112. številka. Ljubljana, v sredo 16. maja. XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrn-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., M četrt leta 4 gld.. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vef, kakor poštnina znaša. Za ozn an ila plačuje se od četirhtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedcnkirt tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvojev Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na iMmaji. 14. maja. [Izv. dop.] —j—. Pri četkom današnje seje odgovarjal je min. P raža k na znani dve interpelaciji radi slovenskih uknjižen v zemljišne knjige. Moška beseda Pražakova, o kojem radostuo priznavamo, da si pošteno prizadeva, pravičnim biti tudi zatiranim Sloveneem, je globok utis napravila na desnico, katera je čestokrat odobravala ministrov odgovor. Le nekoliko več take odločnosti, in kmalu se pokažejo ugodne posledice takega postopanja! Potem je zbornica praznovala neko petindvaj setletnico. Poslanec Roser je namreč letos p<*1-in«lvitjs«'l!«'• pri razpravi državnega proračuna dvignil se proti loteriji ter zahteval, da se odpravi ta madež naše finančne uprave. Namen njegov je vsekako hvale vreden j i mi smo uverjeoi o pogubnem uplivu državne loterije, katera spodkopava javno nravnost ter oškoduje materijalno blagostanje državljanov. Vzemite le državni proračun v roke, itf prepričali se bodete, da ima na pr. siromašna Kranjska vsako leto okolu 1 2 0.000 gld. po od Štetih dobitkih čiste izgube pri loteriji!! Odstranitev loterije je torej tudi z gmotnega stališča jako želeti, težava je Barno jedna, — odkod dobiti nadomestilo za onih osem milijonov, kateri Bedaj iz tega sicer jako umazanega vrelca prihajajo toliko potrebnemu finančnemu ministru?! Mesto teb dohodkov trebalo bi uvesti kak nov dnvek ali zvišati že obstoječe, in tu pač ne znamo, če bi prebivalstvo preveč zadovoljno bilo s tako zameno! To težave tudi dobrohotni Roser ni mogel spraviti s sveta, in vsled tega ostane želja njegova, če jo že sproži v pohlevni obliki resolucije ali Če jo zavije v precizen predlog, v očigled sedanjim denarnim razmeram naše države vender le „piuui deside-rium!w Jednake misli vodile so desnico pri glasovanji. Podpirala je sicer tudi ona Roserjevo resolucijo, toda pri glasovanji ustala je vender za vladne številke, katere so bile konečno vsprejete s 101 glasom zoper 79 levičarskih. Pri „mitnicah" .oglasil se je stari H e r b s t. Mož je tako odličen govornik in toliko se je učiti iz njegovih govorov, da ga radi poslušamo tudi LISTEK. Zadnja soareja gospe Zviginceve. (Povest kriminalna.) (Dalje.) Gospod Spaskov je jako ljubezniv. Olji Be celo dozdeva, da preveč. Boječe se ozira često nanj. Čudno se ji zdi ravnanje dragega, katerega jeklen značaj vzgledee lastnosti in ljubezen do drage svoje Olje tako pozna. Tudi on opazil je nemir svoje izvoljene. Videl je, kako se ji dvigajo lepe prsi in kako tožno ji je oko. Ni trenil u i z očesom, dobro vede, kako ga motri gospodinja. V salonu stoperv uteši o priliki ljubljeno svojo Oljo. nNe boj se, draga! Jutri razjasnim Ti vse, Posebne imam uzroke svojemu ravnanju — morebiti se motim, morebiti new. Dovolj so te besede deklici. Veselo dušo zabava se dalje. — Posebno zadovoljni racali ow 86 gosti. Najlepša je bila ta soareja, trdili so vsi — da je bila zadnja, mislil si ni seveda nobeden. — tedaj, če obravnava tako obrabljeno tvarino, kakor so mitnice. Načeloma se ni israftal proti mitnini, katera je sama ob sebi utemeljena kot pristojbina, grajal pa je razne nedostatke pri oddaji mitniškega zakupa. Isto je poudarjal generalni govornik „contra14 upisanih govornikov, posl prof. Suess, potem so se vsprejeli nastavki državnega proračuna, nasvetovaui pa budgetnem odseku Reševali so se še nekateri malovažni naslovi finančnega ministerstva ter i tem bil je dognan dotični etat. Na vrsto pride proračun trgovinskega ministerstva in prične se razprava o njegovi „centrali". Prvi govornik bil je poslanec Bohatv, kateri navzlic svojemu ne baš na stare Cheruskespo-miuajočemu imenu pripada nemškemu klubu. Slikal je položaj obrtništva ter je v tem oziru izražal no-koliko nazorov, s kojimi se Vaš dopisnik še precej strinja. Trgovinski minister ];acquehem poseže na to takoj v debato. Zgodilo se je to očividuo zaradi tega, da se preje omogoči, zatvoriti debato ter dognati razpravo o državnem proračunu. Eksc. Bacquehem je po naravni svoji ljubeznjivosti vedno simpatičen govornik, in kar je danes povedal polomizujoč zoper nekatere nepremišljene izreke poslanca Gregra, storjene v generalni debati, j« po vsem bilo uterncijeno. Oziral se jt tudi na budgetno razpravo posl. Šukljeja, v kolikor je leta bil tangiral vprašanja kranjskih železnic. Glede Kamniške železnice zadovoljni smo ž njegovim odgovorom, iz kojega je posneti, da bodo zadnje zapreke pri tej zgradbi hitro odpravljene. Ne tako glede dolenjske proge, o kateri je minister dejal, da mora vlada „z ozirom na položaj državnih financ ter na velike terjatve, koje se do njih stavljaju po višjih ozirih, za sedaj zelo previdna biti pri neposredni denarni podpori sličnih podjetji." Tolažilen v tem odgovoru je jedini izraz „za sedaj (vorlauf i g)*, iz kojega se da sklepati, da bode odgovor drugačen, kakor hitro ae finančni položaj spremeni vsled privoljeuib novih dohodkov, recimo po špiritnein davku, ter vsled bolj vedrega političnega obzorja. Sami najbolj znamo, s kolikimi težavami je z druženo vprašanje dolenjske železnice, nikdar in nikomur nesmo prikrivali tega svojega prepri- Zopet je vse tiho v salonu. Gospa Zviginceva odide v svojo sobo. Hišna je odšla. Velik nemir nadleguje krasotico. Nenavadno je razburjena. Na postelji sloni, vsaj ne more zaspati. Često zatisne z belo si ročico oči in vzdiha, vzdiha bolestno. Strah je je same. Krčevito poprime glavico električnega zvončka, podobno majhni hruški, llišinu pribiti. „Manja, ostausja zdjes, pokuda je nie zasnu pravi stresočim se glasom. Počasi se umiri. Misel na Spaskova, ljubljenega moža, razvedri ji glavico. Vsaj je bil tako ljubezniv ves čas in kako srečen, koga je povabila na obed. Še danes bode zopet v njeni bližini. Sama bodeta. — Spanec jo objame. Tiho zapusti Manja sobo. — Ura je po štirih popoludne. Spaskov se obleče salonski. Pred hišo ga že čakajo sani. ILsede se mi nje in zdrči h gospe Zvigincevi. Kako ljubo ga je vsprejela. Kako očito ver no izrazila radost svojo, da ji je on zopet gost. Škoda teh pojavov, škoda teh čutov, tega veselja, vzki pcuia m/vnete duše, misli si gost. Vreuuo je vse to pač, da bi se godilo o boljši priložnosti, v očigled lepših, veselejših okolščin. Čanja, toda temveč vz t r a jn os ti v tej zadevi in temveč poguma. Poslanci naši ga imajo, oni store dolžnost svojo, smelo rečemo, v polni meri ter v hudih neprijaznih odnošajih, pričakovati je od prebivalstva, da jih z vsemi sredstvi podpira v ujih mučnem poslovanji! Zadnji govornik v denašnji debati bil je poslanec S 1 a v i k, jeden najresnejših mož češkega kluba. Specijaliteta njegova je tarifna pol i-tika, s kojo se bavi že več let. Današnji govor, njegov, daBi po vsem stvaren, bil je po svoji vsebini naperjen proti geueralnemu nadzorstvu avstrijskih železnic. Jako ostro je grajal, da se pod pretvezo takozvanih „refakcij" utihotaplja najnevarnejša spaka diferencijalnih tarifov, namreč pravi pravcati uvožninski tarif (Importtarif.) Večina pritrjevala je Čestokrat razboritemu govorniku, radostno se i mi pridružujemo čestitanja njegovih tovarišev v državni zbornici! Govor državnega poslanca gospoda Karola Kluna v 223. državnozborskej seji dne 1. maja 1888. (Dalje.) Obrnimo svoje oči iz Trsta v Gorico. Nedavno svet iznenadila je novica, pa je tamošnji deželni šolski svet sklenil, uveRti nemščino v vseh, tudi jednorazrednih ljudskih šolah. (Cujte! na desnici.) Kakor sem že omenil, mi znamo ceniti važnost nemščine in ji dati hočemo toliko prostora, kolikor ne škoduje elementarnemu pouku. Vprašam pa, kateri namen pa more imeti nemščina kot obligateu predmet v ljudskih šolah na Goriškem, kjer je po zadnji štetvi 03 odstotkov Slovencev 30 odstotkov Italijanov in le i odstotek Nemcev' (Čujte! na desnici.) In tako more trpeti visoka učna uprava, da more le trenotek veljati sklep, ki nasprotuje jasnim besedam državnih zakonov in državne šolske postave in vsem pravilom zdrave pedagogike? Goriški deželni zbor je tudi soglasno sklenil ugovor proti temu sklepu deželnega šolskega sveta, in gospod učni minister je rekel v budgetnem odseku, da bo rešil ta ugovor po obstoječih postavah. Pričakujemo, da se bo to zgodilo brez pridržka in stranskih vratic. Opomniti pa moram, da Nj. eksce- BKer je Še časa dovolj, pravi gospa, prosim ustopite v moj boudoir? Uprav tako si je on želel. Navlašč je prišel nekoliko prezgodaj. Krasotica sedo na divan, a on na stol blizu nje. Tako ji je prav. Glavico nasloni na blazino in nožici skriža na mehkem prostrani. Krasna je. Fantazijno ima razčesane goste svoje črne lase. In ta obleka — kako lino krije, ne kradeč očesu lepih obrisov njenega telesa. Tamkaj doli pak gleda mikavo majhna nožica v svilnatih nogovicah, razlivajoča se v pikanten Čeveljček. Lično skrinjčico s papirosami ponudi gostu, vzemši si samo jedno. Ko ji Spaskov poda ognja, pritisne ona, pač nehote, belo svojo roko k njegovi. Mehka je ta in gladka, ljubko mehka. Vse to vidi in Čuti gost. Dobro ve, kaki čuti polnijo dušo nasproti mu sedeči gospe. Prepričan je, da ga ljubi, da ji je on v jedino veselje, v pravo srečo. Ta krasna ženska, katero dišečo sapo skoro vse diha, je srečna, da ji ie on v bližini. Vse to ve in zna, — a ne gane «a. Druge misli roje mu po glavi. (Dalje prib.) leucija ne sme tega zmatrati kot koncesijo Slovencem, ker je dolžnost njegova, du razveljavi nepo-stavne sklepe šolskega oblastva, in ker smo potem zopet tam, kjer smo bili pred tem sklepom. (Tako je! na desnici.) Kaj naj rečem konečno o šolskih razmerah na Koroškem (Klici na levici: prav uič! — Ugovori na desnici), kjer visoka naučna uprava še nadalje dopušča zatiranie, ki sem |e opisal lani. Ko je v zadnjem zasedanji deželni zbor koroški obravnaval o gradbi prisilne delavnice za koroške prisiljence, ki so sedaj v Ljubljani, priporočal je deželni predsednik koroški prisilno delavnico z opomnjo (Čujte! na desnici), da se prisiljenci v Ljubljanski prisilnici ne bodo poboljšali zato, ker ni za to sposobno slovensko narečje v tej prisilni delavnici (Veselost na desnici); na to je opomnil poslanec pl. Hillinger, da nikdo drugi ni kriv poslovenjenju tega zavoda, uego gospodujoči sistem, ki uvaja take razmere. Grof Taaffe naj le reče deželnemu predsedniku baronu Winklerju, da naj koroški prisiljenci imajo nemški krščanski nauk, kakor zahteva jednakopravnost, in gotovo ga bodo imeli v nemščini in ne v nerazumljivem in nepriljubljenem slovenskem jeziku. Tako telegram v Graški „Tagespost" z dne 18 januvarja t. 1. Kakor je obširno razložilo vodstvo Ljubljanske prisilne delavnice v kranjskem deželnem zboru, so te trditve popolnoma neresnične, zato jib je kranjski deželni zbor tudi zavrnil po zasluženji. Toda načelo, na katero naslanjajo se besede koroškega deželnega predsednika in opazka poslanca pl. Hillingerja, je popolnoma resnično. Prisiljenci se ne morejo poučiti in poboljšati, ako poučujejo se celo v krščanskem nauku v nerazumljivem jeziku. Pa to načelo ne velja le za prisiljence, marveč sploh tudi za otroke, ki se tudi no morejo poučevati in vzgajati v nerazumljivem jeziku, in če se jim razlaga še kršanski nauk v tujem jeziku. Toda ne gospod koroški deželni predsednik, ne šolska oblastva in tudi ne ivisoka učua uprava nečejo tega načela priznati za slovenske otroke. Koroški deželni predsednik je rekel v koroškem deželnem zboru 1. 1883., da bo skrbel, da se bodo slovenski otroci učili v materinščini moliti, čitati in pisati- Te lepe besede je koroško prebivalstvo slovensko z veseljem pozdravilo. Ali ostalo je pri besedah, dejanj ni bilo. Slovenski otroci na Koroškem ne znajo čitati v jeziku svojem, še manj pa pisati, ker so na teh šolah nastavljeni učitelji, ki ne znajo jezika šolskih otrok. (Poslanec grof La-žansk^: Škandal!) Če pa so učitelj', ki morda čutijo ljubezen in željo za slovenski uk, gospoda moja, potem že skrbi koroška deželna Šolska oblast, da ti učitelji ueso nevarni, in premesti jih v nemške kraje, kjer imajo čas premišljevati, kako velika pregreha je ljubezen do naroda. (Poslanec grof La-žansk^: To je absolutno gospodarstvo. — Poslanec dr. Stein\vender: Toda res ni!) Ako se mi kaj tacega očita, morem reči, da vsako stvar dokažem z akti. Koroški otroci pa tudi moliti ne umijo slovenski, (čujte! na desnici.) Veroučitelji se vedno pritožujejo o malih uspehih verouka in kot glavni uzrok imenujejo zanemarjenje materinščine, ker se nemščina začne poučevati že v prvem razredu, (ločim so Be prej v prvih dveh letih učili slovenski. Odtod pride, trdijo veroučitelji, da otroci ne znajo čitati katehizma, torej se tudi ne morejo učiti iz njega. Na to pritožbo jim je odgovoril knezoškofijski ordinarijat — tudi besede iz dotičnega dopisa — naj iščejo pomoči proti nepravilnostim pri šolskih oblastvih, ki bodo gotova v interesu ljudskega šolstva objektivno presodila stvar. To se je zgoddo v mnogih krajih, katehttje so se obračali do šolskih oblastev, in jeden je svoji ptošnji priložil še peticijo starišev, da bi bolje utemeljil prošnjo. Toda od knezoškofijskega ordinarijata ni bilo odgovora, in dotičnega duhovnika, ki se je predrznil izročiti peticijo, tožili so pri ordinarijatu kot narodnega hujskača (Čujte! Čujte! na desnici. — Poslanec dr. Russ: Ordinarijatu pa ni treba verovati.) Drugim veroučiteljem so odgovorili s cinično mirnostjo — navedem zopet besede iz aktov: Če otroci ne znajo čitati slovenskega jezika, naj se tak jezik upelje, ki ga znajo čitati. (Smeh in čujte! čajte ! na desnici.) Če pa ga razumijo, za to se ne briga deželno šolsko oblastvo. Slovenski otroci, ki so ravno tako dragi svojim Btarišem, kakor nemški svojim in ki so ravno tako veselje in ponos svojih starišev, cvet m upanje države ter imajo poklic, postati koristni državljani in trdni stebri države, niso toliko vredui v očeh koroškega deželnega oblastva, kakor nemški prisiljenci (Čujte! Čujte! na desn-ci), ki morajo bivati na deželne troške v prisilnih delavnicah (Prav dobro ! na desnici) in delati koristna dela. (Dobro ! Dobro! na desnici — Poslanec Ghon: To so pretiravanja ! — Poslanec grof Lažansky: Bodem o videli!) To povem po uradnih zapisnikih. Vender ne, pravičen moram biti tudi nasproti deželnemu šolskemu oblastva; da ne bodo rekli, da pretiravam, moram tudi dobro o njem povedati. Deželno šolsko oblastvo je bilo tako milostno, da je katehetom dovolilo privatno poučevati otroke v krščanskem nauku ; toda s tem pogojem, da se to ne zgodi v šolskih urah, in da morajo imeti dovoljenje od krajnega šolskega sveta, če hočejo biti v šolskih prostorih. (Čujte! na desnici) (Dalje pri h.) žen, ker bode napravil velik prevrat v narodnogospodarskem oziru Zaradi tega vprašanja je že bilo več ministerskih kriz. Posebno je cesar pri-ganial, da se odpravi robstvo Dopisi. Politični razgled. Notranji* riporoča gosp. izdelovalca. Orgla se 8 posebno lahkoto in brez vsacega ropota. Manual ima 54 tipk, v pedalu jih je pa 25. Orglavec gleda proti velikemu altarju Registri so nad igralnikom na obeh straneh prav lično urejeni in na porcelanastih ploščicah zaznamovani. V manualu so sledeči registri: pri n cipal 8\ bo ur don 8', gam-ba 8\ harmonična flavta 8', dolce 4', gamsov rog 4', oktava 4', mikstura je trojna 2a/3\ 2', in LVg'i in tro m pet a 8'; v pedalu je pa: globoki bas (subbas) 16', oktavni bas 81 in pozavna 8', potem oktavni in pedalni sklep, slednjič so tudi zbiralniki za piano, mezzoforte in fortissimo. S tem se je zelo ustreglo orglavcu, ker mu ui treba odpirati registrov z rokama, a vender ima cele orgle popolnem v svojej oblasti, tako, da more iz njih izvabiti najkrepkeje in najbolj tihe glasove. Zato moremo imenovati te orgle moderen inštrument. Piščali so od cina, le globoki bas, oktavni bas in bourdon so od lesa. Glasovi posamičnih registrov so popolnem dobro zadeti, kako ima n. pr.: dolce zelo mile, mehke, rekel bi augeljske glasove. Principal je močan, pevajoč glas, harmonična flavta ima pa milozvočne, močne in čiste glasove; s kratka; vsak register odgovarja popolnem svojemu značaju. Pleno glasi se močno in veličastno. Mehanika od črno-likanega železa teče, se vrti in premice na stolcih od medi, povsod je usnje podloženo, da pri orglanji ne ropdče. Sapnica je na stožce (Kegelladen). Meh je v orglah in se goni z roko. Sestavljen je iz dveh pump in vodoravnega regulatorja. Da sapa mirno teče, uravnavajo jo železne šine (po Sehrbderjevi sestavi). Orgle so sploh tako urejene, da se prav lehko pride do vsakega delca posebe. Cena orgel 1537 gld. ni nikakor previsoka, ker so narejene od najboljšega gradiva, ker je mehanika izvrstna in ker so glasovi posamičnih registrov natančno zadeti. Mej sopregledovalec, sam strokovnjak , ki ne more biti, uiti kot Lah, niti kot |orglarski mojster v lastno škodo poseben prijatelj svojemu nevarnemu, slovenskemu tekmecu, se je kar zavzel zagledavši orgle: kako da moreta „brata Zupana" izdelati tako krasen, precizen in soliden instrument za tako nizko ceno. Tako delo vredno je vsega priporočila. — Slava pa tudi vrlim Škrbineein — ki broje komaj sto ognjišč — da so si pred 24 leti sezidali novo cerkev, kmalu potem pokopališče in sedaj nove orgle, ki delajo čast občini in celemu Krasu. Ambrož Poniž. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani dne 15. maja. Navzočnih 25 mestnih odbornikov. Začetkom seje predseduje župan Grassolli, potem podžupan V. Petri616. — Župan Grasselli imenuje overovateljema zapisnika odbornika No llija in Ravnikarja, omenja došlih računskih poročil Graškega mesta itd., pozdravi novoizvoljene odbornike ter izraža obžalovanje, da sta dva odbornika (Potočnik in Trtnik) izstojdla iz zbora, predlagajoč, da se obema, zlasti pa stavbenemu svetniku Potočniku, izreče mestnega zbora zahvala na njijinem delovanji. (Dobro, dobro!) Odbornik dr. T a v č a r stavi nujni predlog naj se voli odsek 5 članov, ki se ima posvetovati in potem poročati, kako naj mesto Ljubljansko naj-priličneje in najdostojneje praznuje štiridesetletnico vladanja Nj. Velečastva, cesarja Frana Josipa. Ker je bila tega predloga nujnost ob sebi umevna, dal je župan takoj be.sedo predlagatelju, da svoj predlog utemelji. Dr. Tavčar utemeljuje potem svoj predlog, rekoč : Ako sploh kak narod, imamo gotovo Slovenci dolžnost, hvaležno se spominjati vladanja presvetlega cesarja. Začetek uaše literature, vse kar imamo, dosegli smo po milega vladarja milosti, za njegove milostne vlade vršil se je naš napredek, naš razvoj. Zatorej je bele Ljubljane sveta dolžnost, da kakor druge občine v širnem cesarstvu, dostoj no praznuje štiridesetletuico in da.se predlog njegov vsprejme jednoglasno. Predlog vsprejme se jednoglasno s živiokliei. V odsek /.a štiridesetletuico bili so voljeni: podžupan Petričič, dr. vitez BI ei \v e is - T r s teniški, Ivan Hribar, ces. svetnik Murni k, dr. Ivan Ta v čar. Odbornik Ivan Hribar poprime potem besedo v imenu vodovodnega odseka laskavo se 8pominjajoč v Gorico preselivšega se stavbenega svetnika Potočnika, kije bil načelnik tehniškemu pododseku, ki ni zamudil nobene seje, bil jako delaven, kateremu torej v odsekovemu imenu izreka toplo zahvalo, katera naj se mu pismeuo poroči v Gorico. (Vsprejeto jednoglasno.) V imenu personalnega in pravnega odseka poroča dr. Mosche o letošnjih dopolnilnih volitvah za občinski svet, proti katerim ni bilo nobenega ugovora. Predlog, da se volitve obobre, vsprejme se brez debate. V policijskega odseka imenu poroča odbornik dr. vitez Bleiweis Trsteniški o lekarniških računih za zdravila, oddana mestnim ubogim tekom 1887. 1. Forofcevalec konstatuje, da so se lani uresničile želje, da se kolikor možno štedi, kajti stroški znižali so se na 759 gld. 64 kr. Dalo bi se še marsikaj prištediti, v čemer bodi zlasti treba pozornosti mestnega fizika. Poročevalec predlaga: 1. Račun za zdravila v znesku 759 gld. G4 kr. se odobri ter lekarnarju izplača še ostalih 49 gold. 64 kr. 2. Pregledovalo! računov izplača se 2°/0 provizija , to je 20 gld. 18 kr. 3. Magistratu se naroča, da izterja stroške za zdravila od občin, v katerih so dotični ubogi pristojni. Obvelja. V imenu odseka za olepšavo mesta poroča odbornik Fr. Ravnikar o premeščenji „Znamenja" na sv. Petra cesta. Ker je znamenje bilo le zavetišče raznim nerednostim, ker je oviralo promet, ker se bode letos baš pod njim gradil nov kanal in iz drugih uzrokov, pokazala se je nujna potreba premestiti, oziroma podreti je in za nadomestilo postaviti novo znamenje, za katero sta predložena dva načrta, jeden od kamnoseka To mana, drugi od mestnega inženerja Duffeja. Troški za oba bi bili zelo jednaki, okolu 500 gld. Poročevalec predlaga, da se novo „Znamenje" po jako ukusnem načrtu Duftejevem postavi v „Znamenjske ulice" mej hiši štev. 50 in 52. Slike v starem „Znamenji", ki so delo nWolfov>ou naj se izroče muzeju, za novo znamenje pa po domačem umetniku oskrbo kopije. (Konec prih.) Domače stvari. — (Odgovor ministra Pražaka) na Foreggerjevo interpelacijo o slovenskih uknjižbahje hudo opekel nasprotnike narodne ravnopravnosti Dr. Magy je nas veto val debato o ministerskem odgovoru, ker se je Pražak sklicaval na ukaze, kateri ne odredijo slovenskih uknjižeb. Iz odgovora se vidi po trditvi Magvovi, da ne gre odpravljati uedo statkov, temveč spreminjati zakonsko utemeljene razmere po ukazih. Magvov predlog je bil odklo njen. Tudi „Tagespost" se repenči nad Pražakovim odgovorom in poje staro pesem o zmešnjavah v zemljiščuih knjigah, ki bodo nastale na kvar zem ljiškemu kreditu na Slovenskem. — (V proslavljenje štiridesetletnice cesarjeve) se je v ponedeljek na Dunaji vpričo cesarja odprla obrtna izložba v prostorih, kjer je leta 1873 bila svetovna Dunajska izložba. Kakor tačas, so tudi zdaj obrtniki in tovarne izložile svoje izdelke v rotumli in v mnogih pavilijonih nalašč za to postavljenih. Izložba se zlasti po tem odlikuje, da kaže velikanski napredek Dunajskega mesta v štiridesetih lotih vladanja presv. cesarja. Razstavljeni so vsi načrti monumentalnih stavb, ki so se zgra dile tekom tega časa. Ko je cesar si ogledal načrt osrednjega pokopališča, vprašal je, koliko ljudij da je že tia njem pokojtanih in se mu je odgovorilo, da že 2130.000. Zanimal se je poizvediti, za koliko je pojemala umrljivost, odkar je napeljana planinska voda. Povedalo se mu je, da na leto do 8000 ljudij menj umrje, nego poprej. Dunaj poprej jedno naj 11. Schreiner: „i)ie valček. 12. Nedved: zbor. 13. "VVindsor : godba. 14. Ivanovici: nezdravejših mest, postal je po napeljami zdrave pitne vode, jedno najzdravejših. Cesar se je več ko dve uri mudil v izložbi ter se o njej izrazil jako povoljno. — (Poročil) se je danes ob 1 al. uri popo-ludne vladni koncipist g. baron Egon \V in kler, sin gospoda deželnega predsednika barona Andreja \V i n k 1 e r j a , z gospodično Iterto S a ni a s 8 o v o, hčerjo dvornega zvonarja A. Samasse v sv Jakoba cerkvi, v sv. Frančiška kapeli, ki je bila tem povodom s cvetlicami okrašena. Vsa cerkev bila je natlačeno polna občinstva, mej katerim je bilo veliko odličnih dam. Poročal je gosp. župnik Janez Rozman, iu irnel nagovor, ki je bil zares krasen — (Meščanstvo Ljubljansko) dobili so v včerajšnji tajni seji mestnega zbora : Jakob Etapi, juvelir; Jan. Črešnjevar, kramar; Jos. Keber, hišni posestnik in starinar; Andrej Vesel, ključar in posestnik; Ignacij Valentinčič, hišni posest nik; Jauez Grossraann, upravitelj plinove tovarne. — (V občinsko zvezo Ljubljansko) bili so v včerajšnji tajni seji mestnega zbora vspre-jeti: Vincencij Malo t, kavarnar; Josip Vidic, hišni posestnik in vrvar; Jakob Zalazni k, pekovski mojster ; Ivan S oklic', prodajalec klobukov; Gustav Garich, sedlar; Fr. Hartmann, klobučar; Jarnej Janša, hišni posestnik in pekovski mojster; Jarnej Klemene, hišni posestuik; Fr. O j s t r i š, hišni posestuik in kovač. — (Vabilo na Sokolov večer) dne 19. maja 1888 v spomin dr. Valentina Zarnika na vrtu čitalniškem. Vspored: 1. Koračnica. 2. Pozdrav staroste. 3. Biuder: Overtura iz operete „Die Savovarden". 4. Tovačevskv: Naše gore, moški zbor. 5. Ivanovici: „La belle Roumaine", valček. 6. Nedved: V ljubem si ostala kraji, moški zbor. 7. Ros-sini: Cavatina iz opere „Seviljski brivec". 8. Veit: Keber in cvetka, Čveterospev. 9. Wetascbek: Stiindchen auf der Laute", godba. 10. VVbckel: Pomladanska, moški zbor. Bchdne Spanieriu", Bolero, Pomlad in ljubezen, moški „Eb \var ein Traum", pesen, „Walurile-Dunari*, valček. Iz posebne prijaznosti sodeloval bode oddelek čitalničkega pevskega zbor«. — Godba 17. polka (baron Kuhn). Ustopnina za ude prosta, neudje plačajo 20 kr. za osobo. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Vabilo) k rednemu občnemu zboru domoljubnega deželnega pomočnega društva za Kranj sko v Ljubljani, kateri bode v petek dne 18. maja 1886 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Naznanilo prvosedstva. 2. Gospodarstveno poročilo in račun za leto 1887. 3. Volitev 3 preglednikov računov in 2 namestnikov. V Ljubljani dne 14. maja 1888. Društveno vodstvo. — („Zbirka domačih zdravil") je naslov knjigi, katero je ravnokar izdal in založil gosp. Dragotin Hribar. O namenu knjige pravi sosta-vitelj, da hoče slovensko ljudstvo seznaniti z do-innčimi pripomočki in zdravili, katere že zdaj rabijo v mnogih hišah. Samo ob sebi pa se razume, da so domača zdravila le za rabo pri malih boleznih, da pa je treba neutegoma poslati po zdravnika, kadar kdo hudo zboli. Brat Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v Šent Vidu na Ko roškem piše izdajatelju, da pregledavši rokopis, ni našel nobene škodljive ali napačne domače pomoči na8vetovane, torej misli in želi, da bo knjiga mnogim pri znanem pomankanji zdravnikov po deželi sploh v korist. Pisana je v lahko umevnem jeziku. Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani po 40 kr., s pošto 45 kr. — („Učiteljski Tovariš.") List za šolo in dom ima v 10. štev. nastopno vsebino: Otroška individualnost. Fr. Gabršek. — Knjiga Slovenska — Črtice iz botanične zgodovine. (Fr. Kocbek ) — Opis šolske občine Blagovica. (SestavilJFr. Marolt.) — Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učiteljsko razstavo" „Pedagogiškega društva" v Krškem. — Učila. (Spisal J. Lapajne.) — Književnost. — Dopisi. — Premene pri učiteljstvu. — Natečaji. — (Nezgoda.) Ko se je pretekli ponedeljek g. Vole, župnik Šentviški, vozil iz Medvod, splašili so se konji, voz se je prevrgel iu g. župnik je bil močno ranjen na desni nogi. — (Občina Unec) pri Rakeku dobila je od poljedeljskega ministerstva 700 gld. za napravo vodnjaka. — (Prve letošnje črešnje) prinesle so Vi pavke vet-raj na Ljubljanski trg. — (Tatvina.) V ponedeljek dne 14 t. m. okradli so lopovi c kr. poštarja J. Kristana pri sv. Roku pri Zatičiui. Vzeli so okolu 400. gld., uekaj uradnega, nekaj lastnega denarja. Ker je bil isti dan semenj v Zatičini : se različno o tatu sumi. -• (V Brežicah) razpisano je mestno ordinarija in mestnega zdravnika. Vkupna letna plača 9O0 gld. Prošnje do 1 junija t. I. — (Razpisana) je služba 2. učitelja in učiteljice na dvorazrednici v Gorenjem Logatci. Plača po 400 gld in stanovanje. Prošnje do konca julija, oziroma do konca maja. Učitelji, ki so dovršili kmetijski tečaj v Grmu ali na Slapu, ali ki se zavežejo, dovi siti ga o počitnicah, imajo prednost. Telegrami „Skvenskorr.u Narodu": Berolin 15. maja. Cesar imel je prav dobro noč Mackenzie zameni! je cev, kar se je jako lahko zvršilo. Peterburg 15. maja. Tukajšnji krogi ze!6 vznemirjeni zaradi nekaterih odličnih ruskih turistov, katere je v Mali Aziji, okolu 200 kilometrov od Aleppa nek šejk z vso karavano, s katero so potovali, ujel. Mej vjet-niki je bogat grof Stropanov. sin velike kne-ginje Marije, njegov svak in knez Sčerbatov s soprogo. Prva vest o tej nezgodi došla je po telegramu, katerega so vjetniki poslali v Carigrad. Mej rusko vlado in turškim veleposlanikom v Peterlmrgu je vsled tega živahno občevanje. Porta si silno prizadeva, da bi se mučni ta dogodek poravnal in vjetniki izpustili, a kakor vse kaže, vjetniki ne bodo prosti, dokler se rečenemu šejku ne izplača visoka odkupnina. Dunaj 16. maja. Odsek za davek na špirit načeloma sklenil, da se propinacijskim opravičencem v Galiciji in Bukovini prizna odškodnina. Kolikost te odškodnine določila se bode v jedni prihodnjih sej. RfnOgoll lim oi>azovHii|a. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-ovi „ Sci dl i t z- p raški" zelo odlikujejo od družili sredstev, * svojim prebavi j eujo pospe-šujočiiu iii želodec okrepčujočhn upiivom, Cena škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli , lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tucldauben 9. V leksirnah po deželi zahtevaj vodno izrecno Moli-ove preparate z njegu varstveno znamko iu podpisom. 3(31 — 7) „LJUBLJANSKI IM" jg s*t,*>Ji (331— llfc) [j za vse leto gld. 4.60; za pol lota j, gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. rJ? u j o i : 15. maju: Pri Slonu: Bingel i Dunaja. — Sindelar, Malabo-tich, buchreiner, Turi iz Trsti. — Mauri iz Cirkna. — Groger iz Sternberga. — Gerčar od sv. Trojice. — Pros-sinagg iz Hrastniku. — lierti iz InonioBta. — Doberschin-sky iz Vratislave. — Kriitzl iz beljaka. —• Gorttp iz Zagreba. Pri Malici: llartl iz Mouakovega. — llurckhard, Kari, Lichtentels, ('oldmaun z Dunaja. — Mudrovič iz Zagreba. Pri lmvurNkciu «lvoru: Peiss iz Trsta. — Neu-dorfer iz Radelioja. — Kresse iz Kočevja. (mrli su \ IJ ubijan]: 15. maju: Marija Hribar, dokla, SO let, Stari trg št. Hi, za bramonco. V d e ž e 1 n e j bolnici: 14. maja; Matevž bilban, gostač, 65 let, za j etiko. Meleopolo^ičuo poročilo. 1 H TO Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura ,Ve". I Nebo trovi 1 Mo-krina v mm. rž' = 7. zjutraj 2. popol. i*, zvečer 732-8 mm. 788*6 mm. j 731 4 m.u. 164° C 188" C 142° C hI. zah.i jas. sl.jjzh. obl. si. jz. d. jas. O-00 mm. Srednja temperatura 16*5°, za 2*5° nad normalom. iDuiin.aoskia, borza dne 10. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta . . . Srebrna renta . . . Zlata renta .... 5 marčna renta . . Akcije narodne banke. Kreditne akcije . . . London ...... Napol....... c, kr. cekini . . . . Nemške niai'ke . . . včeraj — danes 78' 10 - gld. 78'4) so-:-1 ioy-4o — „ 109*40 H3-<).r> rt 98-05 87P— n 872 — 277 M „ 277-60 196*90 n 186*90 10-05 V, .'ti -, >» 10-O5 n n n %}%) \i2 17« 03 4' državne srečke iz 1. 1854 KO gld. 181 gld. 60 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 , 167 „ 75 „ Ogerska zlata renta 4" „...... Htf „ 70 „ Ogerska papirna renta 50/o ... - 5 „ 35 , 5°/0 štajerske zemljišč, odvez ohlig. 106 ,, 30 „ Dunava reg. srečke 5" 0 . . tOO gld. 118 .. M) ,, Zemlj. obe. avsir. 41 .," , zlati /,ast. listi . 127 „ «;o Prior, oblig. Elizahetine zapad, železnice — — ,. Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice W „ 10 „ Kreditne srečke......i gld. 17« ,, 2'> „ Radolfove srečke..... 10 .. 20 ., 25 „ Akcije anglo-avstr. banke 180 „ 104 „ fto „ Tramm way-druSt. velj. 1 Ti * gld. a v. 221 ,, 75 „ Bestavraeifa in kavarna v Švteariji. Udano podpisani usoja si s tem naznanjati, da hode dne 17. maju t. 1. otvoril tudi liuliiujo XBk «^«>»-lia, jtMlilii. Poleg tega se bodo skrbelo ob vsakem dnevnem času za kavo, čokolado, čaj, svežo smetano, svežo kravjt-iu kozje mleko iz lastne pristave, mizno maslo, sir, salami, okajeno domače svinjsko suho meso, Koslorjevo carsko pivo, dobra dolenjska, avstrijska in tirol&ka vina. Za točni' postrežbo se bode skrbelo. ^ Za prijazni mnogobrojni obisk se uljudno priporoča z velespoštovanjein Hanns Eder, (819) restavrater Naznanilo in priporočilo. Zahvaljevaje se slavnemu občinstvu za doslej ran izkazano zaupanje usoja si podpisani tem potom naznanjati, da je otvoril počenSi z današnjim dnevom v Kvliellrnnii l;o i Hi iilicitli -.1. i svojo novo delavnico in prodajalnico vsakovrstnih moških, ženskih in deških obutev, ter bode skušal ustrezati tud' nadalje naročnikom svojim s poštenim blagom, narejenim po najnovejši taconi, in solidno ceno. Z odličnim spoštovanjem Aiifuu Cenil', {34'j - 2) čevljarski mojster. V Ljubljani 12. maja 1888. Zobotrebci (Zataiecte) dob«'* se po jako nizki ceni v več bazah pri Jbbmiii 1't-iiMnili-ii v Turjaku, pošta Velike l.i^ir — Zunanja naročila proti poštnemu povzetju zvrsti se točno in poštnim.' prosto. (J48— 1) 0T Zdravila za živino. Štupa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbelje pri vseh botosnib krov konj In jtraširev. —22) Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vneli nalezljivih kužnih boleznij, kašlja, (tint mil in vratnih boleznij ter odpravlja vse gliste ter vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo rto-brega mleka. Zametek z ral.ilnim navodom vred velja le 60 kr., 5 zametkov s rabilnim navodeui Ramo 2 gltl. konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri |»rn-tegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-fjenji v boku, v križi i. . d., pri otekanji nog, mehurjih na iioguli, izvi-njenji, otišranji ml sedla in oprave, pri su&ici i. t.d., s kratka pri vseh vnaujih boleznih in hibah. 1 steklenica z rabilnim navodom vred stane le I gld., B Steklenic z rabilnim navodom vred suuio 4 gld. Ta zdravila se dobe pristna samo v „LEKARNI TRNKOOZT" wm zraven rotovža v Ljubljani, h Razpošilja «.<• v »a k dan po pošli. ♦ » ♦ Umetne (152—22) * ♦zahe in zobovja ♦ nsta\lia brez vsakih bote&fl ter opravlja jiloiuho- vauja in vse — hnm o|ieravi|«* i zobozdravnik A. Paichel, J poleg Srmdeokega mosta v Koblerjevi hiši, L nad% j firnež iz lanenega olja» procia.ja. po ceni ADOLF HAUPTMANIN, I tovarna oljnatih barv, llrnežev in lakov. £ Naznanilo Vina lastnega pridelku, bizeljca, gospoda Luke Tavčarja, proda se večja množina v kaker.šnih koli količinah po vedru in več, po 10, 11, 12 gld. vedro, uštev.ši užitnino, v kleti na Dunajski cesti poprej „Hotel Europa". Kateri ga žele kupiti, oglase naj se pri F. M. Scrnilittll, trgovci v Špitalskih ulicah v Ljubljani. Tudi se toči vino na drobno po 28 kr. liter v restavraciji „Hotel Kuropa. (333—2) SlSl ifj^^ 2EPLi s**s^fr aa«aW DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Beriedičić, nadzdravnik usmiljenih l>ratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Ciosj)oclske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. RESTAVRACIJA CESARIC. Usojuiu si veleeastitouiu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da nem prevzel že dolgo dobro znano l"««t;a"VTra.oiJo Webor ter jo otvorim v nedeljo one 1&. A. m. Za" dobra okusna Jetlila, pristna tlolciijetka vina in dobroznano KoNlerJevo <;nri*ko pivo po 2« Ur. liter se hod« skrbelo, ravno tako tudi za pašno postrežbo. Zahvaljujoč se za zaupanje, ki se mi je skazovalo V Koslerjevi pivarni in v Čitalnici, prosim, da bi me podpirali tudi v mojem novem podjetji. Za mnogobrojni obisk prosi z velespf Kovanjem T. Cesaric. (3.'3H—21 ^^^^^^^^^^^^^^ Bogato zalogo ur kot (336-8) m mm priporoča po niz.hej oe»>> JOSIP GEBA, i© Podpisana usoja se p. u. občinstvu javiti, dd je na Kongresnem trgu št. 3, v Getinovičevi hiši, ravnokar olvoriln prolajalnico raznoirstnega suhega mesa (prej g. M. Mauser-jeva) in bode zajedno prodajala ondi sveže goveje meso. Priporo&evajo se najuljudneje p. n. ohcinstvu v mnogobrojno nakupovanje in obilim naročbam i z dežel«, zagotavlja, da se hode vestno tru-d.la, vedno z dobrim blagom, pošteno vago in natančno postrežbo ustrezati vsestranskim željam iu zahtevam. Odličnim spoštovanjem (332—2) J nI tja Ur basova. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja j<" gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ue sinemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki bo nam dragi in za katere skrbeti smo obvezaui. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki s^ izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima vxa|enuio »uvu-rovalna banka „SL!a.T7"IJ-A." v Pragi9 katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal I0U 0, v prejšnjih letih pa tudi že po 20° t1 25" 0, celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVI.II' za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835 193 goldinarjev. Vsa pojasnila daie brezplačno (233—15) glavni zastop banke „SLAVIJE" \ Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). + t » w w w l * to to to to Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak. LaBtnina in tisk -Narodne TiBkarne*.