DOLENJSKI LJUDSKI PESNIK IN GODEC IVAN RUPNIK-M02E (1813—1882) Karel Bačer »... s podrobnim zgodovinskim študijem pa bodo počasi prišla na dan imena danes neznanih ljudi, ki so ,zlagali' umetne slovenske pesmi in ki jih zgodovinar in teoretik naše poezije ne more in ne sme prezreti...« Glonar, SNP IV. 59 Jeseni 1867 se je pisaielj Trdina preselil z Reke v Bršlin pri Novem mestu, da bi študiral »v tej glavni in najčvrstejši koreniki slovenstva našo narodnost in značaj in sploa vsa svojstva našega plemena«. V ta namen je v naslednjili letih prepotoval skoraj vse kraje med Višnjo goro in Metliko, med Krškim, Ribnico in Kočevjem. Vsepovsod je po- zorno opazoval ljudi, si zapisoval njihove navade, način življenja, nnišljenja in govorjenja ier nabral gradivo, katerega je v 80. letih, ko ga je iz literarnega molka zvabil Ljubljanski Zvon, pridno porabljal v znamenitih Baj'kah in povestih o Gorjancih. Ker je bil nenavadno oster opazovalec in je imel smisel tudi za najdrobnejše stvari iz člove- škega življenja, je ustvaril pravo enciiklopedijo o Dolenjski in njenem človeku, da more še danes s pridom črpati iz nje, kdor^koli se hoče z njima znanstveno ukvarjati. Povsem umljivo je, da se je Trdina zanimal tudi za ljudisko slov- stvo in za odnos Dolenjcev do ljudske pesmi. Pri tem je opazil, da Dolenjec, čeprav živi težko življenje, ljubi zabavo in petje in da še vedno sproti nastaja ljudska pesem in se širi od človeka do človeka, iz kraja v kraj. »Zdaj se vname samo eno srce, včasi moško... včasi že precej posiamo in za pol ure je pesem dogotovljena, in se začne tisti hip tudi prepevati... KJtnalu jo zna cela hiša in rodovina pesni- kova ... čez pet let celi okraj, čez deset ali dvajset že velik del kranjske in štajerske dežele« (Omika, ZS IX, 159). Trdina si je zabeležil tudi nekatere pevce iz novomeške okolice: Kulovca in Šenico iz Dolenjskih Toplic, pirečenska učitelja Janeza Ka- ligerja in Tomšiča; Peterlina; mešetarja Pirca iz Malinske vasi, go- slarja Žungerja iz Grčevja, klateža Luko, mlinarja Eroica ter nekega kmeta iz Bučne vasi, ki je »naredil pesem v spomin rajnega, obče pri- ljubljenega prosta Arkota« (ZS IX, 160—174). V istih časih je bil po ¦ 215 Karel Bačer Trdinovi sodbi najbolj slaven mlinar Brolec, avioi zabavljivih pa tudi nabožnih pesmii. Danes vedo ljudje o večini teb pevcev povedati le malo ali pa nič. Brolčevo ime na primer je docela pozabljeno in če \Tprašuješ po njem, utegneš izvedeti le, da je bil verjetno doma iz okolice Težke vode, kjer žive še danes ljudje tega imena. Ni pa seve iziginilo v pozabo tudi Brolčevo delo. Ta ali oni starec ve paé zapeti pesem o Marku s Po- ganca, iki »je veliik osu bil, k je svojo ženo spridu« ali o Stražanu Brezarju, »k je zmerom na jago hodu, druzga ustrelu nikul nej, ko kuzlo tam pred ipodom«; ne ve pa, da je avtor teh dveh' šaljivk prav omenjeni Broilec.^ Presenetljivo pa je, da se je od vseh poprej navedenih godcev in pevcev ohranil v ljudskem izročilu pravzaprav edinole Ivan Rupnik- Može, to je prav tisti, ki mu Trdina v Omiki, kjer bi to še posebno pričakovali, ni privoščili niti imena, ampak ga je odpravil zgolj z besedami: bučenski kmet.^ Njegove pesmi pomnijo posebno starejši ljudje še danes in jih znajo povečini celo peti, vedo pa tudi, da jih je zložil prav Može. Take so: Pesem od Trške gorice, O toči, Cešminka, Pesem o Pepci Rusovi, Nova mera — nova vaga. Da, raziskovanje na terenu je pokazalo, da je Može še danes pevec dolenjskega človeka, ki živi v okolici Novega mesta, predvsem pa na ozemlju, ki se raz- prostira med Bršlinom, Prečno, Malim Kalom pri Mirni peči. Dol. Karte- Ijevim in Bučno vasjo. Ker prav do' zadnjega časa Može skorajda ni bil v evidenci niti literanih zgodovinarjev^ niti etnografov, dasiravno sodi po tehtnosti svojih del vsaj v isto vrsto kakor n. pr. Kančnik ali Kračnian, in ker vemo prav o dolenjsikih pesnikih le malokaj več kot to, kar je že skoTaj pred sto leti napisal Levstik, naj pričujoča razprava vsaj deloma zapolni vrzel in tako pomaga pravičneje oceniti delež, ki ga ima v našem Ijuds^kem slovstvu Dolenjska. Leta 1952 me je prijatelj Milko Matičetov opozoril, da bi bilo do- bro raziskati dolenjske godce in pevce, češ da imam v Novem mestu za to stvar lepo priložnost. Kmalu zatem sem zaprosil za pomoč znanega klarinetista in dolgoletnega člana novomeške godbe Franca Misjaka, upokojenega pismonošo. Znano mi je bilo namreč, da izhaja možakar iz stare godčevske družine v Regerči vasi, da je z igranjem, petjem in šalami desetletja zabaval ljudi na ohcetih in veselicah, predvsem pa, da je kljub 74 letom ohranil izvrsten spomin. Misjak je bil takoj O Brolčevem avtorstvu gl. Trdina ZS IX, 162. Mimogrede bodi omenjeno, da je dve varianti objavil Strekelj (ŠT. 8605—4), vendar ju ni znal lokalizirati, ker ni poznal Pogane pri Novem mestu. ^ Pač pa ga večkrat omenja v drugih delih in v notesih, n.pr. v ZD VI, 281. Prim. tudi o. c, 352. ' Zanj se je mimogrede zanimal že pokojni dr. A. Türk, v zadnjem času I>a prof. Janez Logar (gl. Trdina ZD VI, 352). 216 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može pripravljen ustreči prošnji in mi je kmalu zatem prinesel na treh listih z lastno roko zapisane precej za'beljene šale in pesmi, kakršne se pojo v zabavo veseli družbi. Na vprašanje, ali niso te stvari nemara nje- gova tvorba, mi je povedal, da so vse tnja last, podedovane od enega godčevskega rodu do drugega, največ pa da jih je naredil nëki Anton Može, kmet iz Bučne vasi pri Novem mestu. O njem mi je vedel po- vedati, da je bil klarinetist in velik šaljivec in da je umrl pred 70 ali 75 leti. Teh šal so se od Možeta naučili njegovi kameradi, od njih pa tudi Mis jak iz Regerče vasi. Od le-tega jih je prevzel njegov sin, to je moj informator. Ali to je büo vse. Tudi Misjakov nefkoliko mlajši godčevski in stanovski tovariš Adolf Happer je vedel za Možeta. Trdil je, da je bil godec in »kompo- nist«, da pa je skladal le kosmate, zato mi jih bo povedal ob posebni priliki. Obljube ni izpolnil, ker je junija 1953 umrl. Od kod je bil Može, Plajiperju ni bilo znano. fokanje kakih stvarnejših podatkov o Možetu je bilo dolgo zaman in bi se še zlepa nemara ne zaobrnilo v pravO' smer, da nisem marca 1953 spoznal 72-letne Ančke Kumljeve iz Male Bučne vasi. Le-ta Možeta ni poznala osebno, pač pa je o njem slišala kot otrok pripovedovati nekega Drakslovega Lojza, ki je svoje dni sam fantoval z godcem in je znal več njegovih pesmi. Povedala mi je, da je Može le domače ime, pravo pa Rupnik. — Iskanje je zavrlo tudi to, ker so moji informatorji po- znali pesnika le pod imenom Može, pa tudi to, da je edino Misjak navajal krstno' ime (Anton). Šele ko sem dobil iz kapiteljskega arhiva »Pesem od prosta g. Jerneja Arkota«^ s pripombo, da jo je spesnil klarinetist Janez Rupnik, je bilo mogoče preiti na iskanje podatkov po matrikaih. Tako so prav te težave, ki so jih povzročala navzkrižna mnenja o imenu samem, pa tudi različne sodbe starih ljudi, da je bil godec neporočen, da ni imel potomcev, da je imel sina, da je bil pastir v Bršlinu, da je stanoval v Bučni vasi, na Daljnem vrhu, v Regerči vasi, na Kamencah itd. pripomogle, da sem se s tem večjo vztrajnostjo zagrizel v is!kanje, dokler se mi ni jK>STečilo zbrati razmeroma obsežno gradivo.. Razkrila se mi je zanimiva podoba o ljudskem muzikantu, skladatelju in pesniku, hkrati pa podoba razmer, ki z novim načinom življenja čedalje bolj tonejo v pozabo. Y naslednjem podajam, kar sem ugotovil. I. Rupnikovo življenje Ime Rupnik je na Dolenjskem razmeroma redko. V Bučni vasi danes ni več nobene družine s tem imenom in tudi nihče ne ve, kam je izginila. Seznam naročmikov Dolenjskega lista izkazuje enega sa- mega Rupnika, in sicer iz Luč pri Grosupljem. Vendar družina ne ve, da bi bila kaj v rodu z godcem, češ da so se njeni predniki priselili * Peeem je bila objavljena že v Križu II (1932), 51 (opozorilo prof. Janeza Logarja). 217 Karel Bačer iz otolice Logatca. Tudi matične knjige prečenske fare^ ne poznajo razen bučenskih Rupnikov nobenih drugih in kakor se ti pojavijo v statusih okoli 1849 v Bršlinu od neznano kod, tako izginejo s smrtjo godca. Ko sem zaključeval zbiranje podatkov, sem že mislil, da bom moral pustiti to vprašanje odprto; tedaj pa sem od dijakov v šoli iz- vedel, da stanujejo na Malem Kalu pri Mirni peči še danes Rupniki in da se pri hiši reče pri Možetovih. Pokazalo se je, da izvira tudi naš godec od tod in da ga sorodniki še pomnijo. Tako je bilo z njihovo pomočjo m;ogoče seči tudi v življenje godčevih prednikov na Malem kalu pri Mirni peči. Po družinskem isiporočilu' je neki Rupnik prišel iz Logatca za hlapca na hmeljnišiko graščino. Ker je bil priden in varčen, si je na pol ure oddaljenem Malem kalu kupil zemljo in leseno bajto.'' Ce je bil to v resnici igodčev oče, kakoT pravi hišna tradicija, potem je bil to Jernej Rupnik. O njem iz matrik nisem mogel ugotoviti drugega, kakor da je bil poročen z domačinko iz bližnjih Gorenjih Kamenj Uršulo Bašelj (1777—1859).* Ruipniki so bili polgruntarji in hkrati hmeljniški lovci. Njihova hiša je imela št. 7, prav toliko' jih je tedaj bilo v vasi. Jernej in Uršula sta imela štiri otrdke: Marijo (1808—1875), Andreja (1810—1863), Ivana Evangelista (25. dee. 1813—23. maja 1882), in Uršo (roj. 1818).« Kdaj je nmrl Jernej, nisem mogel ugotoviti, 1838 je že gospodarila vdova Urša, po njeni smrti 1839 pa najstarejši sin Andrej. Kakšna je bila mladost tretjega otroka — poznejšega godca, ni znamo, prav tako ne, kje se je naučil brati in pisati. Tiste čase v bližini ni bilo redne šole, kajti mirnoipeška je bila ustanovljena šele 1858. Tudi ne kaže, da bi bil služil vojake, kajti za leta 1838—1841 je v statusih zabeleženo izpolnjevanje verskih dolžnosti. Tudi potem, ko je po materini smrti zagospodaril starejši sin, je ostal Janez še vsaj eno leto doma. 19. januarja 1842 i>a se je poročil s štiri leta mlajšo polgruntarjevo hčerjo iz bližnjih Dolenjih Kamenj — Marijo Jane. Poročal ju je Anton Lapajna, subsidiär v Mirni peči, priči pa ista bila ženinov brat Andrej in Jurij Kogovšek. Ker je pri ženinu navedeno stanovališče Novo mesto 66, kot poklic pa »Wirth«, se je moral malo popreje preseliti v Novo mesto in tu prevzeti gostilno.^" * Pri iskanju po matrikah so mi pomagali L Gerčar, vikar v Prečni, I. Ka- stelic, žup. upravitelj v Mirni peči, in A. Ambrožič, župnik v Šmihelu, za kar se jim na tem mestu zahvaljujem. ' Godcev pranečak Jože Rupnik, današnji gospodar na Malem Kalu 5. ' Stare hiše ni več, na njenem mestu stoji zdaj kozolec. ' Podatke za kalske Rupnike sem črpal v matrikah v Mirni peči. " Marija je umrla 1875 kot gostačka v Novem mestu na št. 160 pri svoji mlajši sestri Urši, poročeni z Antonom Janklom. Hiša je bila last Antona Bedenčiča, pozneje je dobila št. 64, danes pa je last dr. Ivanetiča (Glavni trg 5). 218 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može Že tri dni po poroki se je zakoncema rodila hči Marija, nato pa v krajših presledkih še ostali otroci, sikupaj troje deklet in šest fantov. Ker pa je v hiši vladala precejšna revščina in je razsajala tudi jetika, so skoraj vsi otroci pomrli v rani mladosti: Ivan (I) star poldrugo leto, Frančiška 21 let, Terezija 20, Ivan (II) 8, Franc 19, Miha (I) 4, Miha (II) mesec in pol. Tudi prvorojenka Marija je umrla verjetno že pred 1847, zadnji otrok Ivan (III) pa je bil 1869—71 učenec ljudske šole, potem pa za njim izigine sleherna sled.^^ Tudi neprestano menjavanje stanovališč kaže na dokaj mizerne razmere v Rupnikovi družini. Ob poroki 1842 ga najdemo v Novem mestu na št. 66, naslednji dve leti v Kandiji 19, 1847 pa prav tam na št. 20. Naslednje leto se je preselil v Bršlin 20. Koliko časa je živel tu, ne vemo, pač pa ga 1855 najdemo v Vel. Bučni vasi 12. 1857 in 1858 je bil na št. 11, nato. pa znova na št. 12. 1865 je stanoval v Mali Bučni vasi 5, dve leti kasneje pa je zabeležen na št. 6.^^ Ce ne gre kje za pisno napako ali nemara za spremembo hišne številke, so Rupnikovi v štiridesetih letih kar desetkrat menjali stanovanje. Dva vira sicer navajata kot bivališče tudi Regerčo vas in današnji Otočec, vendar se to ne zdi verjetno. Dasiravno so podatki po matrikah skopi, pa vendarle zgovorno kažejo, da je v Rupnikovi družini vladala velika mizerija in da je bil godec nemirna bohemska narava, ki ga je življenje premetavalo iz enega kraja v drugega. Da se je vedno držal v bližini Novega mesta, je najbrž vzrok v tem, ker je bil član novomeške meščanske godbe. Najstarejši Dolenjci Rupnika še pomnijo. Ker ni znana nobena njegova podoba, smo navezani na opis starih ljudi. Ti pravijo, da je bil suhe srednje postave. D. Leopold Picigas (1863—1955) se ga je dobro spominjal iz mladih let in ga je 1932 opisal takole : »... bil je srednje velikosti in silno prijazen, dolenjska dobrohotnost in godčeva šaljivost sta mu blažili obraz.«^' Isti je dvajset let kasneje vedel še naslednje ix)drobnoBti: »Trdina se je učil dolenjske govorice pri pivcih, ti so bili gotovo mnogoštevilni^ a meni docela neznani; da se je tudi od Možeta učil^^* je samo ob sebi " Marija (1842 t N. m., umrla ok. 1847), Ivan I (rojstni datum ni znan, umrl 1843 v Kandiji), Frančiška (roj. 1844 v Kandiji, umrla v Mali Bučni vasi 1865), Terezija (roj. 1845 v Kandiji, u 1865 v Mali Bučni vasi),- Ivan II (roj. 184? v Kandiji, u. 1855 v Vel. Bučni vasi, Franc (roj. v Bršlinu 1849, u. 1868 v Mali Bučni vasi), Mihael I (rojstni podatki niso znani, u. 1856 v Veliki Bučni vasi), Mihael II (roj. 1857 v Veliki Bučni vasi, u. tam 1857), Ivan III (roj. 1859 v Vel. Bučni vasi, umrl ?). (Gl- rojstne in mrliške knjige v Smihelu in Prečni.) — V lanskem novembru na Dunaju umrli dr. Leopold Picigas (1863 do 1955) je trdil, da sta Rupnikova sinova Janez in Jože bila njegova sošolca v ljudski šoli 1869/71, toda godec kakega sina Jožeta sploh ni imel (pismo dr. Turku 14. decembra 1932 v novomeški Študijski knjižnici). " Podatki povzeti po matrikah, gl- prejšnjo opombo. " Picigas dr. Turku 14. decembra 1932. "<>¦ Picigasova domneva se je izkazala kot pravilno (prim. Trdina ZD VI, 352, 357). 219 Karel Bačer umljivo; enaiko je marsikatero debelo in neumestno šalo slišal od Mo- žetovega spremljevalca, citraša Prelesnika; ta ni bil izbirčen v svojih besedah in primerih, je kar tje v dan kvasal. Oba sta bila ah pone- deljkih večkrat pri baronbirtu = Beve št. 38, a tudi v Kandiji pri Jakšetu, zTaven mostu. Pivcev je biloi dovolj tu in tam... Ko je banda nastopala, je bilo v prvi versti 5 ali 6 godcev, na krilni rog je igral Pica, peričin sin iz Kandije, a ta je že leta 1873 odšel k mestni bandi v Terst; na njegovo mesto je stopil Kresal; lia basovski krilni rog je godei Papež; ta je bil tudi goslar in dobro izšolan godec; vmes med tema dvema so bili 3 ali 4 klarinetisti: Može = Rupnik, Merše in Mišic; klarinetist Gregorič je odšel 1872 v Metliko. Iz leta 1865 se pač ne morem spominjati, menim pa, da so bili 1865 tisti klarinetisti kakor leta 1870, ki se jih spominjam.«^* Novo mesto je dobilo redno godbo šele 1854. Poprej se je le ob posebnih prilikah sestajalo okoli petnajst godbenikov, tedaj pa so meščani sklenili nabaviti godcem uniforme, kupiti instrumente in najeti stalnega kapelnika, da bi nabiral novince in jih vadil. Deset let po ustanovitvi je moštvo igralo že več stoi arij, čardašev, četvork, galopov, mazurk, uvertur, maršev, valčkov in drugih skladb. Ob sredah po- poldan dn ob sobotnih večerih sO' igrali v mestu. Za to so prejemali osem bokalov vina in za en stari goldinar kruha. Kar so zajslužili pri pogrebih, na plesih, godovanjih, so si godci razdelili, le 1 gold, so morali vsakokrat oddati društveni blagajni.^^ Čeprav je bila godba sestavni del mestne vojaščine, razen kapelnika, člani niso prejemali plače. Leta 1875 so novomeški nemškutarji hoteli po vsej sili mestno godbo spremeniti v fcaziins'ko. Posebno je delal na tem notar For- macher.^^ Namera pa ni uspela, zato je Kazino osnoval svojo godbo, ki pa je štela le šest godcev. Najbrž je bila možnost zaslužka tu večja, kajti tudi Može je pre- stopil od mestne -godbe h kazinski.^' Prav tedaj je Avstrija namesto starih mer in uteži uvedla nove po francoskem vkotu. Novost je med kmeti zbudila veliko nevoljo, kajti bilo se je treba navaditi na nove merske enote, vrh tega na- baviti nova merila, predelati stare tehtnice itd. Kmetje so se bali, da bo novotarija še poslabšala njihov položaj, ta pa je bil prav tedaj slab zaradi gospodarske krize, velikih davkov in številnih bolezni, ki so uničevale ljudi in živino. Splošno nevoljo je lepo izrazil v dolgi zabavljici tudi Može. Pes^m se začenja takole: Nova mera, nova vaga, kdo se je zmislu tega vraga! Literček in kilogram, vem, de bom že spet godjfan. ^* Picigas meni v pismu 30. julija 1954. " N 21. sept. 1864, 312, Trdina ZS IX, 170/1. " N 30. jun. 1875, 220. " Trdina v notesu 16/6. 220 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može Potem, ko omenja nevarnost, da bo novost omogočila še večje iz- koriščanje ljudstva, se pesnik 'znese nad davčnimi izteTJevalci in za- ključi: Jaiz po kolnem kot hudir, ker je vse po novi mer. Mislim, de vse te novice bodo dobre za goljflivce, revež pa boš ubogi kmet, ki boš mogel vse trpet.^^ Možetova zabavljica' se je brž razširila med ljudmi in se je zanjo zanimala tudi oblast. Ob koncu leta 1876 si je Trdina zapisal: »Govori se, da bi bil godec Može tožen radi pesmi na nove mere in uteži, ko ne bi bil zdaj pri kazinski bandi.Vendar tudi to ni po- magalo in Može je moral odsedeti v zaporu 48 nr. Naslednje leto je bila kazinska godba razpuščena in Rupnik se je vrnil k mestni godbi. Posebno dobrodošel je bil Može na obcetih. Kadarkoli so ljudje v okolici Mirne peči pripravljali ohcet, so govorili: Može mora priti! Bil je namreč ne samo spreten godec, ampak tudi priljubljen pri- godnrčar in »fakselmaher« in prav tak človek je ob svatovščinah vedno zaželen. V bogatih hišah so svätovali tudi po ves teden: v torek zvečer se je šlo na kranceljne k nevesti in nato k ženinu. V sredo zjutraj je bila poroka, nato gostija na nevestinem domu. Ko iso odpeljali ne- vesto na ženinov dom, so svati ostali v nevestini hiši, drugi pa so se zbrali v žendnovi in svatovali v nji ves četrtek in včasih še v petek.^® Na take ohceti je prihajal Može s svojimi godci-rogači. Ce so bili godci dobro pogoščeni in plačani, je napravil pesem z napevom vred. Čim bolje so plačali, tem boljša je bila pesem, se spominja Ka- lanec Janez Grabner. Tako je bilo tudi februarja 1880, ko sta se jemala Franc Povše s Podboršta in Uršula Slak z Goriške vasi. Tri dni so se gostili na nevestinem domu, tri dni na ženinovem. Pojedli so pri tej priliki eno kravo, enega prašiča, deset puranov in deset kokoši, ipopili pa 600 litrov vina. Nevestino mater Ano je Može počastil s péto pesmijo: Na Goriški vas se živi za špas, ker imajo vsega zadost. Topolučarca je dobra kuharca pa nam vsem dobrotnica. Nevesti Urši iso veljali verzi: Mela je žennov več, obeden ji nej bil všeč, hitro jih je spravla preč. Počakala bom še, da pride Povše, jaz sem pa zvesta dekle. ¦ Gl. Dolenjski list 4. marca 1955, št. 9 moj članek »Se o Možetovi pesmi o Novi meri in vagi«. " Posneto po Trdinovem opisu običajev v topliški fari 1877 (notes 22/43). 221 Karel Bačer Ženin France je bil žendar, zato mu je godec zapel: ; i On je bil žendar j pa je šparov dnar, bo tud dober gospodar. ' Ko so se poslovili na nevestinem domu, je Može zapel: Pujdemo od let, tam so spet bogat, so tud dobr stara mat. Tamkej na Podboršt smo pKje so moje rožice«. 222 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može pravi ljudski ton, tako da je preprostemu Dolenjcu še danes blizu. O tem sem se labko ponovno prepričal, ko sem, iskaje popolnejše variante, bral ljudem njim neznano besedilo. Na obrazih se jim je bralo zadovoljstvo, nekateri pa so celo pristavili: »Pesmi ne poznam, vendar jo je Može dobro zložil.« Ker ni ohranjena nobena godčeva pesmarica, ni mogoče reči, kdaj je začel ustvarjati. Edini po vsej verjetnosti originalni manuskript (Pesem od Trške gorice) datira šele v 1873, prigodnica ob smrti prosta Arka pa je, čeprav je pet let starejša, nastala tudi šele, ko je bilo Možetu 55 let. Malo verjetno je kajpada, da bi ne pesnikoval že poprej. Kako je ustvarjal? Ljudje trdijo, da je sredi dela na polju odšel v hišo, zložil v nekaj minutah pesem in se gpet vrnil na delo. Sodba bo vsaj glede daljših tekstov močno pretirana. Pesmim je navadno zložil hkrati tudi napev. Kolikor gre za izvirno glasbeno tvornost, mora žal tudi v tej razpravi ostati odprto vprašanje, ker se piscu teh vrst ni posrečilo zainteresirati glasbenega istrokovnjaka. Ljudje so godca imeli radi. Kadarkoli se je zgodilo v okolici kaj nenavadnega, so govorili: »Bo že spet Može katero zložil.« Kljub temu je sodba starih ljudi o bohemskem gostaču prej trda kakor pa priza- nesljiva: »Skladal je pesmi, delal pa ni rad,« ali celo: »Za delo ni bil, pač pa bolj za luksuz.« Možetove pesmi so danes najbolj razširjene v bližini Novega mesta in Mirne peči, to je: v Regerči vasi. Prečni, Mali in Veliki Bučni vasi, Dol. Karteljevem in na Malem Kalu. Na pesnikovi domačiji sami vedo o njem razmeroma malo. Največ pesmi znajo: Miisjak (Regerča vas), Kumljeva (Mala Bučna vas) in Krivčeva (Dol. Kartel je vo). Izkušnja kaže, da so najboljši prenašalci Možetove pesmi godci in cerkvene peVke. Da so se pesmi do danes ohranile prav na omenjenem področju, ni naključje: vezane so namreč nanje že vsebinsko. Nekatere pa so segle tudi daleč drugam. Kolikor mi je znano, je bila Nova mera — nova vaga svoj čas znana na Viču pri Ljubljani, v Dupeljnah pri Lu- kovici na Gorenjskem, v zadnjem času pa še v Bušinji vasi v Beli krajini, na Mirni, v Godiču pri Kamniku in celo med našimi izseljenci v Ameriki. Veliko pesmi se da vsaj približno datirati: najstarejša je po vsej priliki iz 1868, najmlajša iz 1880. Ker se dado. postaviti v ta časovni okvir tudi nedatirane, lahko rečemo, da poznamo le tisto Možetovo delo, ki je nastalo v zadnjih petnajstih letih njegovega življenja. Danes je znamo razmeroma lepo število Možetovih pesmi: 15 v za- okroženi celoti, dve v odlomkih, za tri pa vemo. samo približno vsebino. Poleg tega se mu pripisujejo tudi take, ki so verjetno res sodile v njegov godčevski repertoar, pa po slogu in obliki sodeč nis'ó njegove, naj na tem mestu naštejem tiste, ki se mu po mojem mnenju po krivici pripisujejo: Smrtni glas (=Rožce le ©n čas cveto. Delno se krije s Štrekljevkni št. 6368 s.). Od študenta (Cigan si je zažgal tobak. To je le prevod iz nemščine, gl. štrekelj IV, str. 299, št. 83), Enkrat 223 Karel Bačer je bla ena de'k Ica, Jest s m boga reva iz Kumxovga doma (to je v resnici varianta Vodovnikove, primerjaj Štrekljeve št. 8675 s.). Na Trški gori že dan zvoni (prim. Strekelj, št. 466), Po, Gracu po placu š pancira vojak.^* Pač pai, utegne po mnenju Franca Misjaka biti Možeitova tudi ta ali ona zabel j ena šala izmed naslednjih: Deset zapud (1. zapud, 2. čez plut...). Od hlač (prim. Strekelj 8234), Ž ned a rs k a (Ta žnedarska korajža in njegova učenost). Loterija (laprašujemo vseh z'ijalu), Oklic (Poslušajte ozmanilu). Možetove pesmi so večinoma prigodnice. Osebna vprašanja ga namreč ne vznemirjajo v toliki meri, da bi čutil potrebo po izpovedo- vanju. Dogodek, ki je zbudil splošno pozornost, je razgibal našega pevca in mu izvalbil besedilo, največkrat pa hkrati tudi napev. Njegove prigodnice so nastale največkrat ob smrti mladega človeka ali pa ugledne osebe (novomeški prost, prečenski župnik). V takih primerih skuša biti Može slovesen, skr*bneje izbira podobe in, čeravno je nje- gova beseda okorna, je iskren, prepričljiv. Kot pravi kronist svoje ožje okolice, se seveda od'ziva na vse pomembnejše dogodke tistega časa, zlasti pa ga pretresajo hude elementarne nesreče, ki so v 70. letih teple dolenjsko prebivalstvo in še slabšale njegov že tako hudi gmotni položaj. Take nesreče so: živinska kuga, divje koze ali osepnice, huda toča 1873 in 1874. Bedne razmere na Dolenjskem pa je posebno pre- tresljivo prikazal tudi v pesmi o nabiranju češminja in uvedbi novih mer in uteži, ki so v ljudstvu upravičeno zbujale bojazen, da bodo še povečale izkoriščanje. — Eno pa nas pri prebiranju Možetovih pesmi preseneča, namreč: čeprav je tolikokrat z resnično osebno prizadetostjo opeval smrt mladih fantov in deklet, iščemo v njegovem delu zaman eno samo besedo o njegovi lastni družinski tragiki, ko mu je smrt jemala leto za letom v rani mladosti sinove in hčere. Človeku se skoraj ne izdi verjetno, da bi Može o njih miti enkrat ne zapel. Ali so se nemara te pesmi že pozabile, ker je šlo pač za otroke neznatnega gostača in muzikanta? O tem lahko samo ugibamo. Vsiljuje se tudi misel, da so nekatere Možetove prigodnice nastale po naročilu ali pa vsaj ob misli na plačilo. Stari Kalanec Janez Grab- nar namreč pravi: »Cim boljše je bilo plačilo, tem boljšo pesem je napravil.« Trditev bo treba popraviti v naslednjem smislu: Cim boljše plačilo je bilo pričakovati, tem daljšo pesem je napravil. Vsekakor da misliti tudi dejstvo, da so najdaljše pesmi prav tiste, ki so namenjene ljudem iz bogatejših, največkrat krčmarskih hiš (Rusovi Pei)ci, Bev- čevim hčeram, Povšetovim in Slakovim). Toda plačilo vendarle ni bilo edini vir Možetove inspiracije. Poleg prigodnic, ki opevajo ugledne j še osebe, je zapel tudi veliko takih, za kakršne se ni mogçl nadejati plačila. In prav vanje je Može; vložil vso ^' Smrtni glas navaja kot Možetovo Ana Krivec na Dol. Karteljevem, ostale pa Slavka Ložar iz Novega mesta, nečakinja Ančke Kumeljeve. 224 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može svojo' pesnišiko silo', da lahko rečemo: nastale so iz prave notranje potrebe. To so najboljše Možetove pesmi (Pesem od Trške gorice^ Cešminka). Tudi ne smemo prezreti ostrih zabavljic na Ijndske napake in razmere, predvsem pa na bogatine (Cešminka, Nova mera — nova vaga). V njih je prikaizano ljudsko' trpljenje in odpor proti izkori- ščanju pretresljiveje in odločneje kakor pri marsikaterem umetnem pesniku tistega časa in nemara je prav v tem eden izmed glavnih vzrokov Možetove popularnosti. Zaradi ene zabavljice sO' mu grozili s tožbo, zaradi drage pa je moral celo za dva dni v zapor. Pristen in prav drastičen je Možetov humor v šaljivkah. V njih se posmehuje svojim godčevskim tovarišem (Godčevski hajmatšajn), za- vrača mnenje, da bi točo delali duhovniki (O toči), posmehuje se skopim sorodnikom bogatega Hočevarja, ker niso pogostili godcev, za- bavlja izgubljenemu devištvu, slabi vzgoji otrok (Anton Može), šiba ljubezni željne Novomeščanke, ker žalujejo za odišlimi vojaki, se norčuje iz lišpavih deklet (Od kuge) itd. Tako nam vsebinsko dokaj bogata in pisana Možetova pesem kaže, da je imel resničen pesniški dar pa tudi smisel za dogodke svojega časa. To' je pravi kronist lokal- nega družbenega in družabnega življenja v 70. letih prejšnjega sto- letja, ki zna ubrati zdaj elegičen, zdaj rezek satiričen, zdaj prizanes- ljivo hudomušen ton. Možetova izobrazba je bila seveda zelo skromna., Knjižne besede ni obvladal, tudi vplivov umetne pesmi pri njem ni. Kot pravi ljudski pevec je posvečal vsebini večjo skrb kakor izrazu in obliki. Sploh je na vsebini glavna teža. Toda prav to pomanjkanje posebnih pesniških sredstev je vzrok, da ni nikoli izumetničen in osladen, pač pa trd in raskav. Kljub temu zna ubrati tudi nežnejši ton (Pesem od Bevčevih hčer) in se poslužiti finejše podobe (je mlada ku šiba). Skrb za rimo je minimalna, oprta zigolj na narečni izgovor (farje — viharje, ubijane — pijane); razpostavlja jo enostavno: aabb. Kitica je največkrat štirivrstična, nekolikokrat tudi trivrstična in petvrstična. Najbolj ljubi trohejsko mero. Ko je Štrekelj pripravljal svojo^ veliko zibirko naših narodnih pesmi, vanjo Možetovih ni sprejel, ampak jih je odpravil kot »ne- jiarodne«. Cas je pokazal, da je bila njegova sodba napačna. Ce živi namreč 70 let po smrti preprostega pevca vsaj deset njegovih pesmi med ljudstvom, potem moramo pač reči, da je bil to- v resnici ljudski in. torej tudi narodni pesnik. in. Rupnikove pesmi V naslednjem navajam vse doslej iznane Rupnikove pesmi. Pri že objavljenih omenjam le mesto objave in najskromnejše podatke, pri neobjavljenih pa dodajam tudi tekst sam. Ker je možno, da bi se ta ali ona pesem še kje našla, upoštevam na koncu tudi tekste, ki so nam 15 Slovenski etnograf 225 Karel Bačer znami samo po vsebini. Ker je vse ono, kar se pripisuje Možetu brez trdnega dokaza, omenjeno že v prejšnjem poglavju, je tu kajpada opuščeno. 1. PESEM OD t PROSTA G. JERNEJA ARKOTA Obj. Križ II (1952), 51. Omenja jo Trdina v ZS IX, 174, češ da se ne poje. Strekelj jo je poznal, vendar ne oibjavil, tudi avtor mu ni" bil ' znan (SNP III, 645, št. 85). — Novomeški prost Arko, znanec pesnika Prešerna, je služboval v Novem mestu od 1852 do smrti 1868. 2. PRENAGLA SMRT 1. Revni na svet, ki ne ve popred, kako in kdaj bo treba umret. Al' boš doma, al' boš na pot; nevarnost je povsod. 2. Bio je julija drugi dan, blo je nekaj čez poldan, se je purfel vžgal, ga udaril po glav, leži na tleh krvav. 3. Kdor bi tega ne verjel, gledat gre naj v Karteljev, kaj Francelj prav, k' leži krvav, naglo življenje dal. 4. Rad bi storil sveto spovd, kakor uči cerkvena zapovd. Rad bi sprejel sveto rešuje telo, al' ni ga časa blo. 5. Adijo sestra, ljuba mat, vama želim roko podat; pa, oh, adijo moram rečt, ne vidmo se nič več. 6. Rad bi od znancev slovo vzel, prijatlje kušnu in objel, roko podal, se z bogom sprav, al nagli čas ni dal. 7- Dekleta spletajte krancelna za lepga mladga Franceljna in rožmarin naj bo v spomin, da gre v večno z njim. 8. Od karteljevskih fantov in deklet danes želim slovo uzet. Zbogom ostan ljub ledik stan, sem tukaj pokopan. Pesem je povedala 1954 Ana Krivec, roj. 1895, v Dol. Karteljevem, zapisala Ana Kresal, učiteljiščnica. Znana pa je tudi v MaH Bučni vasi. — Franc Barborič, roj. 1847, se je ponesrečil pri razstreljevanju kamna 2. julija 1870 v Dol. Karteljevem (podatki g. Ivana Kastelca, župnika v Mirni peči). 3. PEISEM OD TERŠKE GORICE 19. JULI 1873 1. Oh Luba Marija Dvica Kakšna je Terška gorica K je bla leipš ku Poradiš letaš pa groizda na dobiš 2. Oh kaku smo bli učas veseli K se je bližela Jeseni usaki se je veseliu de bo ta sladki moštik piu 3. Leitas je pa use dergači Ratali smo usi Berači bodi sabeinek al pa kmet usakmu kaže le pellet 4. Persia je bla strašna ura Ces polle jeinu čez gura strašna Toče velik piš de je jemalu streihe s hiš 226 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može Rupnikov rokopis »Peisem od Terške gorice« (Izvirnik v Dolenjskem muzeju v Novem mestu) 5. Blisik grom jen strašna streila dol od Neba je leteila strašna Toče jen vihar de taciga nej blu še nigdar 6. Nebu strašnu za temneilu Sonce nej «veitlobe jimeilu mialit je blu lubi Kristjan de zdaj bo gvišnu sodni dan 15* 227 Karel Bačer 7. Uzelu je poile gorice nej ostalu polovice tud na drevji ne peres obenga Sadje na Derves 8. Nabo žita nabo Mošta ne enga veselige trošta sliši se le jamer Jok za stoin je deilu naših Rok 9. Reis de bodi(!) dolga zima Ker na bo ga glaska vina žalostna bo tud Spomlat K bo treiba Reizat jen kopat 10. u sak bo jamrau de je suha zraven bo še malu kruha le kakšni drobni krumper še kumej bo dobiu kater 11. Neikater kolneje le Farje zavol Toče jen viharje jest pa mislim use dergač zakaij nas Bog taku korabač 12. Neikater Člavik je huiš ku zvina kader se na pije vina Nebu zemlo je prekleu za tu je vinu Bog od uzeu 13. pride kletu ubijane deilajo seme pijane na meiist debi Častil Boga pa še Drugem meru na [da] 14. Kaj Pomaga Farje kleti ne Sabeineki ne kmeti prosimo lubiga Boga de nam spet dobra leitna da 15. de nam večni Bog ob varje strašne toče jen viharje nam požegna spet zemlo de terta Spet Radila bo 16. De bi lubu vince Rodilu jen debi žita blu obilu lubu zdravje! dej nam Buh jen tud leta potreibni kruh amen I Rupnik Besedilu je dodan notni zapis (gl. sliko!). — Prepis je narejen po izvirnem rokopisu, ki je last Dolenjskega muzeja. — Eno varianto si je zabeležil 1874 Jože Bercer iz Št. Ruperta, toda brez navedbe avtorja. Od njega si jo je prepisal Trdina v notes (14/19—21). Objavljena je v Dolenjskem listu 19. novembra 1954, št. 46.' Pesem poznajo vsaj v odlomkih številni Dolenjci in jo pripisujejo Možetu. Avtor je tako rekoč prepesnil poročilo o neurju iz Novic 23. julija 1873. 4. OD KUGE NA DRUGI STRANI KRKE 1. Letos so res vse nadluge Sliš se tud od žvinske kuge Pri ljudeh strašne koze Dost lepih ljudi ekaze. 2. Tudi dosti jih pomorijo Ce ljudje se prehladijo Sliš se zmiraj čez vasi Dase smrtni zvon glasi. 3. Tam stoje vojaške straže Ker se žvinska kuga kaže Ob žvinca je vbogi kmet Ne ve se reveš kam udet. 4. Eni nalašč se lepotičje in si mažejo obličje Bog tega noče trpet Iz kozam je strafai svet. 5. Tudi že vsaka pasterka vse kikle si pošterka Zmeša si na glav lase kob zletele ven ase. 6. Mislim da zavol tega vraga je tako šenica draga Namest zrna je le snit ki je tulk šterke na rit. 7. Nektera pride z revne koče Šroka, kot da pav ropoče Nima kruha ne soli Samo obroč jo veseli. 8. Kob vstala bi zdaj zgroba mat Nab je mogla več poznat Ce je bla kdaj njena hčer Kadar se kikl našopir. 228 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može 9. Poba komaj tolk odraste Deše dobro krav ne pase Ze mora imeti dnar De se kup en par cigar. 10. Kob se zdaj naš oče zbudil kako bise strašno začudil Kam se je spreobrnil svet V temu času, majhnih let. 11. Tam se spet nakter vpira Hoče imeti novo vero Kaj bo reku Buh tastar On mogočni gospodar. 12. Ce bo on kaj dolg odlašal Tu ga nej nobeden piašav Nove vere učenik So študirali pri Bik. 13. Oh Ljub nebeški Oča Kako se čudno svet obrača Samo solnce ondukaj gre Koder Bog ukazav je. 14. Drugo je pa vse drugače Vse sorte revščina nas tlače Usmili se skoraj Bog čez nas Daj nam učakat bulši čas. Po pripovedi svojega očeta Antona zaipisal približno 1904 njegov sin Franc Florjančič v Št. Petru (Otočcu). — Zanimivoi je, da navaja Štrekelj v SNP IV, str. 300, pod št. 92 in 129, prvo in šesto kitico kot začetni kitici dveh pesmi »godca Rupnika iz Novega mesta«, kar je seveda napačno. Iz zapisa A. Mrvarjeve, učiteljiščnice, ki ga je napra- vila 1954 v Podgorju, vidim, da je pesem znana delno še danes, vendar se je strnilo v eno pesem troje kitic naše št. 3 in troje št. 4. Pesem Od kuge... je nastala verjetno po 27. avgustu 1873, kajti tega dne so Novice poročale o slabi letini in hudih kozah na Dolenj- skem. Živinska kuga ali »turška goveja kuga«, kakor jo imenuje no- viško poročilo, je razsajala najprej na Ogrskem in Hrvaškem ter v Slavoniji, nato pa so jo zanesli na Gorenjsko, v Krško vas in litijski okraj. Tri milje daleč naokoli od okuženega kraja se je po tedanjih predpisih smatralo za okuženo področje in ljudje so se smeli ganiti iz tega ozemlja le, če so se prej razkužili. Baje je kuga razsajala 1873 le na desnem bregu Krke, zato tak naslov pesmi. Kakor navadno, je tudi v tej prigodnici Može porabil priliko, da ošvrka napake časa. Dekleta in žene so imele namreč navado, da so si po tedanji šegi škrobile spodnja krila s pšenično moko, namočeno v vreli vodi. To razsipavanje v času slabih letin Može hudomušno navaja kot Vzrok, da je pšenica tako draga. 5. O TOČI Te salamenske coprnce so uržah, da smo srotice, ker tolko toče narede, de vsako leto gre. Pa tega ni blo nikdar poprej, kot zdaj te leta dvej, pa nekater modri možje za resnico to drže, da točo dela far. Pa tega nej blo še nikdar, hudi veter in sape pa nam točo narede. Povedal 9. julija 1953 Franc Misjak. — Toča je na Dolenjskem posebno v vinorodnih krajih običajna stvar, toda nepopisna škoda, ki jo je napravila dve leti zapored, 1873 in 1874, je ostala še do danes 229 Karel Bačer Živa v ljudskem spominu. Ker so kmeta prav tista leta teple še druge nadloge (slaibe letine, osepnice), so vraževerni ljudje videli vzrok nesrečam v pregrešnem življenju ali pa so dolžili krivde škrata, coprnice in celo duhovnike. Sploh je bila močno razširjena vera, da delajo točo duhovniki. O tem govori večkrat tudi Trdina (gl. ZD VI, str. 360—1). Može je torej napravil pesem o toči, ki je divjala 19. ju- lija 1873 (naša št. 3) in 12. avgusta 1874 (št. 5). 6. PEISEM OD 3 BEUČEVIH HČER 1. Leipi spomladni čas Vesel je za nas Rože lepo cvidajo Tički leipo pojejo pa le maihni čas 2. pride zima mraz z beižijo od nas U Druge dežele So tičce z beižale Nej jih več pernas. 3. Tud pred peteimi leit jest slišen sem peit Tri mlade sestričce Vesele ku tičce Nej jih več na sveit 4. Z leteile so preč Al nazaj nič več K nam ne perletijo zemle jih pakrije Za u selej so preč 5. Pepca gre nar prejt že pret peteim leit Je sveit za pustila dvej sestri pustila Še zdrava na sveit. 6. Kumej leita Dvej Preteiclu še nej Maričko ta drugo Spet djal smo jo u trugo U merle so dvej 7. Stara osnaist leit Ku pepca papreit Je mogla u mreiti U osnaistimu leiti Za pustit ta sveit 8. Johana še zdej Tu mislila nej . e zdrava ku riba , e mlada ku šiba spet u merla je zdej 9. Spet ces leite dvej Pretekla je zdej Leži spet Johana Spet osnaist leit stara Ku preit une dvej 10. Johana nar mlaiš Jumel b je bli rais Use premožeine Za nenu živlejne Use dal bi bli rais 11. Oh preuboga mat spet mora jokat Oh pre ubogi oče Solzice pre toče Neč nej zpomagat 12. Dnarje jen blagu Use nič nej bagu Use hitru mine Ku dim u luft zgine I nikjer ga nej blu 13. Pagleite sestric Tri leže u stric Po osnaist leit stare So djane na pare ureidnu je solzic 14. Kdur misli na sveit Pre usaka [ = previsoko] leteit Kaj peismico mojo To večkrat za poje Z paznau bo ta sveit 15. Doniš vas peilam K tej mladi Johan Pagléite vam kličem Fantam jen dekličem Taku bo tud zvam 16. Tri mlade sestre Zdej u grobu leže Vse mlade ku Rože Use leidik bres može U večnost so že 230 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može 17. Počivaite u mer Use tri lube hčer Za leip stan dekliški nij krancel deviški Bo večnu za cer 18. Spreimil smo leipu Use tri taku Obema naveisto Iz noviga meista Je neismo taku 19. Vaš ženen nej bo Ta kris nad glavo Počivaite srečna Per nemu na večnu On zbudu vas bo Pesem danes ni več znana. Rokopis, ki ga je napravila oikorna kmečka roka, je 1918 podarila Frančiška Kušljan iz Kandije dr. A. Turku in se hrani v njegovi zapuščini v novomeški Študijski knjižnici. — Jožefa, Marija, Jokana so bile hčere Ivana Bevca, lastnika hiše št. 38, kjer se je po domače reklo pri Baronbirtu. V to krčmo je zahajal ob ponedeljkih tudi Može. — Vse tri Bevčeve hčere so umrle za jetiko: Jožefa, stara 18 let, 1869; Marija, 18 let, 1872; Johana, 17 let, 17. sep- tembra 1874. Tedaj je nastala tudi Možetova pesem. 7. CEŠMINKA Objavljena v Dolenjskem listu 7. januarja 1955, št. 1, po prepisu dr. Turka, ki ga hrani Študijska knjižnica M. Jarca (ms 1/VIlI, 26 c). Izvirnik je podaril 1932 dr. Leopold Picigas Dolenjskemu muzeju in je zîdaj izgubljen, ohranjen pa je Turkov prepis. — Pesem je nastala v 70. letih, ko so si ' revni ljudje pričeli služiti kruh z nabiranjem češminja in ga prodajati v mestu. Cešminka je nastala pred zimo 1876/77, kajti tedaj si je Trdina zapisal v beležnico: »Narodni pesnik Može sedel v zaporu 48 ur radi satire, ktero naredil v dolgi slani pesmi na nove mere in uteži. Ze pred mu se grozil s tožbo trgovec Güstin, ker ga je počastil z 2 pesmama, v eni radi lova... in pa radi nakupovanja češminja.« (Notes 16/14.) 8. LETA 1876, KO JE ODŠEL ZADNJI JÄGERBATALJON IZ NOVEGA MESTA N» 19 Bilo je sredi meseca aprila ko so po celem mestu Babe za upUe. Šu bo iz Mesta Bataljon kjer svojga nikdar več vidla nebom. Katere so bile bolj ta friške so' šle žnim skoz gori do Šiške. Ene celo do Trebnje katere so bile bolj potrebne. Ene do Mirne peči nazaj pa iz solznimi očmi. Katere so bile pa ta namarne pa samo okrog Kasarne pa leze koker duh pa se tiplje po Trebuh. 231 Karel Bačer Zapisal Franc Misjak 1952. Dr. A. Türk s'i je 1934 zabeležil vari- anip, obsegajočo 14 verzov. Začenja se: »Sedemnajti dan aprila...« in konča s kitico, ki je jaz nisem nikjer slišal, dasi je pesem precej znana: Treba bo zibiko pa tudi cibiko. Zdaj pa dalmatinske cure boste 'mejle zlate ure. Zdej pa le Dalmatince pobi j te pa kmal' nazaj prite! (Turkova ostalina v novomeški Študijski knjižnici, ms l/II, 60.) Tudi Trdina je na svojevrsten način glosiral odhod vojakov iz Novega mesta: »Odšedši zibnarji (7. batalj. lovcev) zapustili so tu 14 izibnarokov.« (Notes 16/3.) ' 9. NOVA MERA - NOVA VAGA Ena varianta te pesmi je objavljena v Dolenjskem listu 3. decem- bra 1954, št. 48, druga pa 4. marca 1955, obakrat s komentarjem. Prvo kitico navaja kot »nenarodno« Strekelj v SNP IV, str. 307, št. 233, ven- dar brez avtorjevega imena. Pesem je nastala 1876, ko je stopila v veljavo uredba o novih merah in utežeh. To je najbolj razširjena Rupnikova pesem. Med 1880 in 1897 je bila znana na Viču pri Ljubljani (sporočilo prof. J. Jarca po pripovedi njegovega očeta), kasneje pa še v Dupeljnah pri Lukovici (vikar I. Gerčar v Prečni). Ko je Dolenjski list 3. decembra 1954 pri- nesel krajšo varianto iz Regerče vasi, se je oglasila z obsežnejšo med drugimi tudi naša rojakinja- Josephine Kral iz Chicaga, kakor si jo je zapomnila po pripovedi svojega očeta Jožefa Kulovca, godca iz Uršnih sel. — Dr. Milko Matičetov pa me je opozoril, da je pesem znana tudi v Godiču pri Kamniku. Tam si je namreč 1. aprila 1951 zapisal dr. Emi- lijan Cevc naslednjo varianto, ki mu jo je povedal devetdesetletni Rezmanov oče: Pešam od ta novah mer Paršu je zagorska vetar, I parnesu je parsneti metar. Litar, metar, kilogram, - tega vraga ne poznam. Mansi mera, manši vaga, xdo s je zmislu texa vraga, ker tega vraga na poznam. ^ 10. NA GORIŠKI VAS Zapela Ančka Kumljeva 24. januarja 1956, stara 75 let, objavo glej spredaj. Varianta, ki jo je pKJvedal Leopold Povše (roj. 1881) leta 1954, je objavljena v Dolenjskem listu 10. februarja 1956, št. 6. Čeprav je. 232 Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik-Može Povše sin ženina Franca, ki mn je Može na svatbi pel, se 25cli, da je besedilo Kumljeve vernejše. — Ker .je bila ženitev 3. februarja 1880, je tedaj nastala tudi pesem. 11. PRELEPA SO MLADA LETA Oj, spomladna rožica, kako hitro vene, leta Pepce Ruisove naglo so minule. Stara komaj dvajset let, dopolnila že ta svet, danes mogla je umret, danes mogla je umret. Skupaj že se zbirajo njene tovaršice, rožice nabirajo, nosjo skup cvetlice. Lepi zelen rožmarin za nedolžnih let spomin pa bo šla v večnost z njim, pa bo šla v večnost z njim. Kaj pa naj jaz za spomin podam vam, fantje in dekleta? — To naj vam bo v spomin. za vaša mlada leta, ne bodite brez skrbi, če vas naglo smrt dobi, če vas naglo smrt dobi. Že zvonovi mil' pojo, že je poravnana, krsta je pripravljena, j'anxa je skopana. Štirje fantje fist možje, pušeljčke pripenjajo, jo k pogrebu nesejo, jo k pogrebu nesejo. Vsi farmani in farmance, ki ste me poiznali, mene ne pozabite, ko v grob me bojo djali. Vsi me pridte pokropit in do groba me spremit ' in do groba me spremit. Pesem je zapela 21. oktobra 1954 61-letna Ana Krivec v Dol. Karte- ljevem, zapisala učiteljiščnica Ana Kresal; spada med najbolj razšir- jene Možetove pesmi. — Pepca je bila bei 1% gruntarja Franca Rusa, po domače Sosedca, ki je gospodaril v Mirni peči št. 17, kjer je danes Potočarjeva gostilna. Pepca se je rodila 1855 v tretjem Rusovem za- konu in je umrla 8. marca 1880, stara pet let več, kot ji prisoja pesem. Kakor pripoveduje Trdina, ki je Rusovo igostilno večkrat obiskal, so bili to taki bogatini, da se kmetje niso upali snubiti razvajenih hčera. (Podatke iž matrik mi je poslal žup. npr. Ivan Kastelic iz Mirne peči.) ' 12. ANTON MOŽE Anton Može je imel sine tri Vsi so študirali v Kresi naučili so se naj pred da znajo vsaka vrata brez Klučev odpied. Imel je tri sestrice vse so bile žive tiče. Prva je bila Jerca ta je vzela Konjederca Dve so pa ledig ostale pa so se obej skurbale. Zapisal Franc Misjaik 1952. Po njegovem mnenju bi se ta zabavljica nanašala na godca samega, kar pa ne drži, ker ni bil Anton. Za kate- rega Možeta gre, mi ni znano. — Možetovi sinovi so se učili v Kresiji — 233 Karel Bačer pom&ni, da so Ibili zaiprii, kajti v tej zgradbi (danes prostori novomeške Studijske knjižnice) je bilo od 1850 več let okrožno sodišče. Konje- derci so se pisali za Erbežnike in so stanovali v Kačji ridi (Potočna vas). 13. GODČEVSKI HAJMATŠAJN Povedal Franc Misjak 9. julija 1955, objava v Dolenjskem listu 10. februarja 1956, št. 6. 14. SMOLINJSKI ROŽMARIN Snoč m je ukraden rožmarin, po celi vas sem šla za njim, sej kdor ga je ukral, ta bo plačal, da se bo v hlače usral. Šla sem gori k Debevc, al kaj m je povedal ta prokleti bebe: »V rit me piš ti in tvoj rožmarin, še rit s na brišem z njim!« Zraven je pa bla ena Blatnica: »Jest pa eno kahlco imam, k t' jo iz srca rada dam, pridi po njo pia ga boš posadil sam!« Povedal 9. julija Franc Misjak kot Možetovo in je anana tudi v Dol. Karteljevem, kar bi domnevo potrjevalo. V Prečni sem čul, da je pravi naslov Smolinjska Katrica. (Prim. tudi št. 296 v Glonarjevi .Slo- venski pesmarici, Lj. MCMXL.) — Po Misjakovi razlagi je Debevec kmet Lenart iz Smolinje vasi, Blatnica pa pravo ime. 15. OH PREZALOSTNA NOVICA Oh prežalostna novica Od gospoda Janeza. Kako so bli oni nesrečni na svetega Tomaža dan. Ko so zjutraj zgodaj vstali, prva misel je bla ta, k Svetmu Križu it mašvati za dušico rajnega. Meli so enga konjiča bistrega in zalega, ni se bal nobenga griča, kamorkol zasedli ga. Kojnič je začel dirjati in pa močno ke navzdol, mogli so dol ž nega pasti in to bridko smrt storit. Zdaj mi pa pri farni cerkvi že zvonovje mil pojo, ker našga dušnega pastirja zdaj k pogrebu nesejo. Povedala Ančka Kumljeva 23. februarja 1954. Pesem se poje. Po njenem mnenju se pesem nanaša na nekega prečenskega duhovnika, ki je tam služiboval pred Janezom Bačnikom, se pravi pred 1844. Po mnenju starih ljudi v Prečni pa gre za dogodek, ki se je pripetil pri Žužemberku (sporočilo vikarja 1. Gerčarja). Ker pa je pesem znana na več krajih, se mi vendarle zdi verjetnejša navedba Kumljeve, ki trdi, da je gospod Janez hotel pojezditi k podružnici sv. Križa na Gor. Kamencah, pa se je ponesrečil pri potoku pod Hudim. 234 Dolenjski ljudski pesnik in godec lyan Rupnik-Može 16. O JANEZU HOČEVARJU (FRAGMENT) hodil je okol otožen — mislil' smo, da je francožen itd. Pesem je nastala 1872 in danes ni več znana. Gornja dva verza je poslal 14. decem!bra 1932 dr. L. Picigas dr. A. Turku kot Možetovo in pripomnil: »Dne 23.2.1872 je umrl Janez Hočevar, Antonov brat!, najbogatejši meščan; z godbo so ga spremili na pokopališče; ker pa godci niso dovolj (Može pravi: nič) prejeli, je ta zložil smešilno pesem na Hočevarja.« — »Francožen« pomeni: spolno bolan. 17. FILIPA, JANEZA BERGAN ... (FRAGMENT) Filipa, Janeza Bergan, jih ni več, sta šla drugam... Zapisala 1955 po pripovedi svoje matere A. Murgelj, učiteljiščnica, doma na Daljnem vrhu. — Janez in Filip Lokar, p. d. Berganova, sta bila doma v Gor. Karteljevem št. 3, Filip je umrl 4. oktobra 1875, star 15 let, Janez pa 24. decembra istega leta, star 19 let. (Sporočilo žup. upravitelja v Mirni peči 1. Kastelca.) Naslednje tri pesmi niso znane niti v odlomkili, zato sem jim dal naslov jaz, kakor sem to storil pri št. 16 in 17. 18. O TRGOVCU GUŠTINU, KI JE USTRELIL MAČKO NAMESTO ZAJCA Trdina si je zapisal 1876/77 v notes: »Že pred mu se grozil trgovec Güstin, ker ga je počastil... radi lova (ustrelil bil je mož na šmibelj- skem polju mesto zajca mačko...)« (16/14). Gušitin je imel trgovino v Novem mestu v današnji Kopačevi hiši na Glavnem trgu 4, in je kupoval od siromašnih nabiralcev češminje. V Češminki mu je Može vzdel ime Agoštin. 19. KAKO SO V TRŠKI GORI GROZDJE KRADLI Pesmi se sipominja Franc Jaklič, roj. 1875 v Veliki Bučni vasi, vendar besedila ne zna, prav tako ne njegova sestra Ančka Kumljeva. 20.'O KUHARJU Z GOR. KARTELJEVEGA, KI STA GA UMORILI ZENA IN HCl Pesmi se spominja godcev pranečak Jože Rupnik, današnji go- spodar na Malem Kalu št. 5. Morilki so za kazen obesili v Marofu v Novem mestu. 235 Karel Baćer Résumé UN POETE ET MUSICIEN POPULAIRE DE BASSE CARNIOLE L'auteur trace le portrait d'Ivan Rupnik dit Može, musicien et chan- teur populaire de Basse-Carniole, qui vivait au 19e siecle aux environs de Nodo mesto. Bien que plus que 80 ans se soient écoulés de sa mort, ses chansons sont, aujourd'hui encore, fort en vogue parmi le peuple de la contrée de Novo mesto, La plus fameuse, tuNouveau poids — nouvelle mesurer (Nova mera — nova vaga, satire contre le systeme métrique) s'est répandue meme plus loin; on la connaissait et on la connaît meme encore aux environs de Ljubljana, en Car- niole Blanche et meme parmi les émigrés Slovenes a Chicago. Jusqu'aux temps récents, les historiens de littérature et les ethnographes ignoraient iexistence de Rupnik. C'était a tort, car par Timportance de son oeuvre et par sa popularité, Rupnik appartient au meme rang que les poetes déja longtemps célebres Kračman et Kančnik. Excellent connaisseur du peuple de Basse-Carniole, l'écrivain Ivan Trdina lé mentionne, a plusieurs reprises, dans ses écrits et dans ses carnets personnels. Toutefois, dans la revue i-Omika^, ou il parle dune maniere assez détaillée des poetes populaires de son temps et appartenant aux environs de Novo mesto, il n'en fait mention que par une breve remarque sans meme citer son nom. Malgré cela, de tous les poetes dont Trdina parle, le nom et l'oeuvre du poete anonyme de Bučna vas, Ivan Rupnik, ont gardé, jusqu'a présent, parmi le peuple, la plus grande popularité. Karel Strekelj, auteur du recueil le plus important de chansons popu- laires Slovenes (4 vol., 1896—1923), connaissait bien l'oeuvre de Rupnik, mais il n'a publié que trois de ses chansons, et cela encore en fragments, étant d'avis qu'elles n'étaient pas