I N F O R M A TOR gorenje GOSPODINJSKI APARATI. NOTRANJA OPREMA. PROCESNA OPREMA. ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA. COMMERCE. SERVIS. RAZISKAVE IN RAZVOJ. INTERNA BANKA. MALI GOSPODINJSKI APARATI. ELEKTROKOVINARSKA OPREMA. DSSS SOZD V tozdu Štedilniki Gorenja Gospodinjski aparati izdelajo dnevno od 1.900 do 2.100 štedilnikov in vgradnih aparatov. Skoraj 85 odstotkov skupne proizvodnje namenijo kupcem v ZR Nemčiji, Sovjetski Zvezi in v Veliki Britaniji. Zaradi povečanega popraševanja po teh aparatih na domačem tržišču bodo njihovo proizvodnjo v februarju in marcu še povečali. Manj predlogov, zato pa več rešitev Največ izdelajo mešalnikov ^ delovni organizaciji Gorenje Mali gospodinjski aparati v Nazarjah so lani izdelali 1,166.234 malih gospodinjskih aParatov, od tega so jih dobro polovico, kar 604.750, namenili za tuje trge. Vrednost celotne proizvodnje v jetu 1988 je 44 milijard 435 milijonov dinarjev, za izvožene izdelke pa so lani iztržili 9,726.000 dolarjev. V Nazarjah so lani izdelali največ mešalnikov, kar nad 445.000 od katerih so jih skoraj 265.000 naredili za izvoz. Velika je tudi proizvodnja rezalnih strojčkov. Od skupno skoraj 290.000 50 jih za tuje kupce izdelali nekaj ječ kot 214.000. Kavnih mlin-ckov so proizvedli dobrih 233.000, od tega za izvoz skoraj 100.000, Tehtnic so izdelali več kot 95.000, od tega za izvoz dobrih 10.000. Podstavkov za mešalnik več kot 30.000, za izvoz nad 4.000. Varilnih strojčkov 67.000, za izvoz 13.000. Izdelali so še več kot 55.000 ur in budilk. Za letos predvidevajo, da bodo 'zdelali skupno 1,300.000 malih gospodinjskih aparatov, od tega 696.000 za prodajo na tuje trge, s čimer naj bi zaslužili več kot 19.5 milijona dolarjev. H.J. V delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati so v letu 1988 prejeli 218 inovacijskih predlogov, vendar so jih skupaj obravnavali kar 1.114, večino še iz leta 1987, ko je bila organizirana množična inovacijska akcija Predlagaj nekaj koristnega. Med obravnavanimi predlogi je bilo 174 tehničnih izboljšav, kot "koristni predlog” je bilo okarak-teriziranih 414 prijav. Komisije v tozdih so skupaj zavrnile 369 predlogov, medtem ko so v proizvodnji lani realizirali kar 390 sprejetih inovacijskih predlogov. Skupna gospodarska korist od inovacij v letu 1988 je 4 milijarde 578 milijonov dinarjev, avtorjem pa so izplačali 196 milijonov dinarjev nagrad. Tako kot leto prej, je bilo tudi lani največ predlogov v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika, kjer so iz vseh obratov prejeli 96 inovacijskih predlogov. V tozdu Pralno-pomivalna tehnika so prejeli 50 inovacijskih predlogov, Štedilniki 31, Galvana 15, Kondenzatorji Rogatec 12, Kompresorji Črnomelj 8 in v DSSS Gorenja Gospodinjski aparati 6 inovacijskih predlogov. H.J. Nov dosežek domačih strokovnjakov ^ delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja So se pred dobrima dvema letoma lotili razvojne naloge za izdelavo nove šasije — nosil-nega ogrodja za sestavo elektronskih elementov televizijs-*e9a sprejemnika. Nova šasija bo postopoma zamenjalo Koertingovo šasijo K 11 In predstavlja lep dosežek domačega znanja in usmerjenega 'novativnega dela v tej delovni organizaciji. V novi šasiji G 2 je vgrajenega manj materiala, hkrati pa bo omogočila vgradnjo novejših sestavnih delov in integriranih vezij. sestavnih delov, ki se proiz-vajajo velikoserijsko. Prirejena je za različne izvedbe aparatov, od csnejših do dražjih, za različne slikovne cevi, za nov večstranski teletekst in podobne podatke. Prednosti je še več, zlasti pa omenjajo povečano kakovost in zanesljivost delovanja televizorjev. Več bo strojenega dela in s tem bo povečana tudi produktivnost, saj bodo dnevno lahko izdelali 600 aparatov, kar je za 200 več kot je sedanja poprečna dnevna proizvodnja. Prve televizijske sprejemnike z novo šasijo bodo izdelali že v februarju 1989. To bo testna serija 100 aparatov. Ničelno serijo bodo izdelali maja 1989, to bo 500 aparatov, in še pred kolektivnim dopustom nadaljnjih 1.000 barvnih televizijskih sprejemnikov z novo domačo šasijo. Po kolektivnem dopustu naj bi postopoma povečevali proizvodnjo tako, da bi v letu 1990 proizvajali le še televizijske sprejemnike s šasijo G 2. H.J. Nova šasija G 2 - manj materiala, več možnosti vgradnje elektronskih elementov Kmalu enkratno žganje ploščic V obratu Keramika tozda Gradbeni elementi Gorenja Notranja oprema že potekajo priprave na ponovno prenovo proizvodnje keramičnih ploščic. Ob nezmanjšani proizvodnji že zdaj visoko kakovostnih ploščic bodo v kratkem prešli na tako imenovano mono žganje. Doslej so jih žgali dvakrat. Po prenovi si v tem obratu obetajo precejšnje prihranke energije in tudi manjšo porabo materiala. Delo bo še manj naporno, kar bo omogočila predvsem večja avtomatiziran-ost proizvodne linije. Sicer pa so lani izdelali 50.000 m2 keramičnih ploščic več, kot so si zastavili z letnim delovnim načrtom, ki so ga presegli za 4 odstotke. Pri tem seveda niso pozabili na ustrezno kakovost izdelkov, ki so jih tudi na tuje prodali več kot 400.000 m2, skoraj dvakrat toliko, kot so sprva načrtovali. D.R. Skrb za razvoj V tozdu Kompresorji Gorenja Gospodinjski aparati v Črnomlju smo v letu 1988 dosegli nov uspeh v prizadevanjih za še boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, saj so tudi potrebe po kompresorjih narasle. Tako je 167 zaposlenih izdelalo 763.488 kompresorjev, s čimer smo dosegli letni delovni načrt in povečali produktivnost v primerjavi z letom 1987 kar za 17,5 odstotkov. Izkoriščenost delovnega časa je še vedno med najboljšimi v naši delovni organizaciji. Tudi zastoji so bili minimalni, kar je omogočila redna oskrba z materialom. Ob prehodu v novo leto pa bi radi opozorili tudi na našo razvojno perspektivo. Ekonomska uspešnost je odvisna predvsem od cen vhodnih materialov, na kar pa nimamo neposrednega vpliva. Tržna uspešnost proizvodnje kompresorjev je odvisna predvsem od nabavnih cen elektromotorja in obdelanih ulitkov za črpalno grupo, kar predstavlja več kot dve tretjini vrednosti kompresorjev. Belizar Dujec Spodbujanje prodaje Lanskoletna prodaja Gorenjevih velikih in malih gospodinjskih aparatov, elektronike in notranje opreme je bila navkljub zmanjšani kupni moči sorazmerno uspešna. Lani so delavci prodaje in maloprodaje Gorenja Commerce prodali na domačem tržišču blizu 300.000 hladilno-zamrzovalnih aparatov, 250.000 pralnih in pomivalnih strojev, nad 78.000 štedilnikov in 43.000 vgradnih ku-halnih aparatov. Letni fizični načrt prodaje, ki je bil enak letnemu količinskemu načrtu proizvodnje, so tako presegli za 13 odstotkov. V istem obdobju so prodali dobrih 570.000 malih gospodinjskih aparatov in letni prodajni načrt presegli za 2 odstotka; 73.000 barvnih televizorjev, več kot 5.200 videorekorderjev in nad 25.000 video kaset, ki niso bile planirane. Pomeni, da so letni fizični načrt prodaje izdelkov Gorenja Elektronika široka potrošnja presegli za dobrih 63 odstotkov. Načrtovana prodaja izdelkov notranje opreme je bila prav tako presežena. Prodali so 29.000 kopalniških in 105.000 kuhinjskih elementov, 2.200 kopalniških garnitur in skoraj 960.000 m2 keramičnih ploščic. Lanskoletno prodajo velikih gospodinjskih aparatov so, po besedah odgovornih delavcev prodaje, morali zavoljo nenehnega padanja kupne moči prebivalstva in rasti inflacije spodbujati s posebnimi prodajnimi ukrepi, predvsem s spremembo roka neto plačila. Vse to nedvomno zmanjšuje neposredne finančne učinke prodaje. Ugotavljajo tudi, da se prodajno tržišče oži na razvitejše predele države, da ga ponekod skorajda ni. Čeprav obstajajo potrebe po teh izdelkih na tržišču,pa jih, kot ocenjujejo, ne bo mogoče aktivirati brez dodatnih prodajnih spodbud v tem letu, sicer bo lanskoletna raven količinske prodaje teh izdelkov težko dosegljiva. Zanimiv je visok porast popraše-vanja in s tem prodaje izdelkov elektronike široke potrošnje, saj so lani v novembru in decembru poslovali brez zalog. Prodajo teh izdelkov je prav tako spremljalo nihanje popraševan-ja, ki so ga s prodajnimi akcijami učinkovito obvladovali. Vse kaže, da so k tako povečanemu popraševanju po Gorenjevih te- Pogumneje do kupca ust No in Redno proizvodnjo in izboljšave na toplotnih črpalkah so v Gorenju Servis spremljala še razvojna snovanja za preoblikovanje, racionalizacijo in posodobitev sistema za segrevanje sanitarne vode z energijo iz okolja. Razvili so in izdelali prototipe toplotnih črpalk toplotne moči 7, 10 in 15 kilovatov, ki lahko s toploto iz okolja segrevajo večje količine sanitarne vode ali stanovanjske prostore. Meritve so potrdile predvidene tehnične in levizorjih, ki so na domačem tržišču v najvišjem cenovnem razredu, predvsem prispevali njihova kakovost, sodoben izgled, tehnična dovršenost in izbira. To bo ob nadaljnji širitvi ponudbe, ustreznih prodajnih pogojih, zanesljivem in oskrbljenem servisu dobra osnova za uresničevanje letošnjega pogumnega proizvodnega in prodajnega fizičnega načrta 110.000 aparatov elektronike in s tem nadaljnjega dviga tržnega deleža, ki je sedaj večji le še v Elektronski industriji Niš. V prodaji skupaj z Gorenjem Elektronika Široka potrošnja napovedujejo bitko za zmanjšanje stroškov po enoti, natančno planiranje proizvodnje po zahtevah tržišča in s tem boljšo finančno učinkovitost proizvodne in prodajne funkcije. funkcionalne kazalce uporabnosti in delovne učinkovitosti tega sistema. Kmalu bodo začeli poskusno serijo, v aprilu pa jih že čaka proizvodnja za znanega kupca. Največje zanimanje za vgradnjo teh sistemov so pokazale hotelske organizacije ob jadranski obali kot tudi lastniki stanovanjskih hiš. V Gorenju Servis menijo, da njihovi sistemi za segrevanje sanitarne vode ali stanovanjskih prostorov s prednostmi kot so 50 odstotno varčevanje primarne energije, čisto okolje, tiho delovanje, majhne dimenzije in druge, imajo prihodnost na tržišču. Sami morajo še več storiti za bolj okrepljen in pogumen tržni nastop, s katerim bodo širše množice seznanili z vsemi lastnostmi in prednostmi teh sistemov glede na vse dražje primarne vire energije. Za letos načrtujejo ponuditi tržišču 10 sistemov različnih toplotnih moči. Dušanka Založnik Gr stri odi de d rt Po ko Proizvodnjo prilagodili potrebam Prodaja malih gospodinjskih aparatov je potekala zadovoljivo in po načrtih, vendar, kot poudarjajo v prodaji, bo treba obogatiti izbiro programa ur. Proizvodnja izdelkov Notranje opreme za znanega kupca je že uveljavljen kakovosten element učinkovite proizvodnje in trženja. Dušanka Založnik Proizvodnjo programskih stikal v Gorenjevem obratu v Slovenski Bistrici so prilagodili potrebam lastnega tozda Pralno-pomivalna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati. Tako sedaj dnevno izdelajo 1.350 programatorjev. Zmanjšana proizvodnja je pomenila tudi manj dela za zaposlene v tem obratu. Zato so se odločili, da 37 delavcev od skupno 116 zaposlenih pomaga v proizvodnji Gorenja Gospodinjski aparati v Titovem Velenju. Prvi mesec so delavci iz Slovenske Bistrice, Makol in okolice delali v obratu Hladilniki tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika, sedaj pa delajo v tozdu Štedilniki. H.J. Sto izol II IV V VI VII ŠK Po PC če de po sp Izc pri ko nc uč bit ie izc Pc ve kn lei Ti DC be sti m. liv de la us 25. 1. 1989 - številka 3 Kadrovska politika Gorenja Gospodinjski aparati p°goj za obstanek ter nadaljn-I' razvoj delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati s ye nadaljevanje v letu 1988 pri-oete tehnološke modernizacije | vseh delov delovne organiza-f c,ie- Prestrukturiranje pa bodo obvladovali in uresničili samo kadri, ki imajo oziroma bodo •meti ustrezno znanje, ki bodo | ustrezno motivirani in bodo oelali na delovnih mestih, ki so dohodkovno donosna. Širše gledano pomeni prestruk-turiranje dolgoročni proces prila-gajanja programov, proizvodnih storitev oziroma gospodarske strukture obstoječim naravnim Vlr0m ali potencialno pridoblje- - nirri faktorjem: znanju, delovni ustvarjalnosti itd. Nova tehnologija, nov stroj, še ni - ne more biti prestrukturiranje, ^re torej za niz sprememb v strukturi razvoja, miselnosti, v ounosu do dobrin, odnosu do uela, sistema informiranja, v kadrovski politiki, organizaciji dela. posebej naj izpostavim kadrovs-1 Ko Področje, saj kadrovskega • Število motivira profesionanost, na nek način je treba formalno in neformalno organizacijo čimbolj približati. Glede na programsko sanacijo ter prestrukturiranje delovne organizacije smo lani začeli predvsem izboljševati strukturo obstoječih kadrov, odpravljati nekoristno delo, izboljševati izkoriščenost delovnega časa ter povečevati mobilnost kadrov glede na potrebe proizvodnje. Ob tem nekaj podatkov: v letih 1984 in 1985 smo število zaposlenih povečali za 2 odstotka, leta 1986 še za 3 odstotke, leta 1987, ko je bila reorganizacija, se je število zaposlenih povečalo za 11 odstotkov, lani pa smo število zmanjšali za 1,4 odstotke. Leta 1984 je bila fluktuacija v Gorenju Gospodinjski aparati 11,6 odstotna, leta 1985 še vedno 11,9 odstotna. Leta 1986 se je znižala na 9,7 odstotkov, leta 1986 na 6,8 odstotkov, lani pa je bila le še 6,3 odstotke. Znižujejo pa se tudi skupni izostanki. Leta 1987 smo jih imeli zaposlenih po stopnji izobrazbe otopnja izobrazbe Število 1 zaposlenih .1.1988 % Število 31.12.1988 zaposlenih % Razlika Indeks I 3618 64,9 3445 62,7 -173 95 ]| 46 0,8 88 1,6 + 42 191 64 1,1 78 1,4 + 14 122 IV 1024 18,4 1026 18,7 + 2 100 VI 663 11,9 674 12,3 + 11 102 82 1,5 97 1,8 + 15 118 ^ 76 1,4 87 1,6 + 11 114 SKUPAJ 5573 100 5495 100 - 78 98,6 • Potenciala ne bo mogoče več s Povečevati ekstenzivno z vklju-evanjem velikega števila novih eiavcev, ampak intenzivno s Povečanjem količine znanja in : | P°sobnosti na delavca. obrazbena struktura se mora lL' , ati zahtevani (sedaj je raz-orak 30 %). če tega ne bo, tudi va tehnologija ne bo prinesla omka. Ni pa dovolj samo prido-iev formalne izobrazbe, ampak pomembno tudi dopolnilno '^obraževanje. Torej sistem do-- POihilnega izobraževanja kot ob-Za ter proces in ne samo en-Ip3 k udeležbe na seminarjih r obiski posameznih sejmov. 'Udi v razvitih državah, kjer raz-beno a*° S Precei visoko izobraz- strukturo, samo število i* rokovnjakov ne ustvarja avto-atsko tehnološko visoke inova-ne družbe, ampak je potrebna iakšnaratična or9anizaciia- To ie organizacija, ki sprošča ustvarjalno delo ter sistem, ki 24,7 odstotkov, lani pa 24,1 odstotek. Po letu 1984, ko je zaradi bolniških izostankov manjkalo 8 odstotkov delavcev, jih je leto kasneje manjkalo 7,8 odstotkov. Leta 1986 je zaradi bolezni ponovno manjkalo 8,2 odstotka delavcev, leta 1987 še 7,8 odstotkov, lani pa le še 6,7 odstotkov. Ti podatki kažejo, da se vendarle spreminja tudi kadrovska politika. Kadrovsko prestrukturiranje se vse bolj pojavlja kot imperativ nadaljnjega razvoja delovne organizacije. To pa vsekakor ni več stvar posameznikov, ampak vseh zaposlenih. To je naloga, ki jo bomo uspešno reševali le z razumevanjem, sodelovanjem, zaupanjem ter prepričanjem v rezultate. Letos nameravamo v Gorenju Gospodinjski aparati število zaposlenih zmanjšati še za 2 odstotka. Število zaposlenih v proizvodnji bomo sicer povečali za 2 in pol odstotka, v režiji tozdov lz°brazbena struktura po letih i + ii III + IV V VI VII + Vlil 1984 73 2 1985 1986 69 5 1987 fin'? l?88 M3 15,8 9,2 1,05 0,6 16,5 9,6 1,1 1,0 17,4 10,6 1,2 1,2 19,5 11,9 1,5 1,4 20,1 12,3 1,8 1,6 in v delovni skupnosti pa zmanjšali za 3,5 odstotkov. To pa bomo dosegli predvsem z zmanjšanjem števila organizacijskih enot in mikro organizacije ter zmanjševanjem števila delavcev, ki v tozdih in delovni skupnosti opravljajo nepotrebna dela. Prav tako izven delovne organizacije ne bomo nadomeščali fluktuacije in razen tehniških kadrov z visoko izobrazbo ne bomo zaposlovali novih delavcev. Vzpostavili bomo tudi sistem razporejanja kadrov znotraj delovne organizacije glede na potrebe proizvodnega procesa. Na takšen način smo decembra lani in ta mesec že prerazporedili več kot 200 delavcev. Letos pa načrtujemo tudi samo 6 odstotno fluktuacijo ter izboljšanje zdravstvenega varstva delavcev. Tako bomo tudi povečali izko- riščenost delovnega časa, saj naj bi letos imeli le 20 odstotkov izgubljenih ur, bolniških izostankov pa od tega le 6,5 odstotkov. Izobrazbeno strukturo ter nivo znanja pa želimo povečati predvsem z nadaljevanjem zastavljene politike štipendiranja (večji del štipendistov na tehniških usmeritvah). Še naprej bomo tudi pospeševali študij ob delu in iz dela. Že lani se je poleg 300 začelo ob delu dodatno izobraževati še 134 delavcev. Obvezno pa bo tudi usposabljanje za delovni proces, predvsem neposrednih vodij proizvodnje, prav tako pa tudi usposabljanje na podoročju uporabe informacijske tehnologije, učenja tujih jezikov in usposabljanja za delo z novimi tehnologijami in strojno opremo. ^ 0 . Drago Bahun Srečanje na delovnem mestu Ciril Ugovšek V Gorenju se je zaposlil pred dvajsetimi leti, ko je kot trgovski poslovodja začel delati v materialnem skladišču obrata Štedilniki. Leta 1971, ko so zgradili obrat družbene prehrane, pa je postal ekonom in skladiščnik. Tem opravilom je ostal zvest vse do danes, ko je vodja oskrbe tozda Gostinska enota Gorenja Gospodinjski aparati. Poleg tega, da mora skrbeti za nabavo živil, je Ciril Ugovšek odgovoren tudi za skladiščenje materiala in skrbi za drobni inventar ter vsa osnovna sredstva. "Delo je res pestro. Toda težko je razumeti, da se iz dneva v dan pojavljajo nove cene. Kljub temu pa v zadnjem času ni večjih težav z oskrbo z živili in drugim materialom. Tudi kakovost in izbira je primerna. Boljše je kot pred leti, ko ni bilo, na primer, pralnih praškov. Na cene živil pa ne moremo vplivati, saj so večinoma pod družbenim nadzorom. Ponekod pa smo odvisni od ponudbe in se moramo ravnati po tržnih zakonitostih," je dejal Ciril Ugovšek in na vprašanje o naših malicah, pogosti temi vsakdanjih pogovorov, povedal: "Sedanja vodstva delovnih organizacij in tudi samoupravni organi pri odobravanju cen toplega obroka upoštevajo razmere na trgu in tako omogočajo, da ponudimo pestrejše in boljše malice. No, kljub temu še tu in tam slišimo kritike na ta račun, vendar prevladuje mnenje, da sta kakovost in količina toplega obroka primerna." Ciril Ugovšek je eden prvih delavcev tozda Gostinska enota in zato je tudi vesel posodobitve, ki so se je lotili ob koncu lanskega leta. "Prostorska utesnjenost je res velika, posodobitev pa je nujna zaradi higiensko-sanitarnih predpisov in funkcionalnosti pri delu." Ciril Ugovšek je nekako vezan na delo v kuhinji, kjer je predlagal že več izboljšav, vendar svojih predlogov ni nikoli prijavil kot inovacije. Pa bi bil lahko to storil. "Pravzaprav pa me kuhanje veseli. Že v JLA sem bil kuhar in tedaj sem za to delo prejel vojaško odlikovanje." V vseh teh letih je bil naš sogovornik izredno aktiven v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Za svoje prizadevno delo je leta 1982 prejel ob dnevu samoupravljalcev plaketo "Josip Broz Tito - 30 let samoupravljanja." Poleg kuhanja rad potuje . "Imel sem priložnost videti Kanado in ZDA. Lani sem bil z delavci Gorenja v Sovjetski zvezi. Takrat sem rekel - povsod je lepo, a najlepše je doma!" Hinko Jerčič Višja posojila blagajne vzajemne pomoči Predsedniki osnovnih organizacij in konferenc sindikata v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja iz Titovega Velenja in Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje so na seji z dne 16. januarja 1989, ugotovili, da priliv članarine blagajne vzajemne pomoči omogoča povečanje zneska posojila. Sklenili so, da s 1. februarjem 1989 znaša: red- no posojilo 270.000 dinarjev in izredno posojilo 400.000 dinarjev. Vloge za posojilo prejema blagajna vsak mesec prve tri delovne dni v mesecu. V Gorenjevo blagajno vzajemne pomoči se še ni vključila delovna organizacija Gorenje Eko. 420 metrov globoko pod zemljo V petek, 13. januarja 1989, smo si delavke oddelka plinskih armatur in vsadnih plošč tozda Štedilniki Gorenja Gospodinjski aparati ogledale delo v Rudniku lignita Velenje. V jamo smo se v spremstvu vodičev spustile v Novih Prelogah. Nobeni ni bilo preveč prijetno, ko se je dvigalo ustavilo v globini 420 metrov. Z mini vlakom smo se nato popeljale po številnih rovih, kjer smo kmalu srečale tudi rudarje, ki s pomočjo modernih strojev kopljejo premog. Med ogledom smo prišle tudi na čelo, kjer rudarji ne bi mogli delati, če jim svežega zraka ne bi dovajali po zračni cevi. Obiska v jami je bilo kar kmalu konec in vse smo si oddahnile, ko nas je dvigalo ponovno poneslo proti površju. Ida Pejovnik Po poteh Vinske gore Gorenjeva planinska sekcija vabi na izlet ”Po poteh Vinske gore.” Izletniki se bodo zbrali v soboto, 28. januarja 1989, ob 7. uri pred Rdečo dvorano. Izlet 'Po poteh Vinske gore” bo potekal po krožni planinski poti, speljani ob meji in po najvišjih vrhovih krajevne skupnosti, ob pomnikih NOB, del poti pa po Šaleški planinski poti. Izletniki, ki bodo prenodili celotno sicer ne posebej težavno pot, bodo ob koncu prejeli značko planinske poti. Pridružite nam se primerno oblečeni ter obuti in preskrbljeni s hrano, da skupaj prehodimo in prijetno preživimo sobotno dopoldne. V primeru snežnih padavin bomo izlet preložili. Cena izleta po osebi je 2.500 dinarjev. Turnir v kegljanju Kegljaška sekcija Gorenja je v petek, 13. januarja 1989, pripravila prvi novoletni turnir v borbenih igrah. Udeležile so se ga ekipe TEŠ, RLV, Gorenja iz Titovega Velenja in Gorenja Fecro iz Slovenj Gradca. Za vsako ekipo so nastopili po štirje tekmovalci in štiri tekmovalke. Najuspešnejša je bila ekipa TEŠ, ki je podrla 623 kegljev, druga je bila ekipa RLV s 600 podrtimi keglji, tretje Gorenje s 592 podrtimi keglji, gostje iz Gorenja Fecro pa so podrli 474 kegljev. Po končanem tekmovanju smo se dogovorili, da bi ta turnir pripravili vsako leto. Naslednjega naj bi tako prihodnje leto organizirala kegljaška sekcija RLV. Vsi pa si želimo, da bi se turnirja udeležilo čim več ekip iz naše ddine. Ft. Šahovska liga šaleško šahovsko društvo bo v ponedeljek, 6. februarja 1989 v prostorih družbene prehrane Rek pripravilo 10. občinsko šahovsko ligo. lek za rekreativno in kulturno dejavnost Gorenje do 3. februarja. Prijavnina je 50.000 dinarjev za moške in 10.000 dinarjev za, žensko ekipo. Moške ekipe štejejo 6 članov, ženske pa dve članici, število ekip je neomejeno. Pismene poimenske prijave sprejema odde- Dodatne informacije telefon 853-231, interna 132. Igor Kršinar Novi stroji za pometanje V tozdu Vzdrževanje Gorenja Gospodinjski aparati so pred dnevi dobili stroje za pometanje cestišč in proizvodnih prostorov. Za nabavo strojev so se odločili zaradi velikih površin cestišč in proizvodnih prostorov. Tako bo en stroj namenjen čiščenju cestišč, dva pa tudi za pometanje v tovarniških prostorih. Zlasti od teh dveh, ki sta na električni pogon, pričakujejo izboljšanje delovnega okolja. Tudi kakovost polizdelkov bo boljša, saj se prah ne bo usedal nanje. Za polepšanje delovnega okolja pa ni dovolj le stroj. Bistveni je odnos zaposlenih do lastnega okolja. H.J. Naša 10. bralna akcija Konec lanskega leta smo v Gorenju začeli z jubilejno, deseto bralno akcijo, v kateri naj bi delavci Gorenja prebrali vsaj deset del domačih in svetovnih književnikov. Knjige, ki si jih lahko izposodite pri kulturnih animatorjih ali v vzajemni leposlovni knjižnici v Gorenju, bomo na kratko predstavili tudi v naslednjih številkah Informatorja. Mila Kačič: OKUS PO GRENKEM Mila Kačičeva, gledališka in filmska igralka, oblikovalka neštetih nepozabnih vlog, je poleg svojega igralskega poklica ustvarila # pravi pesniški opus. Izdala je štiri pesniške zbirke. Za 6 bor šestnajstih pesmi, ki jih je v ital' janščino prevedla Jelka Milič, je lelj 1985 prejela priznanje Akademije z: kulturo in umetnost mesta Sereva* Sisia. Zbirko Okus po grenkem f Prešernova družba izdala v počasi tev pesničine 75-letnice. Vsa poezija Mile Kačičeve je posve čena ljubezni - prvim srečanjem, Ij11 bezenski vročici, opojnostim uslišal* osti, razhajanju in ločitvi. Sama prav* da je postala in ostala pesnica žara® nje. Potegnila jo je v čarobni krci poezije, ki ji je z možnostjo izpoved nudila edino olajšanje. Njeni verzi so zgodba njene resnični doživete ljubezni, neposredna, polni notranjega ognja, odkritosrčna, než na in blagoglasna, napisana iz moč ne notranje potrebe. Silva Podpeča* Prejeli smo... Od rojstva do poroke Branka Zašarovska iz Zagreba nam je v svojem pismu sporočila, da si je ob rojstvu hčere, pred dvajsetimi leti, kupila Gorenjev pralni stroj, ki še vedno pere brezhibno, le nekaj manjših posegov je potreboval. Branka med drugim pravi: "čl stroj zdrži do poroke naše h če1 re, verjemite, da bo poročno dal' ilo vaš izdelek, seveda ob pred’ hodnem posvetu z vami!” Celotnemu kolektivu Gorenji Branka želi veliko uspehov pl nadaljnjem delu! Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Pleskavica, pražen krompir Ribe, krompir v kosih Ričet, rebrca, jabolko Pečen piščanec, radič v solati Enolončnica, pecivo Čebulna bržola, testenine h n Dietna Pleskavica, pražen krompir a Ribe, krompir v kosih P Ričet, govedina, jabolko S Pečen piščanec, radič v sok r; Enolončnica, pecivo d Čebulna bržola, testenine INFORMATOR, list za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti ^ Gorenja v Titovem Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje- h Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovor- d ni urednik: Henrik Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 9350 izvodov. Grafična pri- rr prava, tisk in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje, Oproščeno n prometnega davka po sklepu 421 -1/72 z dne 23.1.1974. Poštnina plačana pr* n pošti Titovo Velenje. n n :• i> 3 ■=.■ s;- ^ « (Ti "□ o <