KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO STAREJŠA GREGORIJANIKA V LJUBLJANSKIH KNJIŽNICAH IN ARHIVIH JANEZ HÖFLER UVOD Pričujoče delo je poskus, urediti in siste- matizirafta starejšo gregorijaniko po ljub- ljanskih knjižnicah in arhivih, to je gradivo, ki je za nas sicer izredne važnosti, pa doslej še ni bilo pregledano in urejeno. Iz celotne gregorijanske zapuščine sem izbral tiste pri- merke, ki datirajo izpred srede XV. stoletja; po tem času gre že za kaligralsko zelo po- polne, a šablonizirane izdelke, ki imajo svojo vrednost v umetnostno-zgodovinskem pogle- du, vendar notacijsko in muzikalno ne po- menijo tega, kar je gregorijanika pomenila stoletja poprej. Starejša gregorijanika pri nas je po doslej znanih podatkih ohranjena skoraj le v po- sameznih fragmentih, ki so popolnoma nedo- kumentirani. Edini kompletni kodeks je gra- dual ms. 22 v NUK, večja skupka folijev sta v DAS, kjer je ohranjenih šestdeset listov, in v MAL, kjer so ohranjeni štirje listi ne- kega kodeksa. Vse drugo je zelo fragmen- tarno, le v posameznih folij ih, največkrat v vezavi ali platnicah drugih, nenotiranih ko- deksov in zvezkov. Doslej je bila gregorijan- ska zapuščina evidentirana v NUK in v DAS razen primerka iz mrliške knjige z Iga, v MAL so pa koralne makulature iz raznih zvezkov, ki so razen omenjenih folijev vse iz poznejšega časa, lepo očiščene in zbrane v dveh mapah, vendar ne urejene in signirane. V škofijskem in kapiteljskem arhivu sta bila evidentirana le dva folija, druge primerke sem odkril pri pregledu več kot dva tisoč zvezkov matičnih knjig in urbarjev. Le-ti v tem času še niso bili očiščeni, mnogokrat niti ne sneti s platnic, tako da jih je bilo težko pregledovati. Knjižnica frančiškanskega sa- mostana žal nima niti enega znanega pri- mera starejše gregorijanike. Vsakemu primerku posebej sem skušal ugotoviti tip notacije ter čas in po možnosti izvor nastanka. Ob vseh teh ugotovitvah ob- staja še mo'znost, da je bil primerek ali pri- nesen s področja izvora na naše ozemlje ali pa ga je pri nas napisala roka, izšolana na 164 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA izvirnem področju. Kakršnekoli trditve gle- de tega vprašanja bi bile tvegane. Ker sem se v tej nalogi zadržal le ob gradivu iz Ljub- ljane in bi morebitno iskanje drugod po Slo- veniji, ki bi bilo potrebnO' za odkrivanje no^ vih primerkov na še neraiziskanem področju, močno prekoračilo okvir naloge, ki sem si jo zadal, sem si prihranil splošnejše zaključke o gregorijaniki v naši deželi. Zaradi istega razloga se nisem spuščal v liturgično-histo- rične probleme, ki so mi jih nudili obrav- navani primerki; ostajal sem v osnovni na- logi, v sistematizaciji obravnavanega gra- diva. Težlišče obravnave je bilo v primitivnih ti- pih notacije, pred gotskim in kvadratnim. Primerkov zadnjih dveh oblik je pri nas mnogo, posebno iz konca XV. stoletja, iz XVI. in XVII. stoletja. Izbral sem le tiste, v katerih se čutijo sledovi starejših tipov. Obravnavano gradivo sem porazdelil na na- slednjih šest skupin: I. visoka st. gallenska notacija, (ms. 6 v NUK; primerek z mrliške knjige iz Iga v DAS). II. pozna st. gallenska, (ŠAL, folija iz ma- tičnih knjig iz Krope in Dola pri Ljub- ljani; list št. 1 iz mape koralnih listov; primerek s sign. 212; 1374; z urbarja iz Šenčurja; NUK ms. 17; 35; 141; 49). III. metenska — zgodnjegotska, (ŠAL, z lista št. 1, ob robu; DAS, Coli. I/l, foliji iz graduala; MAL, listi iz koralne zbirke). IV. gotska, (ŠAL, mapa št. 1, list 2; SKL, 2/123 R; ŠAL, 999, 1002, Mošnje). V. italijanska, lombardsko-beneventanska in beneventanska, (NUK, ms. 29; ms. 69; KAL, primerek z urbarja iz Šmartna pri Litiji). VI. kvadratna, (NUK, ras 22; ŠAL, sign. 308; ŠAL, list št. 3 iz mape koralnih listov). Pisave nisem podrobno analiziral, notalno gradivo sem primerjal z gradivom v Liber Usualis, ki je plod modeme muzikološke re- stavracije gregorijanskega korala po najsta- rejših rokopisih iz konca IX., X. in XI. stol. in zato temeljni vir za proučevanje starejše gregorijanike. Pričujoča sistematizacija še ni in ne more biti zaključeno delo. O vsakem pomembnej- šem primerku, posebno pa še o večjih, grar- dualnem v DAS, folij ih iz MAL in ms. 22 v NUK, je mogoča in potrebna temelj itejša in podrobnejša študija. PRIMERKI STAREJŠE GREGORIJANIKE 1. DAS; Ig — Mrliška knjiga II (1687 do 1706) — platnice (al. 1) Mrliška knjiga II. iz Iga je podoižnega formata, obe platnici sta z zunanje strani oviti v pregamenten folij iz nekega večjega kodeksa, graduala. Knjiga je bila slabo hra- njena in je površina fo^Mja precej potemnela, vendar sta pisava in notacija razen na nekaj j izrazito poškodovanih mestih lepo' vidni. Pi- i sava je karolinška knjižna minuskula X. do XI. stoletja, rahlo kurzivna, vendar že kaže težnjo po pokončnosti. Na dveh mestih se. pojavlja undalni majuskulni M, diftonga ae ni, tudi naznačenega ne. Izdelana je dokaj ■ skrbno, na foliju sta tudi dve večji rdeče' izrisani iniciali. Notacija je nevmatična, brez črtovja, na- stajala je sočasno z besedilom, kar potrju- jejo razmaki med tistimi besedami, nad ka- terimi so mehzmi. Pričujoči primerek je eden najstarejših v i skupini fragmentov, ki jih zajema ta obrav- nava, obenem pa tudi najlepši in najboga- ■ tejši primer cvetoče st. gallenske notacije zgoidnjega obdobja, katere prve spomenike predstavljajo Cod. 359 in Cod. 339 iz St. \ Gallena i'pozno IX. in X. stol.) ter Cod. 121 ; iz Einsiedelna blizu St. Gallena v Švici (XI. ; stol).^ Elementi notacije našega primera, ki j je žal ohranjen le kot fragment, so v nasled- < njem: poševna virga s kljukico (tab. št. 1, a); ' podatus z zaprto zanko (b); clivis z nekoliko i neenakomerno krivino (c); torculus (d); li-; SI. 1 165 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kvescenčna formacija podatusa (epiphonus, e); likvescenčna formacija clivisa z zaprto zanko (cephaiious, f); lilkvescenčni torculus v dveh oblikah (g, pinosa, i); porrectus (h); strofične nevme (o). Tabela 1 Notacija je bogata s posebnimi in orna- mentalnimi oblikami. Tako quilisma (j), fran- culuB (k), presus (1) in trigon (n). Redka in za starejše kodekse značilna je obMka salicusa (m), bogate so tudi sestavljene oblike. Rit- mičnih črkovnih oiznačb, ki so tako pogoste za najstarejše st. gaUenske kodekse, ni moč zaslediti. Glede na elemente notacije in pi- save lahko fragment datiramo v XI. stoletje, za kar govoiri dejstvo, da ne zasledimo rit- mičnih črkovnih označb niti ne ritmično di- ferenciranega podatusa, obenem pa so še nan vzoče bogate posebne, ekspresivne in oma- men talne arhaične oblike. Ožja datacija pa ob razpoložljivih podatkih ni mogoča. Vsebino lista tvori masni proprij za ne- deljo quinquagesimo (LU, str. 512 in dalje), brez začetka. Začne šele z gradualom Tu es Deus, qui facis mirabiKa solus ..., sledi masni proprij do konca, zatem pa celoten masni proprij za kvatrno sredo po quinquagesimi (Feria Quarta Cinerum, LU, str. 515 in da- lje). Melodika spevov se razen v nekaj ne- pomembnih odklonih ujema z verzijo v LU, na nekaterih bogatih mestih ji celo v najfi- nejših odtenkih dosledno sledi, kar zopet ka- že neposredno zvezo tega fragmenta s St. Gallen om. 2. NUK; ms. 6 — uvodni list (si. 2) Drugi najstarejši primer st. gallenske no- tacije pri nas je v rokopisu ms. 6 v NUK, Lathcenova Ecloga de moralibus Job; po pi-; savi fegodnja karolinška minuskula z nekai- terimi posebnostmi merovinške kurzive) ga je moč datirati v prvo polovico IX. stoletja. Notne zapiske srečamo na celotni prvi strani naslovnega lista (v nadaljevanju fol. o) ter kot priipise na fol. 44', 75—76, 118' zgoraj in fol. 44'—45, 45' spodaj.^ Uvodni list je iz drugega kodeksa, dodan ob priložnosti nove vezave rokopisa. Pisava je karolinška knjižna minuskula X.—XI. sto- letja. Notacija je tipična st. gailenska, bogai- ta z ökspreSivnimi in omamentalnimi nev- mami. Zal je zgornji del lista precej poško- dovan, vendar kaže notacija pa tudi pisava bližino z notacijo oziroma pisavo že omenje- nega Cod. 339 iz St. Gaülena. Značilne posebnosti, ki kažejo na tako zgoden čas nastanka, so poleg celotne krhke grafične izdelave predvsem: elementarna oblika virge kot poševne, a ravne črtice (tab. 2, a); elementarna oblika clivisa z enakomerno okroglino (b); oblika obeh ritmičnih vrst podatusa, prvi s prepro- stim, ofolim delom (c), drugi z zelo izbočenim in zaokroženim spodnjim delom ''d), Bližina s St. Gallenom je še očitnejša kot v prvem obravnavanem primeru, prav zato lahko ta drugi primer z gotovostjo datiramo v X. stoletje, vendarle prej v drugo kot v prvo polovico stoletja. Vsebino foUja tvorijo biblični citati, vidna je delitev v tri odstavke. Prvi odstavek je zaradi poškodbe zgornjega dela strani zelo nečitljiv: a) Sux... esse virginum htmc duxit virg ... hoirem suiper himc ... b) A progenie in progenaes fecit misericor- diam dominus qui eduxit Abraham......et de ultimus sinibus ... i Sl. 2 166 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA c) Aperi mihi soror mea columba mea quia caipud meum plenum est rore et cincinni ... mei guttis noetium. Ibo mihi ad montem myrre et ad colles libani et loquor sponse mee. Tata spedosa es proxima mea et ma- Tabela 2 i i cula non est inte veni ad libaimim sponse veni ad libanum. Veniens per transibis aid montem saniy et hermon a cubilibus leonum a montibus leopardorum. Posebna pozornost velja tretjemu citatu, ' ki ga tvorijo sicer brez reda in z raznima ; pomanjljivostmi verzi iz Salomonove Visoke pesmi (Canticum canticorum, poglavje IV. in V.). To je za sedaj edinstven primer nelitur- gične lirike pri nas, ki je tudi v širšem okviru pom-embna.a Pripisi ob robu folijev v samem kodeksu so najbrž nastali v času, ko so dopolnjevali recitativne oznake v tekstu rokopisa, na kar lahko sklepamo po isti barvi črnila dodanih elementov recitativnih oznak in notalnih pripisov. Notacija je v grobem zopet st. ga- Henskega tipa, nekatere grafične značilnosti izvirajo iz površnega značaja pisanja in niso značilne za kakšno posebno provenienco, vendar kaže na nekoliko poznejši čas kot notacija na foL o, čemur je vzrok rahla po- daljšanost in oibenem zaobljenost grafične oblike. Datiramo jo lahko v prvo polovico XI. stoletja, zaradi fragmentarnega značaja pripisov pa moramo dopustiti možnost na- stanka tudi v drugo polovico X. oziroma dru- go polovico XI. stoletja. Poznejši nastanek je zaradi ekspresivnega in ornamentalnega. bogastva notacije manj mogoč, prav tako pa zgodnejši zaradi same grafične oblike pisave in notacije.* Vsebina pripisov je zelo pisana in brez kakšnega reda, sestavljajo jo kitica himnusa (O, crux gloriosa) in začetek drugega (O, beata trinitas) ter trije alelujini spevi: fol. 44' zgoraj: O crux gloriosa o crux adoranda o lignum preciosum est admirabile victus. (LU je ne navaja) fol. 44'—45 spodaj: . Alleluia — ; salva nos christe salva nos per virtutem | sancte crucis qui salvasti peturum in mari ! miserere nobis. (samo besedilo, z drugačno i melodiko v LU, str. 1460) fol. 45' spodaj: . Alleluia — j hec est vera fraternitas qua vincit mundi crimina christum secuta est inclita tenens regna celestia. (LU, str. 1508. Rokopisna ver- zija je mnogo bogatejša od verzije v LU) fol. 75'—76 zgoraj: Alleluia — os iusti meditabitur sapientiam et lingua; eius loquetur iudicium lex del eius in corde; ipsius. (LU, str. 1200, introitus na isti tekst, \ melodika drugačna) fol. 118 zgoraj: i O beata trinitas i et indivisa... (ni končano) 3. ŠAL; v mapi koralnih folijev, dva folija | z gorenjskih matičnih knjig ^Kropa, Dol pri Ljubljani) — (si. 3). ; Oba najstarejša folija iz ŠAL sta služila ■ za platnice dvema gorenjskima matičnima : knjigama. Čeprav izhajata knjigi iz dveh različnih krajev, sta oba Usta nedvomno iz : SI. 3 167 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO istega rokopisa, kar se da ugotoviti že breiz podrobnejšega pregleda. Oba sta fragmenta nekega večjega antifonarija — breviarija s precej nenotiranega besedila. Zunanja stran folijev je precej potemnela, medtem ko je notranja še kar jasno čitljiva. Pisava foli- jev je skrbno izdelana romanska knjižna mi- nuskula XII.—XIII. stoletja z rahlimi got- skimi potezami, notirani del besedila, ki je manjše izpisan, so responzoriji ob raznih ka- noničnih urah — po besedilu in antifonah sodeč pri prvem folij u za praznik Marijine- ga oznanjenja, pri drugem pa za velikonočni čas. 2e prvi pregled notacije pokaže, da gre za zelo bogat primerek, ki ga lahko postavi- mo ob sicer starejši st. gallenski v DAS. Od- likuje jo izredno muzikalno bogastvo in krh- ka grafična izdelava, v kateri omenjeni pri- mer iz DAS celo prekaša. Po tipu je zani- miv primer visoke st. gallenske notacije na stopnji, ko se je nagnila v splošni nemški st. gallenski tip. Tako jo še z visokim tipom veže poleg običajnih elementov, ki so se ohranili v poznejši čas (likvescenčna epipho- nus in cephalicus, quilisma, trigon, francu- lus in pressus) tudi redkejši salicus v poseb- ni obliki z rahlo vijugo v sredi (tab. št. 3 a), ki se včasih veže z virgo v obliko, kakršno zelo redko srečamo (b). Poleg tega še bogate ligature z likvescenco Qikvescencni torculus v dveh oblikah, e in f). Zanimiv pojav je obli- ka clivisa, prečrtanega z rahlo vodoravno črtico (c); mogoče je to oblika clivisa z epi- semo, ki je pogosta v starejših st. gailenakih kodeksih. Pogost je cephalicus z rahlo vodo- ravno črtico ob zanki (d), bogate so tudi li- gature s salicusom. Tabela 3 SI. 4 Datacija takšnega primera notacije bi bUa mogoča že v XII. stoletje, vendar pa pisava govori prej za poznejši kot zgodnejši čais. Podobno st. gallensko tradicijo ob istem ti- pu pisave srečamo v izdelkih skriptorija v samostanu Engelberg v Švici; natančnejša primerjava našega primera in strani znanih engelberških kodeksov pokaže tesno podob- nost.'' Glede na to lahko naš primer datiramo v konec XII. ali začetek XIII. stoletja. 4. ŠAL; mapa koralnih folijev, list št. 1 Prvi list v mapi koralnih folijev v ŠAL je fol. 9 nekega breviarija iz druge polovice XII. stoletja v prehoidni poiznoromanski ozi- roma zgodnjegotski knjižni minuskuli. Na zadnji strani folija, za praznik sv. Marije Magdalene, sta dva notirana aledujna speva, ki ju LU ne uvaja (sl. 4): Alleluia: Conversus iesus ad mariam dixit ei: fides tua te salvam fecit vade in pace. Alleluia: Maria hec est illa cui dimisisti multum domine iesu christe quia te dilexit vehementer. y. Notacija je srednjenemškega tipa brez črt z izvorom v pozni st. gallenski notaciji, iz istega časa kot rokopis besedila in je prav lep primerek pisave visokomellzmatičnega speva. Elementi notacije kažejo mlajšo stopnjo pojava, ki ga je nakazal še prejšnji primer iz ŠAL, postopno degradacijo visoke st. ga- llenske notacije. Vidna je vse večja grobost potez, predvsem na obliki clivisa in torou- lusa z neenakomernim, priostrenim vrhom 168 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA (tab. Št. 3, g, h), posebne ekspresivne in or- nam-entalne oblike počasi izginjajo, pred- vsem bogate likvescenčne ligature. V našem primeru so še ohranjeni quilisma, epiphonus, cephalicus in trigon, ki so se od vseh še najdlje obdržali, franculus in pressus, ne- kajkrat nastopa tudi salicus v podobni, ven- dar bolj grobi obliki kot v prejšnjem prime- ru iz ŠAL 'i) in enkrat samkrat tudi likve- scenčni scamdicus (epiphonus praepunctus, v prvi vrsti, j), komaj zaznavna je še tudi oblika likvescenčnega torculusa (v drugi vrsti nad mariam, k).' Glede na razmeroma precej pogoste arha- ične oblike se stanje notacije ujema z data- oijo kodeksa po pisavi, to je v drugo polo- vico XII. stoletja. Na spodnjem robu prve in druge strani tega folija je poznejši pripis v dveh vrstah na štirivrstnem črtovju z označenima klju- čema C in F. Pisava je goteka kurzivna mi- nuskula. Notacija je v glavnem punktualna, brez ligatur, očitno metenskega področja z značilnim punktom v obliki lastavičjega re- pa (tab. št. 4, a) in brez močnejših poznejših gotskih elementov, datiramo jo lahko v XIV. stoletje, pri čemer je ožja datacija za- radi fragmentarnega značaja pripisa nemogo- ča. Pripis je nastal v nemškem krogu, za kar govori nekolikanj podaljšano pokončno deblo pri clivisu (b), kakor ga srečamo v gotski notaciji |Cdvakrat v prvi vrsti na dru- gi strani). V taki obliki se je metenska no- tacija z izvorom v Metzu, severovzhodni Franciji, po nemških in avstrijskih deželah širUa predvsem z minnegesangom in je ko- ral v takem zapisu precej redek'. Tabela 4 SI. 5 Fragmentu manjka začetek, poleg tega je pisava zelo slabo čitljiva in mi je bilo ne- mogoče ugotoviti, kaj ta fragment predstav- lja. Melodika kaže prav gotovo na poetično kitično obliko precejšnje lepote, v struk- turi pa na psalmodično octavus tonus: Inde christi sponsi virgo mater celestii omnium devotionem generas illis cottidie per quos ... itd. (si. 5). Vsi naslednji znani primeri pozne st. ga- llenske, srednjenemške koralne notacije pri nas so ali mlajši ali pa manj pomembni od pravkar obravnavanega primera. Še najlepši primer te skupine je ovitek kranjskega ur- barja iz 1. 1602, v ŠAL, 212 gorenjske zapu- ščine, folio nekega misala, katerega notacija je lepo ohranjena, pisava pa na nekaterih mestih zelo obledela, žal pa v času pregleda še ni bil snet z urbarja in očiščen (si. 6). No- tacija je precej poenostavljena, od posebnih nevm so ohranjene le običajne oblike (ce- phalicus, trigon, quilisma, pressus), in kaže stanje druge polovice XIII. ali prve polovice XIV. stoletja, medtem ko pisava postavlja ta ' čas še celo v mlajšo dobo. Zelo fragmentarno zasledimo nevmatični zapis v ms. 17 v NUK, rokopisu stiske pro- venience iz druge polovice XII. stoletja, na fol. 149. Kaže isti poizmi st. gallenski tip, ■ vendar brez slehernega ekspresivnega zna- čaja. Zapis je brez besedila, lahko ga datir ramo v isti čas kot rokopis sam ali pa pol stoletja pozneje. Drugi tak rokopis v NUK je ms. 35 iz druge polovice XII. stoletja, katerega večji del tvori breviarij. Na fol. 194 je zgoraj nad tekstom, nad prvo vrsto skupnih oficijev za Marijine praznike (Mirabile mysterium ecclesie . . .) in ne spada k samemu besedilu.* 169 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V rotoopisu ms. 49 v NUK, ki poteka iz j gornjegrajskega samostana 'druga pol. XV. ! stoletja), je spredaj uvezan list iz nekega i antifonarija — breviarija, ki ima tudi del ; notiranega besedila v pozni st. gaUenski no- taciji iz druge polovice XII. ali prve polo- vice XIII. stoletjia. Vsebino tvori antifona z intoniranim psalmom za dneve mučencev: Isti sunt sancti, qui pro testamento dei sua corpora tradiderunt et in sanguine agni i laverunt stoias suas. ps. Tradi (derunt). (Ro- kopisna verzija se ujema z verzijo v LU, str. 1156). Zadnji znan fragment tega tipa v NUK je v ms. 141, stiškem rokopisu iz prve polovice XV. stoletja, ki vsebuje znane zapise v slo- venskem jeziku. Notranjost kodeksa je oblo- \ žena z listi iz starejšega rokopisa, misala ■ manjšega formata, po prehodnem tipu ro- \ manske knjižne minuskule jih lahko datira- j mo v drugo polovico XII. stoletja. Na listih i pred zadnjimi platnicami so odlomki iz maš- i nega proprij a za božič, dnevno mašo: i intr.: Puer natus est nobis ... graduad: Viderunt omnes ... \ offert.: Tui sunt celi. .., in za epifanijo: i intr.: Ecoe advenit dominus ... (LU, 408—9, j 410, 459). , Od ekspresivnih in omamentainih nevmj se je ohranUa le quilisma. j Sl. 6 Poleg že omenjenega primera ŠAL 212 sta v istem arhivu še dva fragmenta v pozni st. gallenski notaciji, na platnicah urbarjev go- renjske zapuščine s signaturo 1374 in brez signature (iz Šenčurja). Platnice ŠAL 1374 so z zunanje strani ovite z dvema folijema ne- kega misala v poznoiromanski knjižni minu- skuli druge polovice XII. stoletja v tipu, ki je zelo soroden pisavi osmih najstarejših stiskih rokopisov tega časa v NUK. Ena vrsta na prvi strani platnic, začetek novega folija, je drobneje pisana in notirana brez črt v znani pozni st. gallenski notaciji z vsemi že naštetimi značilnostmi. Vendar je lahko ne- koliko starejša od do sedaj omenjenih pri- merov, na kar lahko sklepamo po večji krh- kosti grafične oblike. Vsebina je communio za nedeljo v božični oktavi: Tolie puerum 'LU, 436), v katerem pa namesto besede Israel uporablja besedo Juda: ... et vade in terram iuda: defuncti ... (LU: et vade in terram Israel: defuncti...) Zadnji znan primer v ŠAL je na platnicah majhnega urbarja iz Šenčurja na Gorenj- skem za leta od 1534. dalje, brez signature, folij nekega breviarija. V spo^dnjem desnem kotu ima enajst notiranih vrst v poznem st. gallenskem tipu brez črt. Vsebina odlomka je antifona h kanonskim uram laudam za tretjo nedeljo po epifaniji: Ciun autem de- scendisset iesus de monte (LU, 1108). Folij je zelo potemnel, tako da je notacija skoraj nečitljiva. 5. DAS; Gol. I, 1 (sl. 7). V mapi s to signaturo je poleg raznih fragmentov tudi šestdeset fohjev istega gra- duala, kar predstavlja poleg ms. 22 v NUK po obsegu največjo znano zapuščinoi starejše gregorijanike v Ljubljani. Pred tem je bila v posesti bivšega deželnega muzeja Rudolfi- num. Velikost folijev je 19,5 X 29,5 cm, ne- kateri so ob robu poškodovani, pisava in no- tacija sta skrbno izpisani, pisava sama je poznoromanska knjižna minuiskula prehod- nega tipa, kaže pa posamezne težnje k ne- katerim gotskim posebnostim. Po taki oce- nitvi jo lahko datiramo v drugo polovico XII. ali začetek XIII. stoletja. Notacija je na prehodnem sistemu štirih črt s poudarjeno rdečo črto za ton F in okta- vo višji f, redni sta označbi za ton F in c. Oblika notacije kaže na prehodno tvorbo pozne st. gallenske oziroma sirednjenemške notacije z raznimi elementi metenske pred razvojem v splošni gotski tip. Metenska no- tacija je eden pomembnejših tipov, ki je imel svoj izvor v območju Metza, v severo- vzhodni Franciji. Pod vpliv te notacije je 170 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prišel tudi tisti del nemškega ozemlja, ki ni bil v območju st. gallenskega aziroma srednjenemškega tipa, predvsem severoza- hodna in severna Nemčija. V velikem loku čez vzhodni rob nemškega ozemlja je segel celo na vzhodno področje avstrijskih dežel.' Metenski tip je sodeloval pri oblikovanju gotskega in so poisamezni elementa te vrste neposredno prešli že v predhodne oblike got- ske notacije. Naš primer spada v eno takšnih oblik, ki kaže na eni strani vrsto metenskih, na drugi strani vrsto poznih st. gallenskih značilnosti. Zanimivi stao bliki clivisa: me- tenska, ki preide takšna" tudi v samo gotsko (tab. 4, b), in st. gallenska (f), ki skupaj na- stopata v rokopisu. V samostojnem položaju prevladuje prva oblika, v sestavljenih nev- mah pa druga —■ predvsem v obliki porrec- tusa. Punctum in virga j'c) nastopata v še elementarnem odnosu, virga predstavlja vedno višji ton kot punctum. Podatus (d) in torculus (e) imata metensko obliko, prav ta- ko likvescenčne formacije: cephalicus v dvojni obliki (j in 1), ki jima je vzrok ravno dvojna oblika clivisa, punctum s plico (k), epiphonus v čisti metenski obliki (m), likve- scenčni tarculus (n). Likvescenca je v roko- pisu zelo pogosta, včasih izražena v bogatih ligaturah. Pressus (h) in strofične nevme (i) imajo metensko obliko, ki preide tudi v poz- nejši gotski tip notacije. Punctum v kromo- idnih ligaturah (punctum inclinatum) se ne loči od oblike samostojnega puncta. Zani- miva, st. gallenski quilismi podobna oblika ffol. 114, slika 7, v drugi vrsti od zgoraj nad et), je, kakor pokaže primerjava z istim me- stom v LU (str. 1360), punctum z epiphonu- som, kar je mogoče ugotoviti tudi z razdru- žitvijo nevme v punctum in epiphonus. Quilisme v rokopisu ni mogoče najti.'" Analiza notacije pokaže, da je rokopis pi- san v grafičnem duhu pozne st. gallenske notacije, torej z osrednjega nemškega pod- ročja, in ne v zgodnjegotskem duhu severnih in severovzhodnih nemških dežel in da v grafičnih nadrobnostih vendarle prevladu- jejo metenske oblike. Nastanek takšnega ro- kopisa, ki po pisavi in notaciji kaže za svojo vrsto zgaden čas druge polovice XII. ali za- četka XIII. stoletja, je mogoč le tam, kjer se je metenski tip na črtovju neposredno srečal s pozniin st. gallenskim srednjenem- škim brez črtovja. Foliji so iz kodeksa — graduala običajne ga tipa, s petimi glavnimi točkami masnega proprija: introitus, gradual, aleluja, oferto- rij in communio. Alelujin spev in nekateri drugi so ob določenem času zamenjani s tractusom. SI. 7 j fol. 37 Maša za kvatmo sredo v septembr- ; skem času v celoti, za mašo kvatrnega : četrtka le introitus in gradual. j fol. 44 Ofertorij in communio za devetnaj- j sto nedeljo po binkoštih ter introitus in i gradual za petek po tem prazniku. fol. 46—51 Četrta nedelja v quadragesimi i (od konca introita do communia), nato i ferie od ponedeljka do sobote, za katero \ manjka konec communia. fol. 54—68 Dnevi pred cvetno nedeljo (Do- I minica in palmis) od torka (v celoti) do i sobote. Nato sama nedelja, začenši si procesionalnimi antifonami in veHkim responzorijem, ki jim sledi maša. Nato dnevi velikega tedna od ponedeljka do sobote. V maši za veliko sredo je bil in- ! troitus In nomine iesu pozneje prirejen^ za uporabo na praznik Kristusovega imena (2. januar), ki je bil uveden v li-i turgično leto mnogo pozneje. Zadnji i folio te skupine se konča sredi himne i Pange lingua za veliki petek. 171 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO fol. 71—74 Naslednja skupina folijev se za- čenja s tractusom Sicut cervus za veli- ko soboto. Sledi maša za veliko noč in dneve po veliki noči do vključno ofer- torija za sredo. fcl. 85—100 Communio za vigilijo in maša za binkoštni dan. Slede kvatmi dnevi ter nedelje od prve do sedemnajste, sep- tembrski kvatrni dnevi do sobote v ce- loti in le introitus za osemnajsto nede- ljo po binkoštih. fol. 102—116 Od enaindvajsete nedelje po binkoštih do zadnje nedelje v cerkve- nem letu (triindvajseta). Nato se začne Sanctoiraie s praznikom sv. Silvestra pa- peža, Marcela papeža in mučenca, Pri- ske, Fabijana in Sebastijana, Agneze, Vincenca, spreobrnjenje apostola Pavla, sv. Agneze drugič, Marijine purifikacije s procesionalnimi antifonami in Agate (le do tractusa). fol. 131 Praznik sv. Janeza in Pavla mučen- cev, viglija pred sv. Petrom (do oferto- rija). Spevi rokopisne verzije so mnogokrat transponirani, večkrat zasledimo tudi krajšanje melizmov, posebno na koncih spevov, po načinu cistercij anske in kar- tuzijanske redakcije gregorijanskega ko- rala. Za določitev pravega namena gra- duala bi bila potrebna natančnejša hi- stori'öno-liturgicna študija rokopisa. 6. MAL; štirje najstarejši foliji iz zbirke makulatur 'sl. 8). V zbirki makulatur, ki sicer obsega same mlajše primere, so tudi štirje dvojni foliji nekega istega graduala (fol. 105, 112—115, 118—120). Foliji so spodaj odrezani, služili so za ovitke raznim knjigam, so pa lepo oči- ščeni in tako dobro čitljivi. Pisava folijev je zgodnjegotska knjižna minuskula XIII. stoletja, notacija prav tako zgodnjegotska na štirivrstnem črtovju že z enakomerno poudarjenimi črtami, tip, kate- rega starejšoi obliko predstavlja Cod. 807 Univerzitetne knjižnice v Gradcu. Notacija tega kodeksa je v elementih popolnoma me- sinska, njena grafična celota pa vendarle kaže, da je nastal rokopis daleč od matične- ga področja te notacije. Elementi v našem primeru se v detajlih ujemajo z notacijo te- ga kodeksa, le da so v skladu s časom na- stanka gotizirani, čeprav še ne kažejo tiste zrele gotske grafične oblike XIV. in XV. stoletja. V primerjavi s prejšnjim primerom ) iz DAS pa naš primer nima niti ene poseb- 1 nosti, ki bi bila st. gallenskega izvora." X Sl. 8 172 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Vsebino folijev tvori sanktoralni del gra- duala, katerega spevi so mnogokrat le na- kazani. fol. 105 'ali 106?) Del proprija sv. Agneze device in mučenice, za tem praznik Ma- rijine purifikacije. fol. 112 Masni proprij za praznik apostolov Filipa in Jakoba. fol. 112' Praznik muičtencev Aleksandra, Evencija in Theodula, Odkritje sv. Križa. fol. 113 Nadaljevanje praznika s prejšnje strani. fol. 113' Konec praznika s prejšnje strani (ofertorij in communio), za tem praiznik mučencev Gordijana in Epimahai. fol. 114 Praznik Pankracija mučenca, za tem mučencev Marcelina in Petra. fol. 114' Prima in Felicijana. fol. 115 Cirina in Naborija. fol. 115' Marcijana in Marcelina. fol. 118 Del introita in proprij do konca za mučenca Janeza in Pavla. fol. 118' Vigilija pred praznikom apostolov Petra in Pavla. fol. 119 Masni proprij za dan apostola Petra. fol. 120 Nadaljevanje in konec prejšnjega proprija. fol. 120' Masni proprij za dan apostola Pavla. 7. SAL; list iz mape koralnih folijev (z označbo Registrum de Annis 1453 1459 do 1475) (Si. 9) ŠAL hrani nekaj primerov starejše gotske notacije. Od teh je najlepše ohranjen folio nekega večjega misala, ki je pozneje služil za ovitek nekega registra (od tod označba). Pisava folija je vseskozi gotska kurzivna mi- nuskula, vendar tako kot notacija skrbno ni izdelana. Notacija je gotskega tipa na štiri- vrstnem črtovju, še z izrazitimi potezami Haufnagelschrift starejšega tipa 'XIV. stol.), kar se vi'di na obliki virge, ki ima rahlo črti- co ob levi strani glavice. Jasno je ravnotež- je med osnovnima nevmama punctum in vir- ga, pri čemer nakazuje virga redno višji ton. Ostale nevme ne kažejo kakšnih posebnosti, opozoril bi le na plico, ki se še vedno jasno loči od bistrophe (v četrti vrsti nad matris sue ter zadnja nota v zadnji vrsti druge stra- ni), čeprav se na splošno v tem in poznejšem času likvescenca izgubi, plica (pogosteje cephalicus) pa preide v bistrofo. Prva stran folija navaja ofertorij Protege Domine plebem tuam (LU, 1630) in commu- nio Nos autem !'LU, 667, 1454), ki pa se v LU pojavljata na več različnih mestih, tako da mi praznika ni bilo moč ugotoviti. Druga stran ima proprij za vigilijo pred praiznikom sv. Janeza Krstnika. Od tega sta introitus SI. 9 1 (Ne timeas, Zacharia) in gradual (Fuit homo) | v celoti izpisana, offertorij in communio pa i le označena v spodnjem desnem kotu v za.- \ četnimi besedami. ŠAL hrani še dva fragmenta gotske nota- ; cije XIV. stol., z matičnih knjig št. 999 in ; 1002 (v Mošnjah). Fragmenta, ki sta bila ob strani platnic, sta iz nekega graduala malega formata, zelo poškodovana in komaj ! čitljiva, pisana v gotski polkurzivni minu,- j skuli. Notacija je na štirivrstnem črtovju, j gotskega tipa, vendar posebno drobne in krh- j ke oblike. Punctum ima izrazito obliko la- ' stavičjega repa in je manj pogost kot virga, ' posebna in redka značilnost notacije pa je kurzivna kontinuiranost melizmatičnih zapi- I sov, ki je posebno vidna na nekaterih mestih j prvega fragmenta, ki vsebuje del masnega ^ proprija za epifanijo (viden je začetek gra- ; duala Omnes de Saba ... in visokomelizmat- ski spev aleluje: Surge). Drugi fragment je , bolj silabičen, zaradi slabega stanja ga nisem mogel določiti, vidna je delitev na krajše odstavke, katerih začetnice so poudarjene 'O, christe..., Ecce spiritus ...). Datacija obeh i fragmentov je zaradi slabe razločljivosti in ; posebnega tipa notacije tvegana, najbrže pa ju lahko postavimo v XIV. stol., seveda brez \ natančnejših omejitev. I 173 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 8. SKL; rokopis št. 2/123 pod R Rokopis te signature v SKL je vezan v ; obliki knjige, katere platnice so od zunaj ; oblepljene s folijem nekega graduala. Zgor- ; nji del, četrtina celotnega folija, je konec sekvence Dies irae, dies illa za mašo umrlih: ... ex favilla. Judicandus homo reus: Huic ergo parce deus. Pie ihesu domine ddna eis requiem. Amen. Pisava je gotska knjižna mi- ^ nuskula, prav taka je tudi notacija (Huf- ! nagelschrift) in ne lepo izdelana, časovno jo : moremo glede na stopnjo gotiziranja v pisa- vi datirati v XIV. ali prvo polovico XV. stol. Ostale tri četrtine folija izpolnjuje obširen alelujin spev, dodan pozneje v kurzivi in v gotski notaciji na način, ki ga poznamo s ; področja samostana Melka na Avstrijskem.^' \ Za to področje govori predvsem preprostejša I grafična izdelava notacije in precejšnja punk- i tualnost, medtem ko je za severno in srednje- nemško področje značilna prevlada virge in bolj kompliciranih ligatur. V splošnem kaže že stopnjo notacije prve polovice XV. stol., ko so se popolnoma izgubile njene posebnosti in omamentacija in ko se je izraz že popol- noma šabloniziral. Omenjena aleluja je za praznik apostola Jerneja. Del zapisa ob stran- skih robovih zaradi vezave ni viden. Sl. 10 Zadnji znan primer starejše gotske notar- cije je folij iz DAS, CoU. l/l, poškodovan list nekega misala, v gotski knjižni minuskuli, na listu je poleg zgolj pisanega besedila tudi communio Tanto tempore vobiscum sum za praznik apostolov FiHpa in Jakoba. Notacija fragmenta je gotska, podobnega tipa kot mnogo starejši primer iz MAL, vendar že rezultat razvoja in skrbneje izdelana. Skle- pamo lahko na nastanek v drugi polovici XIV. ali v prvi polovici XV. stol., čeprav se še pojavlja Ukvescenca v obliki plice 'sredi pete vrste) — da tu ne gre za bistropho, po- kaže primerjava tega mesta z ustreznim v LU (str. 1465 D). 9. NUK; ms. 29 (sl. 10) Naslednji primer v rokopisu v NUK s to signaturo je prvi iz skupine z izvorom za-^ hodno od slovenskega ozemlja. Sam rokopis je kostanjeviškega porekla, analiza pisave (pozna romanska knjižna minuskula) govori za čas XI.—XII. stol." Na prvem in zadnjem listu (fol. 70') vsebuje tudi prilepljen folij z nevmatičnim zapisom. Oblika notacije kaže nedvomen italijansiki izvor, z natančnejšim pregledom moremo odkriti vplive beneventan- skega področja, ki pa se niso uresničili v čisti grafični obliki, temveč v potezah, ki jih opredeljujemo z naizivom langobardsko- , beneventanski tip severnoitalijanskega po- dročja. Ta ne šteje med čiste izvirne vrste koralne notacije. Beneventanski vpliv se kaže v več poseb- nostih: v vsaki vrsti se po večkrat pojavlja montecassinski clivis z ravno vodoravno črtico (Tabela št. 5 a), v prvi polovici druge vrste in drugi polovici tretje vrste na fol. 1 je lepo viden za ta tip značilen torculus s poudarjeno navpično črto ob desni strani (b). Iste lastnosti obeh vrst se pojavljajo tudi v sestavljenih nevmah. Poleg teh dveh bene- ventanskih posebnosti je za naš primer zna- čilna težnja po punktualnosti v istosmernih ligatur ah in sicer na dva načina: v navpični vrsti kot zaporedje samostojnih punctusov (melodična smer navzdol, lepo vidno v sedmi vrsti folija, na tabeli pod c) ter v proti des- ni strani nagnjeni vrsti kot zaporedje punc- tusov, povezanih z rahlo valovito črto 'me- lodična smer navzgor, v obeh zadnjih vrstah fol. 1, na tabeli pod d). Te posebnosti ne- dvomno kažejo na Lombardijo; na ta način si lahko razlagamo pojav st. gallenskemu toreulusu podobne nevme (skoraj v vsaki vrsti, e). Te oblike našega primera lahko raz- ložimo kot podatus, ki je v ožji lombardski, milanski notaciji sestavljen iz dveh med se- boj povezanih punctusov, poševno drugega 174 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nad drugim. Vse te posebnosti srečamo tudi v ligaturah (primer ligatur, f).*^ Crtovje je prehodnega tipa s poudarjeno črto za ton F in bi za nemško ozemlje zago- tovilo šele polno XIII. stol. Ker pa gre za nastanek na italijanskem ozemlju, kjer ima Tabela 5 črtovje svoj izvor, lahko glede nanj in na tip notacije folija datiramo v prvo polovico XII. stol. Zgodnejša dotacija bi bila tvega- na.15 Vsebina prve strani so odlomki iz Novega testamenta, ki jih ni bilo mogoče točneje do- ločiti, prav tako je branje zaradi slabe ohra- njenosti Hsta zelo težavno. Prav tako je z zadnjo stranjo, na kateri je neki himnus. Ta ima z znanim himnusom lam lucis orto sidere za kanonične ure prime ob nedeljah skupno le besedilo prve vrstice, glasbena re- šitev pa je popolnoma drugačna. 10. NUK; ms. 69 Rokopis s to signaturo v NUK iz bistrske pisarske delavnice je komentar k psalmom v gotski kurzivni mdnuskuli iz prve polovice XV. stol. Na notranjih straneh platnic sta prilepljena dva lista iz večjega starejšega li- turgičnega kodeksa z nevmami na treh zele- nih in eni rdeči črti za ton f (slika 11). Pisava obeh fragmentov je romanska knjiž- na minuskula z nekaterimi arhaičnimi pote- zami, kot sta naznačitev starega diftonga ae s kljukico pod običajnim e ter ligatura et. Notacija kaže na severnoitalijanski izvor, langobardsko-beneventainski tip z izrazito težnjo po punktualnosti, tako je jasna sever- noitalijanska transformacija beneventanske notacije, kot smo jo srečali že v ms. 29. Po- sebnosti, ki govore za omenjeni tip, so v naslednjem: punctum v obliki narobe obrnjene vejice z odebeljenim desnim delom (tabela št. 6, a). To posebnost srečamo že v beneventanski no- taciji, po drugi strani pa v nemški transfor- maciji metenske notacije; odsotnost virge kot znak punktualnosti; punktualni podatus (b), tipičen za severnoitalijainisko notacijo' in ki ga beneventanska ne pozna; punktualni clivis (c), ki ga prav tako beneventanska ni-, ma; beneventanski torculus in druge liga- ture, vendar v mnogo mehkejših potezah, ki spominjajo na mesinski tip; epiphonus v obli- ki rahlo zaobljene črke v (d). | Pri ožji lokalizaciji bi prišlo v poštev dej- \ stvo, da notacija našega primera ne kaže i milanskega vpliva, kakor je to bilO' pri ms. ; 29.>« Langobardsko-beneventanski tip notacije je bil prvi, ki je prevzel novo notacijsko prakso na črtovnem sistemu. V našem pri- meru gre za gotovo za starejši prehodni si- stem s poudarjeno rdečo črto za ton F, ki posebej pogosto niti ni naznačena, navadno , velja oznaka le tonu a ali c. Zelene črte so i bile najbrž pozneje prevlečene čez starejše. ; Tak tip notacije, kakor ga kaže naš primer, i poznamo sicer še tudi iz XIII. stole tj a^ ven- j dar glede na prisavo lahko naša folija dati- : ramo v prvo polovico XII. stol. Zgodnejša i datacija je manj upravičena, saj predstavljal naš primer langobardsko-beneventanske no- tacije določeno razvojno stopnjo starejših '■ prvin, ki se izvirno pojavljajo v bolj grobi i in neizdelani obliki. Oba folija sta iz nekega antifonarija, vse^ ; bina prvega so odlomki iz kanoničnih ur; praznika apostolov Petra in Pavla. Ne v istem vrstnem redu in z nekaterimi drugimi : SI. 11 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO odstavki jih navajata LU, str. 1515—1525 ter Taok, str. 117 in 143. Skupni odlomki se ujemajo melodično, sicer z nekaj nepomemb- nimi odkloni. Vsebina drugega folija pa so Tabela 6 odlomki iz kanoničnih ur za praznik mu- čencev. Nekaj odstavkov navaja tudi LU, str. 1123—1173. 11. KAL; Urbar iz Šmartina pri Litiji iz leta 1652—1695 Primer iz Kapiteljskega arhiva v Ljublja- ni na platnicah urbarja iz Smartina pri Litiji je edini pravega beneventanskega tipa notacije na prehodnem sistemu štirih črt. Folij je iz nekega breviarija z nekaj pisane- ga besedila in posameznimi responzoriji. Da gre tu za beneventansko notacijo, je vidno Sl. 12 že brez padrobnejšega pregleda, čeprav pisa- va sama ni tistega tipa, kot ga poznamo z rokopisov južnoitalijanskih skriptorijev. Fo- lij je lepo izdelan v romanski knjižni mi- nuskuli, ki kaže na eni strani vpUv beneven- tane predvsem v oblosti in oblikah ligatur, na drugi strani pa že rahle poteze gotiziranja (shka 12). Notacija ima še elementarne beneven- tanske poteze XI. stoletja, ki se kažejo v oblikah podatusa, še bolj tipičnega scandi- cusa j'tabela št. 6, e), virge in elivisa (f). Prav tako je v ligaturali, kjer pride do izraza me- njava energične j ših in rahlejših potez, ki je značilna prav za beneventanski tip notaci- je." Lombardskega vpliva ni mogoče zaslediti in bi fragmentu lahko določili izvor južneje od obeh že omenjenih primerkov iz NUK, pri čemer pa moti tip pisave. Datiramo ga lahko v XII. stol., vendar brez ožje omejitve. Za to govorita tip pisave in tip notacije, ki v XIII. stoletju v taki obliki ne bi bila več moigoča. Notno črtovje na taki stopnji je še v XI. stoletju bilo za italijansko področje redkost, v dvanajstem pa še običajen pojav, medtem ko ta nova praiksa v tem času na~ sever še ni prodrla. 12. NUK; Gradual ms. 22 Gradual ms. 22 v NUK je po doslej zna- nih podatkih najstarejši v celoti ohranjen, popolnoma nevmiran kodeks in edini celotni spomenik starejše gregorijanike. Njegov po- men je tako zaradi majhne bere dokumentov te vrste pri nas velik, čeprav predstavlja za ta čas ustaljeni tip liturgične knjige. Kodeks je manjšega formata, vezan v so- časne lesene platnice, prevlečene z rdečim usnjem, katerega barva je obledela. Obsega 178 folijev, od katerih je bil fol. 41 vstavljen pozneje, iluminacija je preprosta^ večjega formata sta le začetna iniciala A, v grobi izdelavi, in iniciala za božični introitus I*uer natus est nobis (fol. 12', slika 13). Celoten okras kodeksa je neizrazit. Pisavo kodeksa moremo klasificirati kot zgodnjegotsko knjižno minuskulo prve polo- vice XIII. stol. Razen v nekaj dodanih frag- mentih je vseskozi čutiti isto roko. Notacija je v prehodnem štirivrstnem sistemu s pou- darjeno rdečo črto za ton F in oktavo višji ton f, cesto sta naznačena tudi tona c in a. Sistem je mnogokrat zlomljen navzgor ali navzdol 'menjava ključa). Crtovje na fol. 1 do 4 je bilo pozneje enakomerno prevlečeno v skladu z novo notalno prakso.^' Kodeks je no tir an v enem od prototipov kvadratne notacije, ki se je v polnem XIII. stol. razširila v razviti obliki, ki jo je na- 17S ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 13 j kazovala že severnofraincoska, normanska no- I tacija. V st. gallenskem območju se je uve- ; Ijavila šele v poznem XIII. stol. in v začetku j XIV. stol. Notacija našega primera očitno ni ; tega tipa, marveč kaže po svojih elementih i izvor drugje. Je izrazito punktualna, njena ' grafična oblika je ostra, z navpično zašilje- ' nimi robovi. Osnovni element je punctum, ; ki služi za gradnjo vseh drugih ligatur, ne srečamo poševnih ligatur, ki so značilne za razviti tip kvadratne notacije, prav tako ne kromoidnih nevm. Lisvescenca ni nikoli na- značena, niti ne vsebuje kakršnih koli ekspresivnih ali omamentalnih označb. Obli- keb snovnih nevm kaže tabela št. 7: punctum (a), podatus (b), clivis (c), scandicus (d) in climacuB (e). | Pri dataciji našega primera je nujna nje- i gova lokalizacija ali ugotovitev morebitnih : vplivov kakšnega določenega notacijskega ob- \ močja. Pri tem se moremo poshižiti več dej- \ stev: punktualnost notacije, odsotnost kromo- idnih nevm, zasukan vrhnji punctum pri po- \ datusu in scandicusu in grafična oblika notar- cije. Prve tri značilnosti se že jasno kažejo v tipu diastematične koralne notacije, ki je izviral s področja akvitanske notalne šole s centrom v Limogesu, že v XII. stol. To je eden od prototipov kvadratne notacije, ki je znana predvsem z rokopisov dvoglasnih organov samostana St. Martiala'' in ki bi \ utegnil biti tudi predhodnik našega tipa no- [ tacije. Na to lahko sklepamo iz nekaj zna- nih rokopisov XIII. stol., soroidnih našemu primeru, nastalih v Akvitaniji in Provan- i si.-" Omenjeni prototip kvadratne notacije še ne pozna grafične ošiljenosti, ki jo kaže notacija našega kodeksa, kar pa bi bilo mo- goče za ta tip v XIII. stol. Te ošiljenost pa ne ; kaže zgodnja kvadratna notacija, ki se je razvila iz severnofrancoskega tipa in ki so jo uporabljali na področju severno od naše- ga ozemlja.-' Seveda se ob teh ugotovitvah poraja težko rešljivo vprašanje, ali je nastal naš rokopis v sami južni Franciji ali kakš-»' nem področju v njeni neposredni odvisnosti, ; ali pa ga je izpisala tuja roka, izučena v tej \ alkvitanski maniri, na našem ozemlju. i Datacija kodeksa, ki jo nudi primerjava s ^ spomeniki akvitanskega prototipa kvadratne ' notacije, je ob upoštevanju časovnega okvira,, ki ga nudi pisava, možna v prvo polovico; XIII. stol., vendar prej v poznejša desetlet- j ja. i V te ugotovitve se vključujejo tudi neka- ; teri fragmenti v kodeksu, izpisani z drugo i roko in ob drugačni priložnosti. Tako je s : pripisom z manjšo skrbjo ob strani fol. 78 in j spodaj fol. 87' in 88, felika št. 14), ki jel rahlo poznejši (enakomerno poudarjen notni i črtovni sistem), vendar še vedno globoko v XIII stol. in v svoji elementarni obliki jasno kaže akvitanske poteze tega časa z vsemi omenjenimi značilnostmi. Na drugi polovici prve strani fol. 7 je bil zbrisan stari in napisan z drugo roko nov, manj obsežen ofertorij Confortamini, kar potrjuje prazen prostor za staro označbo Off. in pred staro označbo Comm. To se je zgodilo' na drugih tleh, prav gotovo v območju St. i Gallena, kar kaže poleg grafične izdelave, I Tabela 7 177 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO značilne za ta prostor, tudi ponovna pojava kromoidnih nevm in normalnega podatusa. Pisava, notacija, predvsem pa prehodna, ne- jasna oblika kromoidnih nevm da sklepati, da je pripis istodoben, mogoče z nekaj de- setletij časovne razlike ^slika 15).-- Vstavljeni fol. 41 kaže očitno razuko s celotnim kodeksom. Pisava sama je razvita gotska knjižna minuskula, ki kaže nedvo- men vpliv nemškega prostora. Notacija, je kvaldratna, v zadnji stopnji svojega razvoja, s kromoidnimi nevmami in poševnimi liga- turami. Pisava na drugi strani folija je pol- kurzivna minuskula XV.—XVI. stol., na ta čas kaže tudi pisava prve strani in celotna grafična oblika notacije. Folij 176 je pisan v razviti kvadratni notaciji zadnje stopnje XV.—XVI. stol., ko jo srečamo že na vstavljenem fol. 41. Prav tako je z drugo stranjo tega folija. Naisprotno pa je fol. 177 v maniri celotnega kodeksa na- daljevan gradual, vendar po pisavi sodeč, 'ki ima že močnejše gotske elemente, iz pol sto- letja poznejšega časa. Fol. 177' vsebuje znano antifono Salve re- gina v zelo bogati verziji v zgodnji kvadratni notaciji st. gallensikega tipa iz prve polovice XIV. stoletja. (SUka št. 16)}^ Na to opozarja več elementov: v oblikah virge in podatusa je še čutiti severnofraincosko poreklo te vrste notacije, kromoidne skupine so nejasne in nihajo med punctom in pravo rombično obli- ko, v porrectusu in porektualnih delih liga- tur je vezna črta rahlo vijugasta, ob strani SL' 14 SI. 15 spodnjih punctov v ligatur ah zasledimo vča- sih rahle navpične črtice, ki so lepo vidne že v pripisu na fol. 7. Na enem mestu (v četrti vrsti, prva polovica), se pojavlja tudi sevemoifrancoska oz. kvadratna plica (v obli- ki cephalicus). Znotraj prednjih platnic kodeksa je pri- lepljen list iz starejšega rokopisa večjega formata, katerega vsebino tvori del prefacije za božični čas in cela za epifanijo. Pisava je prehodnega tipa druge polovice XII. stol., notacija je recitativna, z virgami severno- francoskega, normanskega tipa oz. zgodnje- kvadratne notacije na štirivrstnem sistemu s poudarjeno rdečo črto za ton F. Ti skopi podatki zadoščajo za datacijo v drugo polo- vico XII. ali začetek XIII. stol. Vsebino graduala tvori glavnih pet točk masnega proprij a, ki so po svoji strukturi visoko melodičnega značaja (concentus) z razliko od drugih, ki so le recitativne, in katerih redki melodični obrati se gibljejo v okviru že določenih obrazcev. Te točke so: introitus, gradual, aleluja s psalmom, ofer- torij in communio. V času od nedelje septu- agesime do cvetne nedelje je alelujin spev zamenjan s traiotusom, prav tako je v veli- kem tednu, od velike noči pa do binkošti gradual zamenjan z alelujinim spevom. Poleg teh rednih zamenjav pa obstaja še nekaj drugih posebnih primerov. Psalm v intro- itusu je redno le intoniran. .j 178 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA fol. 1—22: Temporale za nedelje, začenši od prve nedelje v adventu do četrte, nato adventni kvatmi dnevi (Feria IV, VI in Sabbato), vigilija pred božičem, nočna in dnevna maša za božični dan, trije svet- niški prazniki, ki vedno štejejo v tem- porale, (sv. Štefan, Janez Evangelist, dan nedolžnih otrok), in nedelja v bo- žični oktavi. Slede maše za epifanijo^ nedeljo v njeni oktavi ter drugo in tretjo po epifaniji. fol. 22'—28': Sanktorale za maše sv. Vincen- ca, Marijine purifikacije (svečnica), Agate, Benediikta ter Marijinega oznar- njenja (proprij identičen s proprijem če- trte a'dventne nedelje). fol. 29—103: Temporale za vse nedelje pred veliko nočjo od septuagesime dalje, kva- tmi dnevi pred kvadragesimo in Feriae po njej, veliki četrtek z nekaj odlomki iz oficijev (kanoničnih ur), velika noč, Feriae po veliki noči ter nedelje od prve do pete pa veliki noči. fol. 103'—104': Sanktorale za sv. Marka Evangelista ter Filipa in Jakoba. fol. 105—145: Temporale za čas od prošnjih dnevov pred vstajenjem do konca cerk- venega leta (Dominica XXIII post Pen- tecosten). Vmes še vigihja pred binkošt- mi in kvatrni dnevi po tem, prazniku. fol. 145—168': Sanctorale z začetkom In De- dicatione Ecclesiae, nato viglija pred sv. Janezom Krsnikom, sam praznik, vi- gilija in sam dan opostolov Petra in Pavla, spreobrnitev apostola Pavla, praznik sv. Jakoba, Marije Magda- lene, Lavrencija, vigilija in dan Ma- rijinega vnebovzetja, rojstvo sv. Jerneja, povišanje sv. Križa, prazniki sv. Marte, Mavricija, Mihaela, cerkvenih očetov, Simona Jude, dan vseh svetnikov, Mar- tina in na koncu Andreja. fol. 167—176: Dodatek — skupna maša za Marijine praznike, oficij in maša za umrle (rekviem), praznik sv. Agneze ter kvatrna sreda in petek v septembrskem času. del. fdl. 176: Kyrie in Christe iz maše Domi- nator Deus (XV, in Festis Simplicibus, LU str. 56—7). fol. 176': Antifona Salve regina misericordiae, vitae dulcedo ... itd. Prepis s folija 177', LU 276. Oba pripisa na fol. 176 in 176' sta v popolnoma razviti že intemacional- ni kvadratni notaciji. fol. 177: V maniri celotnega kodeksa nada- ljevan graiduai, najbrže kvatrna sobota v- septembrskem času. fol. 177': Antifona Salve regina v zgodnji kva- dratni notaciji st. gallenskega tipa iz P'rve polovice XIV. stol. Zgornja vrsta je deloma poškodovana in skoraj nečitljiva, vendar lahko celotno antifono rekonstru- \ iramo s pomočjo poznejšega prepisa na ; fol. 176'. Rokopisna verzija se v mnogo j detajlih loči od verzije v LU in je mno- go bogatejša i'slika 16). Temporaini in sanktoralni del kažeta ustat- ; Ijenost gregorijanskega korala v tem času in j se le z majhnimi odkloni ujemata z ustrezno i verzijo v LU. Odkloni so v glavnem ali kot': transpozicija tonovskega načina, toda ne več kot za celi ton, ali pa kot krajšanje ali bo- gatenje melizmov. Zelo pogosti so odkloni enega ali več tonov v sicer LU verni daljši frazi. Seveda bi bila za točnejšo ugotovitev provenience ali posebnega namena kodeksa potrebna natančnejša študija melodičnega, toka, transpozicij in odklonov vsebujočih' masnih spevov. Razvoj kvadratne notacije je prav tako kot razvoj gotske povzročil propad lokalnih '• koralnih dialektov, njena uniformacija je ^ osiromašila barvitost gregorij anskega izra- ■ Sl. 16 179 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO za in ga internacioniziralav Obravnavani gradual ms. 22 v NUK je dosegel že to stop- njo, vendar zaradi takšne dispozicije že v akvitanski notaciji. Večina kvadratnih koral- nih fragmentov pri nas, notiranih v kvadrat- ni notaciji, so mlajšega nastanka, iz druge polovice XV. stol. in iz poznejšega časa in prav tako kot gotski v muzikološkem pogle- du niso zanimivi. Na tem mestu navajam še dva zgodnejša primera kvadratne notacije v ŠAL, ki sta vrednejša omembe. Prvi je fragment na platnicah urbarja iz Šmairtina v Tuhinju s signaturo 308, folije iz nekega misala, skrb- no izdelanega v poznoromanski — zgodnje- gotSki knjižni minuskuli prehodnega tipa. Sredi folija je v zgodnji kvadratni notaciji notirana vrsta, ki jo lahko s pisavo vred datiramo v drugo polovico XIII. stol. ali za- četek XIV. stol., predstavlja pa le recitativ- ni tip z virgami in eno kromoidno ligaturo. Drugi primer je lep dvojni folij večjega formata, snet z nesigniranega škofijskega urbarja iz leta 1572, zdaj v mapi koralnih folijev, ki je Skrbno izpisan v gotski knjižni minuskuli XIV.—XV. stol. in notiran v kva- dratni notaciji. Zanjo so značilni neenako- merni puncti, tanke veznice, kromoidne nev- me in poševne ligature (porrectus), likve- j 81. 17 scenca ni naznačena, tudi ni nikakršnih or- namentalnih ali ekspresivnih označb (slika št. 17).^'' Folij je iztrgan iz srede kodeksa, graduala in oštevilčen z zaporednima števil- kama 145—146, njegovo vsebino tvorijo mas- ni proprij i za zadnje nedelje po binkoštih (osemnajsta, devetnajsta in dvajseta), v za- četku pa sta petek in sobota v septembrskem kvatrnem času (LU, 1052—1065). Rokopisna verzija se brez pomembnejših odklonov uje- ma z verzijo v LU, nekateri spevi so le na- značeni, redno pa se ločijo v aielujinem spevu, kar kaže na neustaljenost liturgične prakse v tem času za zadnje nedelje po binkoštih, ki so tudi zadnje nedelje v cerkvenem letu. Folij je že lep primer internacionalne kva- dratne notacije XIV.—XV. stol., ki sicer ka- že deloma italijansko maniro tega in poznej- šega časa, ki pa jo poznamo tudi z nemškega področja.^^ OPOMBE Okrajšave: LU — Liber usualis, Missae et Officii, Tournai, 1964; (izdaja benediktincev iz Solesma, osnovana na proučevanju najstarejših koralnih kodeksov). — MGG — Die Musik in Geschichte und Gegenwart, (dir. Friedrich Blu- me), splošna glasbena enciklopedija, Kassel, 1949 in dalje. 1. Willi Apel, Gregorian Chant, London, 1958, pl. I. in II; Carl Parrish, The Notation of Medie- val Music, London, 1958, pl. II; Franz Tack, Der gregorianische Choral, Köln, 1960, pr. št. 3 in 25; Omenjeni trije kodeksi so najpomembnejši. V detajlih se naš primer nekoliko razlikuje, kar je seveda rezultat poznejšega nastanka: ima le epi- sematično virgo in eno samo vrsto podatusa z zaprtim spodnjim delom. Našemu primeru iden- tične predloge nisem mogel najti, kljub temu je nedvomno ozko povezan s st. gallenskim kro- gom, saj kažejo transformacije st. gallenske no- tacije X. in XI. stol. v severnejšem (Nemčija) in južnejšem področju (severna Italija) drugačen grafični rezultat: večjo podolgovato in bolj gro- bo izvedbo. — 2. O Eclogi glej: Kos-Stele, Sred- njeveški rokopisi na Slovenskem, Ljubljana, 1931, in Kos, Ljubljanski rokopis Lathcenove Ecloge de moralibus Job, v Razpravah znanstve- nega društva za humanistične vede, II, 289—302. Notalni pripisi so omenjeni v Cvetkovi Zgodovini glasbene umetnosti na Slovenskem, I, Ljubljana 1958, str. 32. Fol. 76 reproduciran na str. 28. — 3. Doslej mi v literaturi ni bilo mogoče najti niti ene omembe notirane Visoke pesmi. — 4. Mo- goča je domneva, da pripisi niso nastali v nepo- sredni bližini St. Gallena prav zaradi grafične podaljšanosti, ki je značilnejša za njegovo peri- ferno področje. Prim. faks. graduala iz Monze, (X. stol.) v MGG, 1, tab. 20, str. 512 si. 1. — 5. O kodeksih samostana Engelberga glej MGG 3, 1345 in 1349-51. Primer na str. 1351 (XII.—XIII. stol.) se v vseh detajlih notacije in razporeditve 180 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nevmiranega in nenevmiranega prostora ujema z našim primerom, katerega pisava je sicer bolT gotizirana, pomembna je podobnost v oblikah virge in salicusa. — 6. Tack, prim. 29. a: Engel- berški kodeks iz konca XII. stol., vendar v šib- kejši st. gallenski tradiciji. Tack ima za ta tip naziv alemanische Neumen (str. 13), v nasprotju z germanische (drugi muzikologi: deutsche) Ne- umen, ki predstavljajo derivacije metenskega — gotskega tipa. Po Sunnolovi karti primitivnih koralnih dialektov (v MGG 9, 1619), kjer je sicer označen z deutsche, je ta tip obsegal južnonem- ško območje, Frankovsko, Bavarsko in Salzbur- ško. — 7. Prim. faks. Frauenlobovih del v Denk- mäler der Tonkunst in Österreich, XX/2 in Parrish, The Notation, tab. XVII. — 8. Omembe po vrsti v Kos-Stele, Rokopisi, 60, 89—90, 43—47 in v Cvetko, Zgodovina I, 32—33. — 9. Glej že omenjeno Sunnolovo karto. Mesinska oziroma nemška transformacija mesinske notacije je za- jela sev. Nemčijo, Saško, Češko in Dolnjo Av- strijo (Klosterneuburg in Dunaj). Tudi graške knjižnice hranijo nekaj takšnih primerkov. — 10. Prototip notacije našega primera predstavlja notacija Velikega Hildegardinega kodeksa iz Wiesbadena (XII. stol.), v Tack, prim 47. a in MGG 6, tab. 19, str. 416. Avtor kodeksa, Hilde- garda von Bingen je delovala v pokrajini Pfalz, torej na meji med vplivom st. gallenske in me- tenske tradicije. Zaradi zgodnejšega nastanka ima Hildegardin kodeks močnejše izražene st. gallenske prvine in nima metenskega clivisa, si- cer pa se oba primera v vseh detajlih ujemata, le da ima naš primer bolj kurzivno grafično obliko. Prav tako mislim, da bi bilo treba v transkripciji Hildegardinega kodeksa (Tack, prim. 47 b) quilismi podobni element reševati na predlagani način. — 11. O graškem kodeksu 807 glej MGG 5, str. 623, reprodukcija tudi v Tack, prim. 17 a. Nastal je v samostanu Klosterneu- burgu nad Dunajem. Takšen tip notacije je ne- posredno vplival na razvoj češkega gotskega ti- pa, posebno v obliki specifičnega podatusa, ki je značilen za vse spomenike češke provenience. Neposredno češko provenienco našega rokopisa potrjuje primerjava z antifonarijem iz Sedleca, XIII. stol. (MGG 10, tab. 95, str. 1600). Primera se v najfinejših detajlih ujemata, čeprav je pisava naših fragmentov nekoliko bolj gotizirana. Lahko domnevamo celo isti skriptorij, žal pa nisem našel natančnejših podatkov o omenjenem anti- fonariju. —12. Prim. Franz Zagiba, Die ältesten musikalischen Denkmäler zu Ehren des Heiligen Leopold, Wien, 1954, faks. rokopisov iz Melka in Klosterneuburga iz časa proti koncu XV. stol. Naš primerek je očitno starejši. — 13. Ms. 29 in 69, omenjena v Kos-Stele, Rokopisi, str. 53—54, 74 in Cvetko, Zgodovina I, 33. Fol. 1 ms. 29 repro- duciran istotam, 32', prednji list ms. 69 pa na str. 32". — 14. Tack, prim. 66 in MGG 9, 1621. — 15. Za XI, stol. je črtovje izpričano le za Ca- maldulenški in Strumski samostan v Italiji (glej MGG 9, 1621). — 16. Peter Wagner, Neumen- kunde, Leipzig, 1921, faks. str. 309. iz kartuzijan- skega graduala Jacquesa Rosenthala v Münchnu, XII. stol., nastal v severni Italiji. Isti tip nota- cije, v kateri si oba primera v elementih sledi- ta, čeprav je naš primer starejši. Grafična po- dobnost notacije z mesinsko nas navaja na mi- sel, da je izvor našega primera v samostanu v Comu, ki je sprejel metensko tradicijo (prim, MGG 9, 1621). — 17. Wagner, Neumenkunde, faks. str. 306; Parrish, The Notation, pl. VI, (XI. stol.), dalje v MGG 2, 315, sl. 2, MGG 3, tab. 51, MGG 4, tab. 34, itd. — 18. Kos-Stele, Rokopisi, 118. Omembe v Cvetko, Zgodovina I, 32—33. Re- produkcija enega od folijev na str. 34'. — 19. Prim. Parish, The Notation, pl. XXII. — 20. Prim. Johannes Wolf, Handbuch der Notations- kunde I, Leipzig, 1913, faks, str. 130. — 21. Tack, prim. 40 a, 41 a, 42 a. Pri tem je treba pripom- niti, da je tudi severna Italija v tem času spre- jemala kvadratno notacijo severnofrancoskega tipa, ki je zajemala tudi tisti del sedanjega francoskega ozemlja, ki meji na italijansko. Pod- ročje akvitanske notacije je bilo tako ločeno od italijanskega. Glej Sunnolovo karto primitivnih tipov koralne notacije v MGG 9, 1620 in komen- tar na str. 1621. — 22. Tack, prim. 14, 15, 16 a. — 23. Glej op, 25. — 24. Ze v teku XIII. stol. so temporalni del v gradualu ločili od sanktoral- nega in je v celoti tvoril njegov prvi del (glej Apel, Gregorian Chant, 12). — 25. Prim. Wagner, Neumenkunde, faks. str. 315, primer iz druge polovice XV. stol., iz Arezza. Naš primer je glede na pisavo starejšega datuma. Jasen je popolnoma isti tip notacije z vsemi grafičnimi nadrobnostmi in nepravilnostmi (neenakomer- nost punctov, poševne ligature), vendar zasle- dimo skoraj isti tip notacije tudi v drugi pro- venienci. Prim. faks. znanega Schwandenovega kodeksa iz Einsiedelna, prva polovica XIV. stol.. MGG 3, 1203, sl. 2 in poznejši tip istega skripto- rija, tab. 31, sl. 2, ter faks. antifonarija bene- diktinske opatije St, Lambrecht na Štajerskem, (Graz, Univerzitetna biblioteka, 29 in 30), prva polovica XIV. stol. v MGG 1, tab. 21, str. 544, sl, 4. 181