še dejstvo, da imamo sedaj mnogo manj svinj za pleme, kakor normalno. Radi tega nimamo
letes nili eno tretjino pujskov
kakor pred v o j s k o.
Svinje so imele samo po štiri do pet pujskov, ker je bila hrana prepičla in prešibka. Svinja se more krmiti pred in po skotenju z moko ali pa s kako drugo erako močno krmo; ako se uporablja samo šibka piča, nima svinja dovolj mleka in skoti radi tega mnogo manj pujskov; namesto povprečno osem samo štiri. Ta naravni zakon se jc letos dovolj jasno pokazal. Radi tega moramo zahtevati, da se v bodočem žetvenem letu, ki prične s 1. avgustom t. 1., prepusti kmetu ne le koruza, ampak tudi en del žita za krmo. Poglejmo si, kaj zahtevajo Madžari. Grof Tisza je pred kratkim na tozadevni seji v Budimpešti zahteval, da se mora prepustiti kniete po 6 q ovsa za vsakega konja, za konje za dirke pa po 12 q ovsa ter za prašiče po 4 q, in sicer polovico ječmena, polovico pa koruze. Madžari vedno vpijejo, da eni nosijo največ žrtev, da trpi vsled vojske najbolj njih gospodarstvo; ko gre pa za ureditev poljedelskih in posebno prežitvenih razmer, nočejo ničesar slišati o skupnosti, ampak pravijo, naj si uredi Avstrija kakor more. Naša vlada, k» je vsled svoje pogrešene notranje politike popolnoma brez moči napram Madžarom, se jim ne more upirati ter ne more izposlovati, da bi veljala v Avstriji in na Ogrskem ista pravila glede prežitve prebivalstva in glede krmljenja živine. Sicer to nas nadalje nič ne briga. Mi pa ir.oramo na vsak način zahtevati od naše vlade, da nam prepusti od letošnje žetve toliko pridelka, da bode vspevala živina, kolik je še imamo.
Glede pi .šičjeieje moramo zahtevati, da se prepusti kmetu za vsakega prašiča najmanj po
2 meterska stota koruze ali žita ter po 3 me-terske stote krompirja.
Ako si sme obdržati madžarski kmet po 4 q ječmena ali koruze za vsakega prašiča ter madžarski magnat po 12 q ovsa za vsakega konja za dirko, je naša zahteva tem bolj opravičena. To pa ne zadostuje, ako hočemo rešiti prašičjerejo gotovega propada. Ne le kmet, ampak tudi obrtnik, delavec ter sploh meščani so redili pred vojsko prašiče. Sedaj ne morejo, ker ni krme. Tudi onim, ki hočejo rediti prašiče in somi ne pridelajo, se morajo dovoliti iste množine žita, koruze in krompirja, kakor kmetu.
Že do leta 1917. je naša prašičjereja hude opešala, kljub temu, da je imel do tedaj vsa: kmet skoro dovolj krme. Sredi leta 1917, j« bilo štetje živine in takrat se je na Kranjskem, v slovenskem delu Štajerske in Koroške v primeri z letom 1910. sledeče ugotovilo:
Pujskov do treh mesecev 1. 1910. 90.000t . leta 1917. 168.000;
prašičev, starih več kakor tri mesece leta 1910. 437.000. leta 1917. 230 000;
skupaj leta 1910. 527.000, leta 1917. pa 398.000.
Kako, vidimo iz le razpredelnice, je bilo leta 1910. na Slovenskem 90.000 pujskov, leta 1917. pa 168.000. Treba je upoštevati, da se je leta 1910. vršilo štetje meseca decembra, torej v času, ko je jako malo mladih prašičev, ampak skoro samo starejši kakor tri mesece; lela 1917. pa se je vršilo štetje koncem maja, to je v času, len je ra-meramo jako mnogo pujskov, zato se jih je seštelo lansko leto 168.000. Število več kakor tri mesece starih prašičev pa je padlo skoro na polovico, od 437.000 na 230.000. Tako ie bilo lani, Od takrat do danes so se razmere močno po-
slabšale. Lansko leto se je dobilo skoro povsod svinjsko meso ter deloma tudi svinjska mast, danes sta.ie 1 kg svinjske inasti, ako se sploh dobi, 60 do 80 K. Ako smo imeli leta 1917. na Kranjskem, slovenskem Šlajer-skem in Koroškem 398.000 prašičev, jih ne bo «edaj več kakor 150.000, torej niti polovico; upoštevati moramo namreč okolnost, tla so svinje radi slabe krme mnogo manj pujskov lkotile, kakor druga leta.
Da ne bo svinjereja popolnoma propadla, mora vlada pustiti kmetu mnogo več krmo kakor dosedaj, najmanj po 2 q žita ali koruze ter po 3 q krompirja z.\ vsakega prašiča; vrhutega mora pripraviti krmo onim, ki želijo pilati prašiče.
Po vojski si bo treba ogledati naokoli, da dobimo plemensko živino od zunaj. Naš naravni zalagatelj je Hrvatska; tam ie dovolj živine tudi sedaj; za Budimpešto, Dunaj ter erar mora dajati Hrvatska tisoč in tisoč prašičev na mesec; ko bodemo združeni ž njo, je naravno, da nas bo zalagala. Na ta način bodemo zamašili velike vrzeli, ki nam jih je prizadjala vojska. Žalostno pa io, ako ostanemo Se nadalje ločeni od Hrvat-ke-Slavonije. V tem slučaju se ne bo mogla pomoči živinoreja skozi mnogo rodov.
GOSPODARSKA OBVESTILA.
Priglasitev zalog lesa. Na podlagi raz-iasa c. kr, deželnega predsednika na Kranjcem z dne 8. marca 1918, št. 6979, dež. zak. št. 10, je prijavilo le pičlo število gozdnih posestnikov in lastnikov ter hranilcev lesa, ki bi morali gospodarskemu mestu za les na Dunaju fHolzwirtschaftsstelle, Wien, I., Reichs-ratsstrasse 11) do 8. aprila 1918 priglasiti svoje zaloge lesa, v kolikor so obsegale naj manj 300 prostornih metrov drv za kurjavo ali najmanj 300 polnih kubičnih metrov za podelavo okroglega, obtesanega in klanega lesa, razžaganega maga) po stanju z dne 31. marca 1918. V pojasnilo določil omenjenega razglasa je pripomniti, da je vsak gozdni posestnik oziroma vsak lastnik ali hranilec lesa dolžan priglasiti les, če znaša skupna množina lesa ali drv vsaj 300 polnih kubičnih metrov oziroma 300 prostornih metrov, naj si bodo skladišča v eni ali več občinah, in tudi v slučaju, če je mogoče les dobaviti ali ne. Po točki 3. omenjene naredbe ni priglasiti tistih zalog lesa, s katerimi posestnik ne more razpolagati, ki so zasežene po vojaštvu in so torej že prešle v last vojaštva. Nadalje se opozarja na določila točke 8. omenjenega razglasa, da bc vsakdo, ki bi predpisano prijavo opustil ali v nji upostavil neresnične podatke, zapadel po § 18. sedaj veljavne ministrske naredbe z dne 11. aprila 1918 denarni kazni do 20.000 K ali zapora do šestih mesecev. Slednjič se še opozarja, da se morajo zaloge lesa po stanju z dne 30. junija 1918 priglasili najkasneje do 8. julija 1918 gospodarskemu mestu za les na Dunaju (Holzwirtsschaftsstelle, Wien, I., Reichsratsslrasse 11. — Za priglasitev potrebne tiskovine je treba zahtevati pri pristojnih okr. političnih oblastih oziroma pri mestnem magistratu ljubljanskem.
Sprejem goveje živine na pašnik c. kr. kmetijske družbe kranjske na Ivju v radeškem sodnem okraju na Dolenjskem. Kmetijska družba je kupila moderno urejen pašnik na Ivju, ki leži 500 do 600 m visoko nad morjem v dobri legi, z dobro vodo, z ugodnim podnebjem, ter je zato tudi prikladen za živino, ki prihaja naravnost iz hlevov. Paša je obila, enaka kakor na kakem bujno rastočem travniku, zato more živina jesti, kolikor hoče. Izključna reja na paši noč in dan je izrednega pomena za zdravje in razvoj živine. Ob deževnem in mrzlem vremenu ima živina prost vhod v hleve, kjer se ji poklada, čc je potrebno, dobro seno. Najboljši uspehi se dosežejo pri živini, ki še raste in ki je torej pol do poldrugega leta stara. Družba sprejme na pašnik še kakih 50 glav zdrave goveje živine v popolno oskrbo do konca letošnje pašne dobe, t. j. nekako do konca meseca oktobra. Pristojbina za pašo znaša 1 K za vsak kilogram žive teže, ki jo živina na paši pridobi, oziroma najmanj 50 vinarjev na dan, če se živina iz kateregakoli vzroka dovolj ne zredi, če je n.
pr. že prestara, se sploh noče rediti ali pasti itd. Živina se na pašniku redno tehta in če kako živinče dovolj ne uspeva, se to sporoči lpstniku, da jo eventUelno s pašnika vzame. Oni kranjski živinorejci, ki hočejo dati svojo govejo živino ne ta pašnik, naj j>< kar preprosto pripeljejo na Ivje, kjer naj jo izroče upravniku Mihi čerčku, ki da vsa druga pojasnila. Dohod na pašnik Ivje je iz Radeč čez Njivice in Močilno, ali čez Brunek in Rudnovas, ali iz Št, Janža čez Leskovec.
8, vojno posojilo. Ljudska posojilnica je podpisala 8. avstrijskega vojnega posojila za svoj račun, kakor pri dosedanjih vojnih posojil, 500.000 K. — Dosedaj so pri Ljudski posojilnici podpisali med drugimi sledeči: K. Anton v Kranju 12.000 K, Pristov Josip, Ljubljana, 3000 K, Oražem Josip, župan v Mostah pri Ljubljani, 1000 K; županstvo občine Moste pri Ljubljani, 3000 K; G. A. v Idriji 1000 K; S. F. M. v Ljubljani 10.000 K: S. M. v Škofji Loki 3000 K; Mak Ivan, c. kr. orož. straž-mojster, Mirna na Dolenjskem, 1000 K.
Prodaja sena v košnji je po novi odredbi dovoljena, toda posestnik travnika mora na znaniti oddano košnjo c. kr, okrajnemu glavarstvu in mora navesti ime kupca (najemnika) in množino pridelanega sena. Kupec (najemnik travnika) mora dobiti za prevoz sena potom dotičnega županstva prevozno dovoljenje. ki ga izda poslovalnica za suho krmo pri c. kr. uradu za ljudsko prehrano, podružnica za Kranjsko v Ljubljani, Opozarjamo na to naša županstva, posestnike travnikov, ki so oddali svoje travnike v najem ali so prodali samo košnjo in kupce takih košenj oziroma najemnike travnikov. Brez prevoznega dovoljenja se ne sme kupljeno seno prepeljati, ker bi se sicer lahko zaseglo in odvzelo.
Zasega pridelkov. Vlada je izdala nared-bo o zasegi in upravljanju nove žetve. Splošno ostanejo v veljavi lanska določila. Razlika bo le ta, da bo letos upravljanje pridelkov še bolj strogo kot dosedaj. To določilo gotovo ne bo nikogar na deželi razveselilo. Ta določila so se skovala na predlog berlinske vlade. Med vladami Avstrije, Ogrske in Nemčije se je dosegel sporazum v toliko, da se bode v vseh teh državah z državnim upravljanjem in razdeljevanjem žita in drugih pridelkov enako postopalo.- Najvažnejše bo ureditev mletve žita v kmetskih mlinih. Tukaj nameravajo uvesti tako strogo nadzorstvo, da bo mlinar-
1'em nemogoče kaj žita zmleti ali izmenjati »rez mlinske karte. Naredba določa tudi podrobnosti glede mlatitve in takojšnje oddaje žita. Posebna komisija bo takoj ob inlatilvi in neposredno potem pri posestnikih pregledala zaloge žita in ukrenila vse potrebno, koliko žita se bo moralo oddati in koliko bo ostalo posestnikom.
Samoobsebi se razume da doma °s*aii
napno vse sile
da obvaruje'o branitelie naše domovine pred peto zimsko vo;no.
Sredstva za skrajšanje
strašnega boja
tiudi čim najštevilnejše in naiizdatnejše podpisovanje
1
posojila

Slovenci, Hrvati in Srbi!
Približuje se 5. julij, naš narodni praznik.
Odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žen za sirote, akcijski odbor Sred. Zem. Odbora v Zagrebu pošilja zajedno z Družbo sv, Cirila in Metoda ter akademsko omladino narodu ta poziv, da se letos proslavi narodni praznik v vseh naših pokrajinah z nabiranjem v korist gladne dece.
Slovenci, Hrvati in Srbi I
Nebrojna velika bremena tlačijo danes naš narod. Izgublja se narodna kri in imetek. V grenki sedanjosti gledamo na lastne oči, da preti glad uničiti deco, temelj naše bodočnosti.
Zahtev dobe, v kateri živimo, zahtev bodočnosti naše je, da učinimo vse za očuvanje našega plemena, za «pas svoje krvi. Ali naj bo tujec proti nam pravičen, če to sami nismo? Ali se nas naj on usmiii, če nimamo sami tega čuta napram sebi?	»
Ali naj gledamo prekrižanih rok, kako nam umirajo cele pokrajine, kako na usehlih grudih matere in dahne nedolžno dele?
Odgovornost za vsako naše dete, ki umre od gladu ali njegovih posledic, naj pade na dušo onim, ki so zakrivili ta pcmor, pa tudi onega, ki bi si lahko odtrgal od svojih ust, pa tega noče storiti.
Na dan 5. julija dokažimo, da je v našem srcu dovolj mesta za vso naše široko domovino in za vse njeno trpljenje! Ujedinirao se ta dan v ljubavi in požrtvovalnosti!
Slovenci, Hrvati in Srbi! Vaša je nerodna dolžnost, da položite na narodni praznik svoj dar za spas naše dece. Deca vas prosi za to. Ne okrenite glav, ko upirajo sirote v vas s,voje oči, polne solz in prošnje I
Narodni praznik 5. julija naj pokaže, koliko držimo sami do svoje bodočnosti!
Vsak Slovenec, Hrvat in Srb, vsaka naša žena mora ta dan položiti svoj dar za boljšo bodočnost našega plemena in naše domovine.
Za Družbo sv. Cirila in Metoda:
Vekoslav Spinčič. — Viktor Car-Emin.
Za Odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žen:
Zlata ICovačevičeva. — Jelena Čukova. —■ Pipa Arko-Tavčarjeva.
Za akademično omladino: Stjepan Vukovac. — Mirko Došen.
Op. uredništva: Prispevki naj se pošiljajo naravnost na Odbor slovenskih, hrvatskih ш srbskih žen v Zagrebu.
Našim ženam in dekletom!
Narodne vezenine na Kranjskem. Pod
tem naslovom je izdal zbirko vzorcev narodnih vezenin profesor Albert Sič; založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubliani. Od te zbirke je pravkar izšel prvi del, ki obsega na 17 listih (štirje zvezki) vezenine z Gorenjskega, Odkrito moramo priznati, da nas je ta velezanimiva zbirka nad vse razveselila, zlasti, ko je pri nas prva te vrste. V prekrasni kromolitografični reprodukciji so zbrani na teh 17 listih vzorci, izvedeni v križnem kotu, ki se nahajajo na raznih namiznih in oltarnih prtih, prtičih, fcrisalkab, prevlakah za blazine, rjuhah i. dr. Vse te vezenine so izvršile pridne roke naših vrlih žena in deklet v minuli dobi. Nekateri vzorci segajo celo v 16. stoletje. Vso zbirko je razdelil pisatelj v šiiri dele. Drugi del bode obsega! belokranjske vezenine, treti del bele vezenine, četrti pa pisane vezenine z vse Kranjske. Vsa zbirka bo imela 22 zvo/.kov, ki se naročajo lahko v vseh naših knjigarnah. Cena zvezku 2 K in je za sedanje razmere neprimerno nizka. — Ker se dajo narodni orna-menti prav hvaležno uporabljati pri ženskih oblekah, perilu, preprogah, torbicah in drugod, bodo naše žene in dekleta pri vezenju lahko posnemale domače vzorce in s tem zopet oživile našo narodno vezno umttnost, ki
je bila do sedaj žal že pozabljena. Da se ta prekrasna domača vezna umetnost zopet poživi, so poklicane v prvi vrsti naše šole. Prepričani smo, da bodo naše vrle gospodične učiteljice prav pridno uporabljale to zbirko pri pouku v ročnih delih, gospodje učitelji pa 3. in 4. del te zbirke pri pouku o risanju. Sploh pa je želeti, da se ta zbirka razširi po vsej naši slovenski domovini, in nobene narodno zavedne slovenske hiše ne sme biti, ki ne bi imela te velezanimive zbirke; zato jo našemu slovenskemu ženstvu kar najtopleje priporočamo.
Stoletnice in druge obletnice.
Nabral V. S.
(Dalje.)
Friderik Baraga.
Pred 50 leti (1868) je umrl v Marketu [Marquette), v Ameriki kot škof naš rojak Friderik Baraga. Rojen v dobrniški žup-ttiji ua Dolenjskem 29. junija 1797, je bil vzrejen v Trebnjem, se učil v Ljubljani, na Dunaju in postal mašnik 1. 1823, Na Dunaju se je seznanil s sv. Klemenom Marija Hofbauerjem. Kot kaplan je služil v Šinart-nem pri Kranju, od 1. 1828. v Metliki, odkoder se je I. 1830, Rreselil kot misijonar v Ameriko, Koliko je ondi delal za uboge Indijance, koliko je pretrpel, stradal in prezebal, ve samo Bog, nekoliko se pa vidi iz njegovih pisem, ki jih je večinoma pisal svoji sestri Amaliji, ki jih je tudi vestno uporabil profesor dr. Leon Vončina v Baragovem življenjepisu, ki ga je izdala Mohorjeva družba 1. 1869. in ki spada med najlepše življenjepise slovenskih mož. V Ameriki je bil misijonar na raznih kraiih, naposled škof v Šmariji, odkoder se je preselil v Market. Na Baltimorskem cerkvenem zboru je obolel in uinrl 19. janua r -1868. Bil je tudi slovenski pisatelj. Izdal jc sedem slovenskih knjig. Kdo ne pozna mo-litvenika: Dušna paša«, »Zlata Jabelka« in »Nebeške rože«? Spisal je tudi indijansko slovnico in indijanski slovar 1. 1854.
Kvišku srca!
Mukapolne ure živimo . . . Vojske ni konta. Trpljenje od dne do dne večje. Pomanjkanje raste. Pred nami skrbi polna bodočnost. Ni čudno, da izginja veselost, da ni več pravega smeha, Obrazi so čmerni, delo nas več ne veseli, pogovori redkejši in otožno resni. Kvečjemu da vsevprek godrnjamo čez vojsko in vojake, čez tujce in domačine, če/, berače in bogatine, čez Cerkev in državo. Ne vesele ne žalostne novice nas preveč ne vznemirjajo, Seprav nas vse jezi in draži, skratka vsi čutimo, da nismo več tisti, kot smo bili pred vojsko. Neka dušna bolezen se nas polašča, pa naj jo imenujemo obupnost, potrtost, pobitost, malodušnost, milosrčnost ali kakorkoli. Vprašanje pa je, ali se ji smemo udati, ali ni naša dolžnost, da se še pravočasno upremo?
Gotovo je, da je nekaj te naše polrtosti čisto n a t u r e n pojav. Kajti kdo pa je med nami, ki bi mogel ohraniti ono hladnokrvnost, ki jo kaže v veselih dneh, če nenadoma /ve, da mu je ta ali oni dragi padel na bojišču? ' Kdo pa je med nami, ki bi mogel ostati popolnoma miren, če nenadoma dobi poziv, da mora k vojakom, da naj da konja, pa vola, pa žito, pa sto drugih stvari, za katere se je trudil skozi leto od zore do mraka?
Ne vera, ne pamet nam ne brani, da ne bi
B ostali ob takih dogodkih potrti vsaj za hip. a! Ravno nasprotno. Nauk Kristusov naravnost tirja, da mora slednji, ki hoče biti njegov učenec, več ali manj tudi v duši občutiti pezo življenja.
Toda nekaj drugega pa je, če je kdo trajno nagnjen, da išče in vidi pri vsaki tudi najboljši stvari le senčne strani. Nekaj drugega je, če kdo-v svoji cemernosti vse presoja in obgodrnja. Nekaj drugega je, če kdo gleda v svoji bodočnosti le žalostne, temne, mukapolne dogodke.
Da tako dušno razpoloženje ni pravo, nam pove pamet in vera.
Pove nam to, pravim, že pamet sama. Kajti ali bo kaj boljše, če se vdajaš obupu? Ali boš s svojo cmernostjo mrtve priklical iz groba, ali boš s svojo nezadovoljnostjo lažje polje obdelal, ali boš s svojim godrnjanjem vojsko zabrauil? Ali ne boš marveč s svojo preveliko otožnostjo izgubil vedno bolj še tisto malo veselega zaupanja, ki ti je tako nujno potrebno za izpolnjevanje stanovskih dolžnosti? Če pa ostaneš sredi trpljenja vedrega lica, ali ti ne bo od dne do dne lažje trpljenje? Pa ne le sebi boš koristil, ampak tudi drugim. Ob tvojem zgledu se bo čutil močnejšega tudi tvoj bližnji. In še več! Celo pozni potomci se bodo navduševali ob tvojem zgledu, kot se navdušujemo mi, kadar slišimo pripovedovati o naših, prednikih, kako so kljubovali Turkom skozi stoletja v najhujših nevarnostih, kot se navdušujemo ob zgledih prvih kristjanov, ko beremo, kako so veseli prenašali najhujše muke.
Se bolj kot pamet pa nas sili sveta vera, da ohranimo veselo upanje tudi v najhujših bridkostih. Saj nas uči sveto pismo, ki ie božja beseda, da je nad nami nebeški Oče, ki ne pozabi niti črvička v blatu, ki ima seštete vse naše lase, ki skrbi za lilije na polju» in ptice pod nebom. Saj nam pravi, da je n^d nami Plačnik, ki ne ostane niti kozarca vode, ki jo damo bližnjemu iz ljubezni do Njega in kaj šele da bi pozabil poplačati naše trpljenje! Le preglejmo nekatere take izreke svetega pisma.
/■Veliko nadlog zadeva pravične,« pravi psalrnist, »in iz vseh teh jih reši Gospod. Gospod varuje vse njih kosti; kar ena izmed njih se ne bo strla.« In zopet ponavlja: »Kakor se oče otrok usmili. -? Gospod usmili njih, ki se ga boje; ker on kakšne stvari da smo.« Enako zaupanje .nam vzbuja prerok Izaija, ko piše: »Ti, o Gospod, si naš oče; zakaj Abraham nas ne pozna in Izrael ne ve za nas.« Pa ne ie očetova, večja kot materina ljubezen do otrok je ljubezen božja do nas. Saj beremo zopet pri Izaiju: »Ali more žena pozabiti svoje dete, da bi se ne usmilila sinu svojega telesa? In ko bi j»a ona pozabila, vendar jaz ne bom pozabil tebe. Glej na svoje roke sem te zapisal; tvoji zidovi so vedno pred mojimi očmi.« Pa še lepše nam Bog zagotavlja svojo pomoč, ko govori po Mozesu rekoč: »Kakor ljubi orel svoje gnježdo in varuje svoje mladiče, tako Tjubi Bog svoje izvoljence. Na or-lovih perutih jih nosi in za svojo lastnino jih sprejme.« Ni čuda, če kliče prerok Habakuk: »Jaz pa se bom vesolil v Gospodu, in se ra-dovnl v Bogu, svojem Odrešeniku. Bog Gospod je moja moč, in mi bo dal noge kakor jelenom, da bom varno stopal po poti življenja in da bom prišel, psalme in slavospeve pevajc, na goro zveličanja.«
Je torej malodušnost, ki je človeku naravna in se ne da zatreti in zato ni ne sramotna, ne grešna. Je pa tudi malodušnost, ki je zelo pogubna za nas in neljuba Bogu. To zadnjo pa moramo odločno preganjati in da jo preženemo, je treba več odločne, krepke volje, predvsem pa otroškega zaupanja v Boga. Preveč smo se zanašali pred vojsko na svoj razum, na svoje premoženje, na svoje sorodnike, na znanost, na orožje, na omiko sedanjih dni, premalo pa na Boga. Zato uprimo znova svoj pogled proti nebu in tudi mi 'bomo govorili kot je govoril sv. Pavel: »Od vseh strani trpimo nadloge, pa nam ni bridko; ob tla nas mečejo, pa ne poginemo, stiskani smo, pa ne omagamo . . .«
Besarabifa.
Besarabija, ki se je po polomu Rusije proglasila za samostojno državo, se bo pridružila Rumuniji, kateri je že enkrat pripadala. Od začetka vojske do sedaj dežela, katere prebivalstvo je po večini rumunsk.i, ni imela nikdar miru. Nastanitev čet in prehodi velikih armad s svojimi nadležnostmi so bili na dnevnem redu. Z boji na meji so prišle nove težave, ko je bilo treba skrbeti za številne ranjence, k čemer so prišle še trde rekvizicije ruskih oblasti.
Besarabija je bila najbogatejša ruska dežela. Leži med rekama Dnjester in Prut. Najrazličnejši narodi so tekom stoletij stanovali na njeni zemlji. Danes je polovica prebivalcev Rumuncv, drugo polovico tvorijo Ukrajinci, Bulgari, Rusi, Nemci in Judje. Do kake višje kulture se Besarabija dosedaj še ni povzpela. Dežela ima veliko pokrajinskih znamenitosti, z'asti so zanimiva njena mesta.
Besarabija je bila prvotno domovina Ski-tov, divjega naroda v davni preteklosti. Pozneje so trgovski Feničani tu ustanovili svoje naselbine. V 4. stoletju pred Kristusom so deželo posedli bojeviti Dačani, ki si jih je po krvavih vojskah podvrgel rimski cesar Trajan 1. 106. Ostanki Trajanovega nasipa ob Prutu spominjajo še danes na tisti čas. Dačani in Rimljani so se pomešali med seboj in tako je nastal današnji narod Rumur.ov. Za časa viharnega preseljevanja narodov so marširali skozi to deželo eden za drugim: zahodni Grki, Huni, Bulgari in drugi narodi, dokler r:so tam za kratko dobo Slovani ustanovili svoje lastne države. Pozneje je Besarabija veliko trpela od Mongolov, ki so pogosto plenili po deželi. V 16 stoletju je prišla Besarabija z Rumunijo vred pod turško oblast, leta 1812. pa pod Rusijo.
Prebivalstvo se ukvarja predvsem s poljedelstvom in živinorejo. Glavni pridelki so koruza in vino, potem pšenica, ječmen, proso, konoplja, lan, različna zelenjava in tobak.
Poleg tega se pridobiva tudi so), solitar, marmor in apnenec. Izredno bogata je dežela ! na perotnini in ribah. Industrije pa ni. Glavno mesto Kišinev s svojimi 180.000 prebivalci ne izgleda dosti drugače kot kaka velika vas. Mesto Izmail prav na jugu dežele je bilo svoje dni močna turške trdnjava. Ruski general Su-varov jo je razrušil in od tega časa je mesto najbolj živahno tržišče v deželi Prav ob bu-kovinski meji leži mesto Bonderi, središče za izvoz žita, vina in stavbenega lesa. Izredno sočni pašniki Besarabije zelo pospešujejo živinorejo. Razen velikega števila goveje živine in konj ie v deželi tudi ena četrtina milijarde ovac. Veliko je tudi kokoši, gosi in koz.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
B • 1? B	0 9 jj *
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jili obrestuje po 41/4°/o brez kakega odbitka.
Шш lim oi Hutra! ћ ijpeKnc.
GKeg Inserat!
zdravstvo.
Zatečene noge. Ako so noge zatekle >d dolge hoje, jih nateri rahlo z žganjem ,ili z maslom. Kdor veliko stoji in mu noge otečejo, potrebuje predvsem počitka. Vsak dan jih je treba mazati z bluščevim mazilom, da se okrepijo. Ako so zatečene noge po hudi bolezni, jih zavij v flanelo, ki je prekajena z brinjem. Ako grozi prisad, je treba hitro žajblja prevreti na olju; to zdravilo precedi, raztopi v olju zrno kafre, namoči cunjo in ovij noge. Ponovi, dokler ni minila nevarnost, a pokliči tudi zdravnika, Z zatečenimi nogami ne hodi ne po kamnu, ne po betonskih tleh, ne po mokrem. Ako je tlak v kuhinji kamnit ali iz opeke, betona, podloži si vselej desko ali slamo.
Opekline ne smeš nikdar močiti z mrzlo vo'li, ker s tem povečaš bolečine; pač pa je dobro, če deneš opečeni ud v mlačno ali celo v toplo vodo, pozneje pa v mrzlo, kjer ga držiš lahko toliko časa, dokler voda ne izvleče vse bolečine. Ud, ki ga ni mogoče držati v vodi, je treba polivati ali pa oviti z mlačnim ovitkom. Tudi ržena moka ii; kuhar, zmečkan krompir izvleče bolečine. Moka ali krompir se potrosi na opeklino, na vrh se dene bate ali platna. To se večkrat ponovi. Prav dobra pomoč za opekline so tudi obkladki mlačnega mleka.
Roke se pote. Dobra pomoč je izkuha hrastovega listja; v tej namakaj večkrat roke in napraši jih, ko si se obrisal, z mešanico ovsene moke in boraksa; še boljša je mešanica moke in rjavega sladkorja. Za hudo potenje rok se priporoča, da jih več krat umivaš z mrzlo boraksovo raztopino.
Noge se pote. Komur se noge močno pote, je znamenje, da ni več prav zdrav, posebno velja to za smrdeči pot. Noge je treba v tem slučaju umivati vsak dan v hrastovi izkuhi ali v okisani mlačni vodi ali v boraksovi raztopini. Nogavice morajo biti bele, treba jih je preobuti vsak dan, tudi po večkrat na dan. Obutev mora biti lahka; poleti je najbolje nositi samo sandale. Hoja po rosni travi okrepi noge in telo. Pretesna obutev je polnim nogam posebno mučna. Ko noge okoplješ, jih nateri s tekočino rdečih jagod. Jagode namoči v vinski cvet ali v kako drugo žganje in postavi na solnce. Po preteku 14 dni odlij žganje, jagode pa devaj v vodo za umivanje. Jagode pa tudi same zapro pot, če jih nasuješ v obuvalo in hodiš tako nekaj dni okrog. — Za hud pot si natrosi v nogavice malo pšeničnih otrobi. Nekaterim pomaga, če nivražejo podplate z navadnim milom. Najbolje pa je, da ima celo telo snago, red in potrebno hrano, potem izgine pot sam po sebi.
Zdravi zobje, lepi zobje, to je kaj vredno. V nekaterih družinah otroci že kar podedujejo nagnjenje, da se jim zobovje takoj pokvari. V neki šoli je zdravnik preiskal otroke, pa je našel med 100 otroki samo štiri, da so imeli dobre in zdrave zobe. — Včasih se čuje, da voda vpliva na kakovost zob. Že ir.ngoče, da si jih pokvarijo s tem, ker na razgrete zobe pogostokrat — zlasti poleti — pijejo čvrsto in mrzlo stu-denčnico. Skrbna nega doma in v šoli bi 5?
zabranila, da bi otrokom takoj ne jeli gniti zobje. Vsaj to bi se jim moralo večkrat zabičati in dopovedovati, da ne bi trli z zobmi ne lešnikov, ne orehov in ne drugih trdih stvari, in da ne bi si jih snažili ne z iglami, ne šivankami, ne z noževo klino, sploh ne vtikali med zobe nobenega železa. S tem se namreč rani belina mladega zoba, ki začne potem trhleneti. Vse to se lahko dopove in ne stane prav nič. Ako se pojavi na zobu gniloba, bi bilo pa treba iti k zobozdravniku. Bolje takoj nekaj žrtvovati, da se zabrani bolezen na zobovju, kakor pa pustiti, da vse strhleni in se pokvari. Zraven je treba pa še trpeti večkrat hude bolečine. Marsikdo je že v poznejših letih obžaloval, da je v mladosti zanemaril nego zobovja, ali pa se je jezil, če ga starši ali učitelji niso opozarjali na skrb, ki jo je treba imet; za zob". Kdor si more že v mladosti preskrbeti ščetico za zobe, ne ravna napačno.
V sobi, kjer leži bolnik na kužni
bolezni, obesi na široko v jesih namočeno rjuho. Ko se je posušila, jo iz-plakni v vodi in namoči zopet v jesi-hu. Pod posteljo bolnikovo postavi škaf s čisto mrzlo vodo; premeni jo poleti dvakrat na dan, pozimi enkrat. Voda vleče tudi vročino iz bolnika in brani, da ne preleži. Tudi narezana čebula vleče strup iz zraka na.se; preme-niti se mora vsakih 6 ur. Staro čebulo • vrzi v ogenj. Voda, ki stoji nekaj časa v bolniški sobi, ni več za nobeno rabo. Kruli in druga jedila ne smejo hiti v taki sobi, ker vleče vsaka stvar več ali manj nase zrak, ki je napolnjen z bolnikovim vzduhom. Pozimi in poleti mora hiti bolniška soba odprta; čist zrak je glavni pogoj za zdravje.
črv v prstu. Ako si se zbodel, vtakni prst za hip v krop, da se obvaruješ gnojenja. To pomaga tudi še, ko že kljuje za nohtom. Kadar se jo pa prst razbolel, boš vstavil bolečine, če skuhaš češnja na mleku in držiš roko v Korkem mleku, ali pa oviješ z ovitkom, namočenim v mleku.
™fe| F icfpl/ »le »g L1STeK ЖЖ
Izgubljeni sin.
Povest. Spisal Erik Friesen. Prevel ***.
(Konec.)
»Lačen sera bil njenega obličja,« pripoveduje Abdallah dalje. »Po vseh štirili sem se plazil skozi gosto kaktusovo ograjo, ki v Damasku z dveh strani obdaja mojo hišo. Že od daleč sem slišal krepke glasove, ki so prihajali skozi okna biblioteke . ,. Nakrat čujem, kako zakriči moj otrok: »Morilec mojega očeta!« Precej nato pridrvi na teraso belo oblečena postava, za njo pribiti moški. Začneta se boriti — zablišči se bodalo. Bil sem kakor okamenel. Nisem mogel nc govorili, ne zavpiti. Pa čuj! Krik — pretrese mozeg in kosti ... in moj otrok telebne čez ograjo
doli
na tlakovano dvorišče. Lopov jo je treščil doli.«
»Ne, ne! Motite se!« zavpije prestrašeno Magdalena.
»Motim se? Kdo bo to verjel!« se grenko nasmeje stari mož. »Pa čuite, naj povem do konca, gospa! Ravno sem hotel planiti iz svo-
jega skrivališča, kar vidim, kako je tekel p< stopnicah doli prokleti morilec — tja k mojemu mrtvemu otroku — na videz ves prestrašen. Prihitela je služinčad — toda v trenutku začutim, kako mi je nekdo vrgel vrečo čez glavo, kako mi vežejo roke. Krvavi psi so izsledili moj beg in so me prav pametno iskali najpreje v hiši mojega otroka. Zopet so me zaprli — za šest let in so mi v teku teh let izželi zadnji vinar mojega premoženja. Potem so me izpustili. V Damasku sem zvedel, da je Rolf Durban po s.nrti svoje žene zapustil mesto — ne da bi se bil dotaknil premoženja, ki sem ga jima bil določil. Nisem si upal zopet iznova začeti v Damasku svojega zanemarjenega podjetja. Nisem se torej dal izpoznati, zaslužil sem si toliko z delom svojih rok, da sem mogel nastopiti svojo pot v Ameriko. Sedaj tavam že štiri tedne po Newyorku okoli in iščem svojega zeta. Zastonj. Danes zjutraj pa mi ie prišel v roke časopis, v katerem sem ga našel pod imenom velikega umetnika in dobrotnika siromakov. Hitel sem v koncertno dvorano — in res, bil je pravi: morilec mojega otroka!«
-Motite se!« zavpije vdrugič Magdalena, do skrajnosti razburjena. »Rolf Durban ni pahnil vaše hčere čez ograjo — prisežem vam! Imela je blazen napad, pa je zavihtela bodalo proti svojemu možu. On ji je hotel samo iztrgati bodalo. Borila se je i njim. In zgodila se je nesreča!«
»Kako —?« Abdallahov rumeni obraz še bolj potemni. »Moram govoriti z Rolf Durba-nom, čospa — moram na vsak način, še danes, takoj!«
Magdalena zmaje z glavo. »Ne preje, dokler ga ne pripravim. Počakajte tu, dokler vas ne ookličem.« Magdalena se na lahno prikloni in zapusti sobo. Tiho, po prstih stopa za njo Sirec.
Previdno odpre Magdalena vrata v moževo delavnico. Visoko sklonjen stoji Rolf sredi sobe. Desnico dviga, kakor bi spremljal ž nio svoj govor na občinstvo.
»— — vendar, prijaielji moii — verujte mi. hudo sem grešil, ker sem pasel v svoji duši grenke misli zoper ono žensko, ker sem ji v nekem zločinskem trenutku želel celo smrti. Pa Bog me je kaznoval za to. Moja grešna želja se je izpolnila: uboga stvarca se je borila z menoj pa je padla s terase ter je obležala mrtva. Od takrat naprej smatram za morilca; moja duša se joka in x.ič več mi ne more utolažiti nemirne vesli, tudi ne, da sem, kjer sem le mogel, sipal dobrote med človeštvo. Kar mi ie Bog poslal angela — angela v človeški podobi: Magdaleno, mojo ljubo ženo. Samo ona je mogla nekoliko ublažiti muke moje vesti. Ona me je pripravila do spoznanja, da dosežem mir, če priznam svojo krivdo. Hočem — —«
Nakrat obmolkne krepki, polni glas. Kakor kip stoji tu nepremično, z dvignjeno roko. Srepo zro široko odprte oči proti vratom, kjer se je za Magdaleninitni rameni prikazalo rumeno obličje z bliskävimi očmi, s košatimi obrvmi. Še par trenutkov — in Rolf razpro-stre obe roki, kakor bi se branil, kakor bi bil zagledal strah.
»Si-li vstal iz groba, — da me —«
Glas mil zamira . .. Kakor posekano drevo pade Rolf na tla.
»Rolf, Rolf!« Z divjim krikom skoči Magdalena k njemu. Vrže sc čezenj, ga otipava, prisluškuje . .. »Hvala Bogu! Še živi!« Z za-povedujočo kretnjo da Sircu znamenje, naj ji pomaga. Kakor že poprej a, tudi sedaj stori, kakor mu je bilo ukazano. Čez par minul že počiva Rolf na zofi. Nestrpno pričakujejo zdravnika. Kar se Rolfu privije iz prsi tresoč se vzdih — potem odpre trepalnice, ki se zopet zapro, ko je zagledal Sirca.
Z grozo zapazi Magdalena, kako str.ven je bii vtis, ki ga ie napravila nenadna prikazen Sirčeva na bolno dušo Rolfovo. Tiho se približa staremu možu.
»Gospod moj!« šepeče s tresočim se glasom. »Če imate pravico, da kakor strah preganjate tega na smrt bolnega moža, mu morda zadnje ure napravljate peklenske muke -— lega ne morem presoditi. Pa človek ste in imate srce, kristjan ste. Odpustite mu, kakor mu bo odpustil tudi Bog!«
Mračno, molče zre Abdallah na tla. Potem obrne svoje bodeče oči na Magdaleno, ki
Ie stala pred njim. Ko zre v te plemenite, po->ožne poteze, na te proseče sklenjene roke, se izvrši v njegovi duši nekaka sprememba.
Prime Magdaleno za roko in stopi ž njo k bolniku.
»Rolf Durban,« reče nežno, kolikor le za-more njegov ostri, hripavi glas. »Ne bojte se! Abdallah se ne huduje več nad vami. Vse je odpuščeno.«
Trudno odpre Rolf trepalnice, S-prsti tip-lje naokoli. Magdalena položi Abdallahovo rjavo roko v moževo. Krepko se oklenejo Sirčevi koščeni prsti tresočih se Rolfovih.
»Hvalal« plava kakor dih z Rolfovih usten. Blaženost srečnega miru leže na vpadle poteze. Magdalena hvaležno pogleda Sirca, ki mu je ta pogled šel globoko v dušo, potem
Iioklekne k zofi ter pritisne glavo na moževo ice . . . Preveč ji je hudo — ne more spregovoriti besede.
Še nikdar ni bila koncertna dvorana tako natlačeno polna- kakor danes. Prvikrat je odprta zvečer. Občinstva se polastuje neko vznemirjenje. Slavni umetnik bo danes nekaj
Povedal o samem sebi, iz svojega življenja, ribližal se bo občinstvu kot navadni človek. Šestkrat je udarila ura s cerkve iv. Tomaža — ura, ki jo je Rolf določil kot začetek koncerta. Hrepeneče pričakovanje je prikipelo do viška. Pa minuta mine za minuto. Oder je še vedno prazen.
Nakrat — završi po dvorani razburjeno mrmranje. Na oder, kjer se je doslej navadno prikazovala visoka postava umetnikova, stopi — duhovnik. Nekaj trenutkov postoji molče, da se pomiri začudeno občinstvo. Nato dvigne roko.
Mrtvaška tišina zavlada po dvorani. Nihče se ne gane.
Kar zadoni po dvorani globoki, od vznemirjenja tresoči se glas duhovnikov: »Liubi bratje in sestre! Vršim resno Doslanstvo. Prihajam od smrtne postelje Rolf Durbana, ki sem mu bil v pomoč v najtežji uri. Ker ne more več govoriti k vam, kakor je želel, mi je naročil, naj vas prosim, da zanj molite. To je jila njegova zadnja želja . . , Rolf Durbana ni več med živimi. ..«
Nekaj časa je vsa dvorana kakor oka-menela od strahu . .. Nato se sklene tisoč in tisoč rok. In s tisoč in tisoč usten puhti goreča molitev .. .
• • •
Celo leto je že minilo. Magdalena je zapustila svojo vilo ter jo prepustila za ubož-aico. Sama pa se je preselila k Violi, ki je jila medtem že postala srečna žena dr. Maiio-ieldova. Globoko žalost radi izgube ljubljene-Ja moža je že prebolela, le izraz njenega obraza je postal še bolj ljuhko-resen, svetniško-miren. Silno trpljenje zadnjih let je le še bolj ublažilo njeno dušo, in kjerkoli se je pokazala njena visoka, še vedno veličastna postava, povsod se je naselilo neko mirno zaupanje, tili o veselje v srca vseh, ki so z njo občevali. Povsod je bila tolažilni angel in apostol :ni-ru, kamorkili je stopila njena noga in kjer- 1 koli je zazvenela njena mehka beseda.
Zgodba o križih.
V stari pripovedki- beremo, da je prišel utrujen potnik po napornih gorskih stezah do zadnjega grebena, ki je obkrožal lepo solnčno in rodovitno dolino. Upehan in zdelan se /Лекпе v mehko, prijetno dehtečo travo in zaspi. Imel je nenavadne sanje. Zdelo se mu je, kakor da stoji preti Gospodom Bogom. Ubogi potnik si misli, zdaj-le imam priliko, da potožim dobrotljive-mu Bogt' svoje kfiže in težave. In res зе osmeli ter reče: »Nikar mi ne zameri nebeški Oče, Ce ti nekoliko po t arnam. Vem sicer, da mora na zemlji vsak človek nositi svoj križ, a zdi se mi, da trpljenje in veselje tega sveta vendarle
ni enakomerno razdeljeno. Moj križ je le pretežak; njegova teža me kar mori. Ne prosim drugega kakor samo to, da bi dobil križ, ki je moji slabosti primeren.«
Ko je potnik tako govoril, nastane naenkrat šumen vihar, ki ga zagrabi kakor lahko peresce, ga dvigne v višave ter nese daleč proč. Čez dolgo časa se zopet zave. Znajde se v prostorni dvorani, v kateri je bilo vse polno kri-žev, velikih in majhnih. Obenem sliši glas: Tu je vpodohljeno vse gorje sveta, vse bolečine in vse trpljenje; izberi izmed teh-križev tistega, ki se ti bolj prilega. — V zmedeni neodločnosti tava popotnik okrog ter ogleduje in izbira. A noben mu ni po volji: Eden mu jo previsok, drugi prerobat, tretji ima preostre robove, ta ima preveč vej, oni se ne prilega njegovi rami, pri šestem ni dobiti ravnotežja itd.
Tu zapazi na stebru neprevelik križ, ki se mu zdi lepši od vseli drugih, ter se sveti, kakor zlato.
Z veseljem se ga oprime, a je tako težak, da ga niti premakniti ne more. Ni kazalo di'ugega, kakor začeti iznova; išče, poskuša, pretehtava, pomerja in primerja, pa se le ne more odločiti. Konečno mu pade oko na preprost., oglajen križ tam v kotu; poprej ga je bil zgrešil. Ni bil ravno liahak, pač pa razmerno razdeljen in se je dal z ne-prevelikim trudom nositi. Še najbolj je bil pripraven izmed vseh. Kar nehote zakliče: »Gospod, če ti je prav, bom pa vzel tega-le.« In Gospodu je bilo prav.
Ko pa popotnik izbrami križ natančneje opazuje, vidi, da jo to tisti križ, ki ga je žc odnekdaj imel na ramah, dasi je rad čezenj tožil in godrnjal. Brez ugovora ga zadene in nosi brez tožba ...
Tako zgodba. Kako se ti dopade? Ali ti ni n*kaj reklo, ko. si jo bral, da si temu popotniku podoben — vsaj v prvem delu — tudi ti sam? Ali nisi večkrat že otresal s svojim križem in zabavljal čezenj? Ali nisi zlasti v tej vojski godrnjal zoper Boga, kakor da ni pravičen, da je križe nepravično razdelil?!... Toda zdaj pojdi, preiskuj in primerjaj svoj križ z drugimi. Ves svet je kakor prostorna dvorana, obložena z raznimi križi. Ako dobro pogledaš in morda še očala natakneš ter primerjaš vpoštevajoč vse okoliščine, boš moral primernejši, naj priročne j ši in zate najprimernejši, najprisrčnejši in zate najlažji. Brez križa pa ni nihče. Če bi hotel oprtati križ svojega levega ali desnega sosedu, bi inorda omagal pod težo. Ako bi si želel z zlatom in srebrom okovanega križa tega, ali onega bogataša, bi moral morda zaklicali: »Gospod, odvzemi, reši me, drugače me stare do smrti!« — Pa morda opazuješ človeka, ki se ti zdi, da ga vojska ni nič prizadela, da vsled vojske nič ne trpi, ali vsaj veliko ne — ter si želiš biti na njegovem mestu. Ali, ali... Ta človek ima notranji križ, ki je podnevi neviden, ponoči ga pa Wači, kakor grozna prikazen, kakor težka mora.
Vsak človek ima svoj križ; brez njega ne hodi nihče po svetu, še manj se pa pride brez njega v nebesa. Gospod Bog ti ni naložil tega bremena,1 kakor da bi imel veselje nad tem, marveč zato, ker te hoče po teh malih ne-: prilikah privesti do večnega veselja., On pa ni ne trinog ne brezsrčen oblast-t nik, marveč dobrota sama; izbral ti jo križ, ki je tebi ravno prav, ki se ravno prilega tvoji rami, ki ni pretežak. Z voljnim in potrpežljivim prenašanjem tega bremena postaneš ljubljenec in prijatelj božji.. Božji Zveličar nam šo vedno kliče: »Kdor hoče biti moj učenec, naj zataji sam sebe, naj zadene: svoj križ in naj hodi za menoj!«
Nekaf o Perzijanih.
Perzijo so v sedanji vojski zasedli Rusi, deloma pa Angleži; zato bo morda cenjene bralce zanimala naslednja posebnost Perzijanov:
V starih časih je bilo perzijsko kraljestvo zelo mogočno. Cir, Kambise3 in Darij so osvojili skoraj vso takrat znano Azijo, tudi Judejo, kjer jo prebivalo izvoljeno ljudstvo. Stari perzijski kralji so' povsod naslikani z visoko kapo iz črne jančevine. Ta narodna noša se je ohranila pri Perzih do današnjega' dne. Kape iz črne jančevine so bile tako trdne, da se je ena ohranila v več rodovih in prišla od očeta na sina kakor dragocena dedščina. Precej, ko. Perz zjutraj vstane, si nasadi svojo kolo (tako imenujejo kapo) na glavo, še prodno je opravil navadno jutranjo molitev. Čez dan jo nobenlcrat z glave ne vzame. Morebiti je zaradi te navade, med njimi tako malo plešastih. — Ko so Evropci videli lepo kapico s svetlo črno dlako, so jim bile všeč. Prinesli) so jih v Evropo, kjer so se bogate ženske hotele z njimi postaviti. Mufi, boer rokavice ali kak del klobuka je bil najbolj imeniten iz malih jančjih kož, ki so prišle iz Perzije. Cena je rastla in danes se plača za par najlepših kožic 30 K. Ovce imajo za te kožice v pokrajini Širas pastirski okoličani, ki rede v rodovitni dolini obilo število živine. VI prejšnjih letih so najbolj cenili in najdražje plačevali kožico živalic, ki belega dne sploh nikdar niso videle. Preden so se sotile, o ovco ubili in izločili malo ovčko, ki so jo takoj zaklali in odrli. Spoznali so nazadnje, da mora tako ravnanje popolnoma končati ovčjo rejo, ki donaša deželi prav lepe dohodke. Opustili so torej žalostno navado. Zdaj vzamejo komaj skotena jagnjeta od ovce, še preden jih stara obliže. Oni čudni lesk in kodrasta dlaka se na ta način najlepše ohranita, čeprav pozneje kožico solijo in stro-jijo.
Malo ovčke vzamejo pastirji ali njih žene v mesto Širas, kjer je glavni trg za to kupčijo. Nesejo jili na roki ali čez hrbet. Na trgu gredo od kramarja do kramarja. Ko je ovčka plačana, jo kar na mestu zakoljejo in ode-ro. Prodajalec dobi meso nazaj, katero nrecej proda, kajti ljudje vedno po-
4 a
vprašujejo za to posebno slaščico. Paziti jc trclm, da se kožica ne prereže, ker je precej za polovico manj vredna. Vajeni so tako svojemu delu, da so jim taka nesreča silno redko primeri.
* Malo kožice kramarji precej dobro osolijo ter polože v velike posode. Vse pokupijo ruski trgovci, ki so za to posebno spretni. Trgovina kožic ne gre proti morju. Kar pride po angleških ladjah ali nemških rokah v Evropo, je navadno na golufijo narejeno. Pravo blago pa gre iz Širasa po karavanah več sto ur daleč na Rusko, zlasti v Nižji Novgorod. Vsaka prava kožica mora- imeti ruski pečat. Poizkušali so že tudi trgovci to kupčijo v roke dobiti, toda r,i se jim posrečilo. Ruski mešetarji že davno pred začetkom kupčije namažejo razne poglavarje, kneze in minislre. Perzijska vlada tudi ve, da se da pri tej kupčiji kaj zaslužiti. Določila je visoko carino za izvoz teh kožic. Toda pri tej postavi bi visoki gospodje nič ne dobili. Vsako leto se torej slro.iro prepove izvažati te kožice, ker se s klanjem malih jagnjet ovira ro.zvoj ovčjereje. Mesa je premalo, ljudje stradajo. To so jako lepi vzroki. Toda mešetarji vedq, koliko je ur.-. Začnejo barantati in glihati. Vsak :i» med višjih mora nekaj rubljev dobili. Nazadnje se v tem posebnem slučaju dovoli izvoz za letos, drugo leto se gotovo ponovi. 240—300 kožic zvijejo v eno balo. Dve bati nosi ena mula. Za vsako karavano spravijo skupaj navadno 200—300 mul, torej nosi karavana vrednosti do pol milijona kron. — Pota niso posebne varna; roparji preže povsod na dragoceni plen. Če le mogoče, dobe kupci močno vojaško stražo ali sami preskrbijo potrebno varstvo do ruske meje.
Da se na poti kožice ne pokvarijo, Jih morajo'zelo skrbno pripraviti. Precej, ko je žival zaklana, jo umijejo v bližnji reki, in spravijo stran, kar jc ostalo krvi, mesa ali masti. Za to delo imajo posebne tope nože. Zdaj jih polože v velike lesene posode ali v jame, ki so obzidane z debelimi kamni, kjer je solnica pomešana z ječmenovimi otrobi. V posodo gre 300—500 kožic. Notri se solijo 15 dni. Potem jih natančno pregledajo, na solncu posušijo in zopet, v reki opero. Potem jih polože na kamne in dobro namočijo. Preden se posuše, natrosijo na notranjem delu ječmenove moke, da ostanejo mehke. .Vsaka kožica dobi ruski pečat.
Mala kapica iz take perzijanke stane še v Perziji 60 kron. V enem letu dobe ljudje precej milijonov za to kože. Kučme iz te jančevine so tako trdne, da ena trpi za več rodov in gre kakor lepa dediščina od očeta na sina.
Pri bolečinah v vratu izkazuje se izmivanjc vratu in /unanje obdrgnenje s Fellcrjevim bolečine odpravljajočim, antiseptičnim rastlinskim esenenim flnidom z zn, »Elsa«-fluid liot posebno blagodejno. Ono oživlja krvno cirkulacijo na bolečih mestih, učinkuje utrdujoče proti zdravju škodljivemu vplivu mraza in je vsled tdga izborno pro-phylaktieno sredstvo proti indispozieiiam vratu. Mnogo čez 100,000 zahvalnih pisem potrjuje blagodejni vpliv Fcllcrjevcga rastlinskega esenčnega
3?
fluida z zn. »Elsa«-fluid in priporočamo, da naj se ima to staro domače sredstvo vedno doma v hiši. 12 steklenic stane povsod franko 14 K 32 vin. Naroči se edino pristno pri lekarnarju E. V. Feiler, Stubica, Elsa.trg št. 16 (Hrvatsko). Kupi naj se brezpogojno le to pravo, od mnogih zdravnikov priporočeno domače sredstvo in naj si ne pusti vsiliti posnemanja ali nepreizkušene nove preparate. Fellerjeve milo odvajajoče Rhabarbara-kroglice z zn, »Elsa«-krogiice, to dobro želodčno sredstvo, se lahko obenem naroči. 6 škatlic stane franko 7 K 37 vin. So vedno zanesljivega, milega, sigurnega učinka in se jih redo jemlje. Zdravniško priporočane in od vsakogar ie po enem poizkusu priznane. Le nobenih takozvanih »močnih« odvajalnih sredstev rabiti, ki učinkujejo drastično.
_________(eu)
SKRIVALNICA,
ШтМ
Podpisana preklicujem s tem obdolžitve, ki sem jih zagrešila proti županu občine Žiri gosp. Francetu Petern<4 z vlogo na c. kr. okr. glavarstvo, kot neresnične in neutemeljene in sc mu zahvaljujem, da mi jc odpustil.
FRANČIŠKA STRF.L, 2149	Žiri it. 16.
NA PRODAJ SO
mali prašički
7—12 tednov stari; cena po dogovoru pri lastnici
8иша ШшИ
Suha it. 27, poŠta Škofja Loka. 2125
Nadl,0ü0.000 vrabil
Ho eno šilo jo praktično orodje za vsakogar za šivanjo usnjenih, prod metov jer-inonov, vroč, jader, oprem, mehov, plaht, čevljev. — llasipro-dajalcem popust. Cena kmpl. šilu K 5—, povzerni si roški poseboj. Izvoz žrobljov, varovaleov podplatov iz kovine in usnja, podkvio, celul. trnkov za čevlje, cevlj. smolo, okov za podplate in vojnih podplatov. P. E. Laohmann. »u-naj IX, Moßcr-gasao 0, odd. 18*.
Sil
шпе itd.
izvršuje natančno po naročilu
Katoliška, tiskarna v Ljubljani.
!! Acfitirafte za „Domoljuba"!!
vлчд-/?'■ v ■ ■ "-'"v v«
Kje je lovec?
Podpisana preklicujem vse žalitve, ki sem jih govorila o Anki Štcr iz Vodic.
Vodice, dne 24. maja 1910. 2107	NEŽA ŽUN,
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 19. jun.: 65, 76, 49, 46, 69. Line, 22. jun.: 64, 29, 51, 83, 58.
OKROŽNI ZDRAVNIK IN ZOBOZDRAVNIK V ŠKOFJI LOKI
т-pet ortiinira
—:: OD 26. JUNIJA DALJE. ::—
NADOMESTILO MILA
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahaiajoče izdelke. 1 zavoj
t. i. 5 kg K 12.—, 1 zavot z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega za-boja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenja rok in fineišega perila. 1 zavo: 32 koscv K 14.—, Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč 1 zavrj 32 kosov K 18.—. Toaletno milo s iinim vonjem, r.oza barve, 1 zavoj 24 vel, koscv K IS.—. Razpošilja po рол zetju. Pri večiem naročila naj se pošlie polovica zneska naprej. Najmani se more naročili en zavoj vsake vrste M. JÜNKER-ia izvozno podjetje v Zagrebu it. 1.
Petrinjska ulica 3., III., tcieion 23-27.
Mbi<a iiii ii ml-
Veletrgovci se iščejo za prodajo novega izborno idočega predmeta.
Več pove glavno zastopstvo: I. STRECKER, VOLŽPERG, KOROŠKO.
mmШ*
Pip
IPiileu»
naj ne zamudi preskrbeti si, dokler je šc v zalogi,
sr №mm
s katero si lahko \sak barva platneno, volneno, svileno blago in tudi sam prebarva staro obleko.
Dobijo se sledeče vrste barve: črna, modra (plava), rujava, siva, rdeča, zslena in lila v z? vitkih še po 60 vin. pri tvrdki
karü ÜÄEser, Celge
»pri zvoncu«
Za eno žensko obleko ie treba naimanj 7 zavitkov barve, za eno žensko bluzo najmani 3 zavitke, za en predpasnik najmanj 2 zavitka barve.
Izvršujejo se tudi poštna naročila. Vsakemu naročilu se priloži slovensko navodilo.	1814
Naš'
orlginaliii
ročni dr obilni mlini
b preddrobilnikom, z regulacijo za fino m'otjo in grobo drobljenje vsakega sadeža z i/menil livimi spofi jalno trje-iiimi ntnnovitnimi mlo>n!tni ploščami, prekašajo ve druge Izdelke. —	Za vsnk mlin se jamöl. ИНХ
Modol l z za-
mutinjakom, popri rtnalcem lij«-m inroCioo, <smelio na uro okoli 26 kg K 160'-
Model ТГ s polžem fna-moeto opri i e m*, i ca) lijem in ročico. zme-1 ic na uro okoli 20 ky K 120'-.
^"5,-Moftel ЈЈХ z robnim zum;; onjukom brez pol ža, m^l jo na uro okoli IG kg K 85'-.
Poštnino prosto ako не pošlje donar naprej (pri povzetja •• ziiraeunapoštnina) po-razpečcvalnlcs Kmetijskih strojev.
jijijiij 11 ii м «
ЦНШР
šiljft
GUSTAV TINTNER, Dunaj III., Neulinggasse 11/L. Zastopniki se iščejo.
Svarilo.
Od raznih strani dobivamo poročila, da potniki raznih zavarovalnih družb izrabljajo naš zavod v svoje agitacijske namene pod pretvezo, da so z njim združeni. Proti dotičnim nastopimo z vsemi zakonitimi sredstvi. Naš zavod je popolnoma samostojen in nima za nas nobeden delovati, ki nima našega pooblastila. Zahtevajte tedaj vedno, da se z njim izkaže. Priporočamo pa lahko le »Kranjsko deželno podružnico n. a. deželne življenjske, rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani«, katere potniki tudi za naš zavod delujejo.
Vodstvo
»VZAJEMNE ZAVAROVALNICE« proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani.
Čudovit aparat za gatenje
otetcnega I a tkanega blaga, perila in platna.
' naSo izvrstno pripravo za i' tenie si obvaru ete oCi, pri-
" /	1 icnie si ouvuru eie uci, pri-
' ^p*	ranite čas in dosežete trpežno,
.'"V m/L*'--' 'Jr	«po izvršitev. Ta čudovita
Siir a *..................
priprava za gatenje je največji pripomoček za gatenje nogavic in za v.-alt drug tkan »ledmet, kakorzagatenjespod-ijih kril, miznih prtov, servijet, rjuh, Jügrovega perila oblek itd. ter se da vsak predmet silno h.tro lepoJednakomerno popraviti, da izgleda kakor bi bilo nanovo tkano. Imamo mnogo poli.a.um p sem. La»a kompl. aparatu z lahko nmljivo ilnstr. razlago II 6*50. Razprodaja po povzetju zaloga novosti
M. Svobode, Dunaj, 1II/2, Hiessgasse 13—404.
zu In pode
iz §iras!fs?i&ga lesa
dobro suhe, za okoli 3 hi močne sode
želimo kupiti
t večjih množinah. — Ponudbe v nemščini se prosijo na tvrdko:
Gebrüder Rešseh
Kufstein.
Rofni ml in za žito!
Moi izvirni ročni mlin za žito io
izboren za debolo milno mletev VHRko-vretnega žita, je priproeto pa trpežno izvršen z iz-menjajoč mlevni-mi ploščami iz trdega materijala in ekoro neporušen tudi pri največji porabi. Neobhodno j potreben za Vnako gospodinjstvo. Mp-ael 4 z vrtilom za I mali obrat, teža 7 I kg K 100-. Model 5 e gonilnim kolesom za večji obrat okola IZ kg K 120'—. Razpošilja z Dunaja proti predplačilu eno-
■ka glavno zastopstvo NAX BOHNELy
Dunaj IV. Margaretensftr. 27.
rovsme na UI1I.V0I
C. It. itsiril iiM ti tlm Ii sirili
(Zavarovalni oddelek)
deželna poslouaimca u Ljubljani Franteoo nabrežje l
sprejema
i»
pod najugodnejšimi pogoji.
Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnim posojilom osme in prejšnjih izdanj. Pojasnila dajejo naše okrajne poslovalnice
v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje l/I), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudoliovem in naši pooblaščeni zastopniki.	1915
100.000 i
hvaležnih edjemal. potrdijo da uničevalec korenin „Riebalsam" v treh dneh brez bolečin odpravi kurja očesa, bradavice, trdo Kožo. Uspeh zajamčeni Cena i K, 3 lončki 7 K. 6 lončkov 11 K. flhflhfll °ds'ranja „Fldas" najtrdov. revmat. bo-lUUUUUI lečine, ko je žc vse odreklo, in pri otlih zobeh. Ceni uspeha, denar nazaj. Cena 3 K, 3 puSice 7 K, 6 pušic 1' K. Nikak. okam. zobovja, ne neprijetnega duha! Snežno bele zobe da „XIPIS", zobna tekočina. Takoi. uspeh. Cena 3 K, Д steklenice 7 K. -
Podgane, m
io — ,Raltentod*. Ako nI uspeha, ' denar nazaj. lUOne tfih^al. Ce-na 4 K, 3 Škatlic 9 K. Stenice, usl,	;
bolhe, SCurke unICI z zaleg > ^— vred rad knmo „ТК1ЕПА". Cena 3 K, 3 Skatlie 7 K. prašek za golazen poictj 2 K. KEME1Y, Kasnimi (Kassa) 1. poStnl predal I2-C-104, Otrsko,
Srbečico, lišaje
odstrani prav napelo dr. Flecch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboform" mazilo". Popolnoma brez duba, ne maže. Poskusni lonček K 3-— veliki K 5— porcija za rodbino K 12-—. Zaloga ia Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem iclenn, Ljubljana, Marijin trg. 1520
Pazite m varstveno znamko „Slmbofornl" 1
Za odstranitev peg (ogrcev) se rabijo najrazlič-. nejša sredstva. Vsa ta temelje na istem načelu, da treba pege z dotičnim sredstvom obeliti. Ta način zdravljenja je pa napačen. Ako hočete odstraniti pege (ogrce), ne zadošča, da se samo obelijo, ker so iste po porabi zadevnega sredstva vnpvič prikažejo. Treba jih jc torej docela uničiti. Popolna odstranitev ogrcev, peg, zajedalcev je mogoča edino te « takozvano »Šanto-Creme«. Obraz se s to kremo vsak dan namaže in nato izpere s Santo-praškom. Pege (ogrcij se s to senzačno kremo popolnoma odstranijo v kratkem času in pokaže se lepa belo-rdeča poli. Ta krema je pripravljena po navodila vseučilišč, profesorja dr. Hagerja, zakon, zajam. in jc danes edino zajamčeno učinkujoče sredstvo In popolnoma neškodljivo. Ena škatla zadošča popolnoma. Cena 5 K, po poŠti Iranko Se 95 vin. Vsntd kremi je priloženo porabno navodilo in ena vrečica
praška zastonj. — Pošiljka navadna. Dobiva se proti vposlatvi zneska v znamkah, p« 948	nakaznici ali tudi po povzetju.
J, KUKLA, PRAGA, PERLGASSE 71. Poljedelske stroji In orodje.
Ročni mlini za zdrob in moko!,
Cena: 1. vrsta 155 K 2. vrsta 115 K Teža: približno 15 kg
Mlin se razpošilja opre m-ljen z zamahnim kolesom in lakiranim vsipal-nikom. Cena je mlinu, in sicer najboljše vrste 155 K, mlin nekoliko manj trpežne vrste 115 K brez odbitka v tovarni. Zavijanje in poštnina računi se šc separatno za lastno ceno. Mlin prve vrste je iz-, delan iz najboljšega, trdega materijala in sc za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin, jamči. Moj ročni mlin izmelje najfinejšo moko! —» Stroj sc naroča pri tvrdkl	S
1048	D. STUC1N,	}
Dunaj, XVBI. okraj, Höhnegasse štev. 4, ^ БјИјГ Dopisuje sc slovensko "fSSJä
Znamka „Davor"

гшишМви
0£№f Ustanovljeno 1893.
Vzajemno podporno društvo
v LjMbUanS
registrovana zadruga z omejenim Jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. ^ Vračajo se posojila v 7 >/2, 15 ali 22 У2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastr.o premoženje znaša koncem leta 1915 519.84840 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 1lit<>io' Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
S>2
liobri brivski in lasestrižni aparati
i. u britev lz srebro- jekla K
ž'Si. 1, i varnostni brivski aparati, poniki. K 3, r- zn ,Peric kt" s o rezili K 16; 20; dvorez. res. rezila tucflt K 5, 6. l.alise-«... strlžn.. Sfcsi'^ K 11 12 Zamena dovohena , ali denar nazai. Po- J šiljapopovzciiiiali predplačilu c. in Itr. dvorni zalo;.1. JAN 1CONRI1», v vo/-nn I v rdita Hriix 1 št.l7S!,Čc£ko '12
Lišaie
garje, srbež, hraste in drugo kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Panatol- domaČe mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, to roj se more rabiti tudi Cez dan Velik lonček КБ — dvojno - velik lonček K 9'—. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K У —. Oboje bo dobiva po jiovzotiu ali predpliy'ila pri tvrdki
Paralol-Werke, leknr ULMER Budapest VII-10. Rözsa ul 21.
juhe gobe, prazne vreče iu druge pridelke kupuje trgovina s semeni
--:: PETER LASSNIKA NASL. ::-
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
w & - linrfcl
Izdelovanje in razpošiliatcv prcizkuš. radikalno učinkujočcga uniicvaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—; za Ščurke K 4.50; tinktura za stenicc K 2.—; uničevalec moljev K 2.—j praSck proli mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spad-joči razpra-Sevalec K 1.20; tinktura proti uScm pri ljudeh K 1.20; mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.20: tinktura proti mrčesu ca sadju in zelenjadi (uničev, rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
Шмт ш
•seh vrst za nadrobno prodajo. :: 1 zavoj 80 vin.
Pri odjemu: 1C0 navojev K 40.—; 150 zav. K 38.—; 300 zavojev K 36.—; 1000 zavojev K 34,— za 100 zavojev, — Prvovrsten izdelek. Boljše ko! vse doslej v prometu se nahajajoče barve za obleke. — Itazpoiiilja franko po povzetju I. V. HAJDAŠ, BEDEKOVŠČINA, Hrvatsko.
n. № Cožolno življcn .fil-0 in rcr.tno r.oz^oflro in Jamstvene zavarovalnico
v Ljubljani. Marije Terezije cesta 12/11
sjirejcma zavarovanje na doživetje In sinit, združeno tud z vojn.ni rlzil.o, otroških dol, rentna in ljudska nezijodna n jamstvena zavarovanja.
Javen rove". Absolutna varnost. Nizko premije.
>ini,lrndni'jm i otroil za vom" - ii vi, i • ■ v n n i a
Zavod Uitnelji lin vzaioii.noftti. —- 1'гокрекм Kantoni . ln poštnine prosto. Kposotni 7,o!*lo| nilii bo Hpreie-innio pod naitiLrodnojHimi poffoii	183'
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za Icmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na leden krmi. ena pest polna lUfcpfn" t0 !e dr- P' * -пкбегу-а retiilni prašek. „lllGaill Paket velja 2 K, 5 paketov 12 K. poštnine prosto, ü paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da se zred..
Glavna zaloga:
Ieltarna Trnfcöczy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razslavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisočo kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
Рживг ЋЋ SRiknO
v zavitkih v vseh vrstah barv z uporabnim navodilom za barvanje vseh vrst sukna, svile in tkanine ponudi tvrdka HOLY & Co., trgovina z materijal-nim blagom na debelo, PRAGA, Karolinin dol, Kralovska tf. U.
mali tot. ара-rat „Omegra", vol. «like4X4 kompl. и malo opremo znatanS. uuvod. za začetnike. Apnrat „Perfekt", vel.
t'/aXO г motnim steklom. dvojno ka-neto, dober objokt, in malo opremo tor navodilom za začetnike le K 8.
Za k. o i > n a i a m or a, Gortru d» v el. 9X12; ^Ш*.*- • ii|)n izvršitev v. vsem potrebnem o-nromlj. za razno le^o, prima akromat. l.ea, kompl. s kovinasto kasoio m navodilom dokler v zul< gi, loK76, 60 h '.aklopna omara /a voiašt\o ea plošče in iilme, i'pna oolika vel 41 .,vi lo K 64.80; vol. 0X9 lo K 75.60. i'osilja po povzetju. Poštnina l K. Export „Perfekt". Dunaj Vil. Noustiltg-. 137 162.
ec t, »гтг^гз-тевметатакс.-*
.fcieÄÄiMWIwOlldWA'u'riU ^.-•П-.-лЛаг''^..	jpm ХвХЖГГ. -.i ••^'•««HKRA* ßec^'TS^^SS."-^
jKdsfffl рмвдвпкса
reg. zetfrßga z иесиг. zfcceio v IšKiiifcni SprgiEIIIS fSipüß PS
osmo b\\ avstrijsko vomo posojilo
po Dbf&Drenfih fopeih, tabo tia s/aue neisJn&inih M ifle.-: !. ШШ lifcsio 5'И isBierlizrčilsko (iižčviiG poselilo K II. £avfea presfe 5 i io tise i. seiilfinlira 1923 ciiimijlve i\h wie zücuslto K 95*50.
Lastniki osmega voijiefja posojila bedo rmeli prednost predvsem! drugimi pri nakupu predmetov, ki jih bo vo na Hj ravn kencem vojne prodala. Plačale se bode s tem vojnim posojilom po poti pisni ceni.
Vrednostni cap.rj, avJliiiS'Bjii vuntpa ptsciili » Siuiiictio v fcrcnp ai« o »№i in upravo.
A	ЈЧД vr^	**'.' t r агдииаиииддтамј» f» i KT	"V* ' Г
цзг, ^. шиилшн.'. "	. i* ■	■ '	w^i	"
II
5!
et
'''' '' .rt/

vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko deio urarske umetnosti!
Razpošilja so po povzetju. Ncugajajoče zamenjam.
Kovinaste ure . . po K 24—	26— 32— 40 Srebrne ure . . po K 70— 90— 100-— 120
Kovinaste verižice	po K 2'—	3 — 4-— 6'
Usnjate verižice .	po K 160	2"80 4 80
Zlatnina in srebrnina v bogati izberi! ""^Sf
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, iltn-il itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte.
Lastna znamka „IKO" svelovHoznana. — Lastna protokolirana to-—————— varna ur v Švici.---
Svetovna razpošiljalnica
iflffüsr WD II У
tvetovnoznnna radi razpošiljanja dobrih ur.
lzdajn konzorcij „Domoljuba".
Г
(Jdstovorni urednik Josip Gostinčar, državni in deželni uoilaaec v Liubliani. l'iskala Kutoliäka tiskarna.