PRIMORSKI dnevnik L 2ačel izhajati .v Trstu • maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad erknim, razmnožen na gostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v °vcu pri Gorenji Trebu-.l’ 0ct 18. septembra 1944 ? 1- maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, ler je izšla zadnja števil-a- Bil je edini tiskani par-,l2anski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 149 (13.087) Trst, sreda, 13. julija 1988 Drugi dan obiska na Poljskem sovjetski voditelj Gorbačov obiskal Krakov Različne reakcije v javnosti na mirovne predloge Gorbačova ZDA prepuščajo odločitve paktu NATO in se zavzemajo za dunajska pogajanja - Atlantsko Zavezništvo proti evropskemu vrhu - Burna polemika v Italiji v zvezi s premestitvijo letal F-16 no stvar pakta NATO. V nadaljevanju sporočila je še rečeno, da je skrčenje konvencionalnega orožja v interesu Atlantskega zavezništva, ki pa daje prednost resnim pogajanjem, in če je tudi SZ na to pripravljena, naj bi o tem razpravljali na Dunaju, kjer lahko razpravljajo o vseh predlogih, ki zadevajo oborožitev NATO pakta in Varšavske zveze od Atlantika pa do Urala. Zato pa je predstavnik pakta NATO zavrnil predlog Gorbačova o sklicu vseevropske konference o konvencionalnem orožju. Tak vrh bi bil po mnenju zahodnih vojaških krogov nepopoln brez sodelovanja ZDA ter Kanade in zato za Atlantsko zavezništvo ni sprejemljiv. Predstavniki pakta NATO so tudi dejali, da ne vidijo razloga, zakaj bi se pogajali še kje drugje o kon vencionalnem orožju, če o tem že potekajo pogajanja na Dunaju in na njih sodelujejo vse članice pakta NATO in Varšavske zveze. V Italiji pa se je vnela živahna razprava predvsem o predlogu Glorbačo- NADALJEVANJE NA 2. STRANI KRAKOV — Drugi dan obiska na Poljskem je sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov skupaj s svojim gostiteljem generalom Jaruzelskim obiskal Krakov, kjer je med drugim obiskal spominski Leninov muzej in položil venec pred spomenik voditelja oktobrske revolucije. Kot je znano, je Lenin v letih 1912 in 1913 živel in delal prav v Krakovu, ki pa je na Poljskem zdaj bolj znan kot središče poljskega katolicizma in trdnjava poljske opozicije. Medtem ko so v poljskem tisku največ pozornosti posvetili oceni medsebojnih odnosov in možnostim, ki jih tudi Poljski prinaša perestrojka, pa so v svetovni javnosti na širok odmev naleteli novi mirovni predlogi Gorbačova. Sovjetski voditelj je namreč predlagal, naj se zmanjša oborožitev obeh blokov in skliče vseevropski vrh, po-leg[ tega pa naj bi na Poljskem ustanovili evropski center za zmanjšanje vojne nevarnosti in preprečitev nenadnega napada. Oglasil se je tudi ameriški State Department, ki je v svojem sporočilu izjavil, da je problem preselitve bombnikov F-16 iz Španije v Italijo izključ- Karabaški sovjet sprejel odcepitev od Azerbajdžana MOSKVA — Vrhovni sovjet avtonomne pokrajine Gorski Karabah je včeraj na izrednem zasedanju sprejel sklep o enostranski odcepitvi od Azerbajdžana in priključitvi k Armeniji. Istočasno je pokrajinski sovjet pozval prebivalce Gorskega Ka-rabaha, naj se vrnejo na delo. Odločitev je bila sprejeta s 101 glasom za in enim vzdržanim. Po trditvah enega izmed predstavnikov karabaškega sovjeta je sklep povsem v skladu s sovjetsko ustavo, ki v svojem 70. členu govori o pravici ljudstev do samoodločbe. Toda prav gotovo bo ta sklep v Armeniji, Azerbajdžanu in verjetno tudi v Moskvi dvignil precej prahu. Kot je znano, se je karabaški sovjet že februarja letos izrekel za priključitev k Armeniji. Armenski vrhovni sovjet je to odločitev podprl, povsem nasprotno pa je bilo stališče Azerbajdžana. Problem je bil posredovan tudi osrednjim oblastem v Moskvi, vendar se je o tem le bežno govorilo na nedavni vsezvezni partijski konferenci. Z včerajšnjo odločitvijo karabaškega sovjeta se napetost na tem delu SZ lahko samo poveča. Zato lahko pričakujemo, da bodo o Karabahu govorili že na naslednjem zasedanju sovjetskega vrhovnega sovjeta, problematiki narodnosti pa bo posvečen tudi eden izmed naslednjih plenumov centralnega komiteja KPSZ. Slovenske zahteve V napadu na grško potniško ladjo je umrlo enajst potnikov, največ Francozov za rešitev gospodarske krize LJUBLJANA Glavna prizadevala slovenskega gospodarstva, še po-sabej njegovih vodilnih ljudi, je po-irebno nujno usmeriti k zaustavitvi Nadaljnjega padanja proizvodnje, pospešenemu povečevanju izvoza in dosledni liberalizaciji tržišča. Spreme-nieni pogoji gospodarjenja in novi Spspodarski ukrepi so poleg nekate-rih dodatnih težav prinesli predvsem ‘Naoge možnosti za dokončno razreši-'ev desetletja prisotne dileme, ali še Naprej životariti ali pa se - tudi za Ceno številnih problemov in odrekanj ' vključiti v sodobne gospodarske to-N°ve razvitega sveta. Jo so med drugim poudarili v vče-rNlšnji razpravi v izvršnem odboru gospodarske zbornice Slovenije. Čla-izvršnega odbora so tudi ponovili, morajo brez lokalnih omejevanj in ^.Preteklosti propadlih teoretičnih re-'fev vztrajati na uresničevanju gos-^darskih zakonitosti in skupnega ^obodnega tržišča, kar istočasno po-J,enJ • tudi oženje administrativnega o°denja gospodarstva. Ob tem so t • °. Protestirali zaradi pojavov dis-d Tnaciie ‘n zaPiranja tržišča za iz-aelke iz Slovenije, češ da so predragi. (dd) Grške oblasti sumijo, da so atentat zagrešili bližnjevzhodni teroristi ATENE — Grška policija mrzlično išče komandose, ki so predvčerajšnjim napadli potniško ladjo City of Poros. Zadnje agencijske vesti poročajo, da je v atentatu umrlo enajst potnikov, 60 pa jih je bilo ranjenih. Križarjenja med grškimi otoki se je udeležilo največ Francozov, prav med njimi pa je tudi največje število žrtev. Glede atentatorjev se iz ure v uro bolj utrjuje domneva, da so to Palestinci, čeprav doslej nihče ni prevzel odgovornosti za atentat. Ugledni informacijski viri poročajo, da gre za skupino, ki zahteva osvoboditev Mo-hamada Rašida, ki so ga prejšnji mesec aretirali v Atenah zaradi posesti ponarejenega potnega lista. Rašid je bil že obsojen v ZDA zaradi atentata na letalo družbe PAN-AM leta 1982, v katerem je umrl neki ameriški državljan. Drugi zanesljivi viri pa menijo, da je atentat na grško potniško ladjo maščevanje zaradi sestrelitve iranskega letala. Grška policija previdno poudarja, da bi atentat lahko imel arabski predznak in da nima z Grčijo nobene zveze. Atenski dnevnik pa je objavil mnenje grških političnih krogov, in sicer, da so atentat izvedli pripadniki proiranske skupine hezbolahov. V vseh teh ugibanjih in domnevah se še najbolj previdno giba grška policija. Minister za javno varnost Anasta-sios Sekiotis je namreč povedal, da jim je uspelo dobiti fotografije dveh oseb skupine, ki se je potniški ladji približala na manjšem plovilu nekaj trenutkov pred atentatom. Kaže, da so ju že identificirali in da sta to Libanonec Josef Mohamed, ki je pripotoval v Grčijo maja, in neka Maročanka, katere ime še ni znano. Policija pa še išče drugega libanonskega državljana, Amuta al Mamita, za katerega preiskovalci trdijo, da je najel avtomobil, ki ga je malo pred atentatom na ladjo razneslo v pristanišču Trokadero. O eksploziji so bili baje seznanjeni tudi atentatorji, ki so zato v najkrajšem času stopili v akcijo. Glasnik grške vlade pa je že sporočil, da se predsednik vlade Papandreu, ki se je te dni mudil v Islandiji, že vrača v Atene, kjer je v teku izredno zasedanje parlamenta. Teksaški milijarder Bentsen kandidat za podpredsednika ZDA j^ASHINGTON Teksaški senator J^Vd Bentsen bo skoraj gotovo kantat za podpredsednika ZDA za de-^ °kratsko stranko. Vse kaže, da se je ^eihokratski kandidat za predsednika ^ ukakis odločil za tega predstavnika, *9ar imena doslej ni bilo slišati med ožnirni kandidati. Vest o tej izbiri v.a.objavili dve najpomembnejši tele-Potrgkji mrežL sam Dukakis pa je še ni jLlovd Bentsen je star 67 let, senator od leta 1971, po poklicu je odvet-je ’• j® Pa tuck milijarder. Dukakis ga 'zbral iz številnih rezlogov, med u9'm tudi zato, ker je z Juga in bo T6] lahko pridobil številne glasove iužnih Ta držav ZDA. ^ vest je najbolj presenetila tam-st Petega kandidata demokratske anke Jacksona, ki se je predsinoč-, sam formalno kandidiral za pod-Pfedsednika ZDA. Senator Lloyd Bentsen (AP) V nedeljo naj bi volilo tudi 13 milijonov »mrtvih duš« Goljufije na mehiških volitvah CIUDAD MEXICO — Izid političnih volitev, ki so jih razglasili za 'najbolj neoporečne'' v sodobni zgodovini države, ponuja iz dneva v dan bolj groteskno resnico. Po zadnjih analizah števila volilnih upravičencev, ki jih je opravil politolog Jorge Castaneda, je namreč razvidno, da se je volitev udeležilo tudi 13 milijonov...»mrtvih duš«. V volilne sezname je namreč vpisanih 38 milijonov upravičencev, od teh pa je še živih le 25 milijonov. Prav ta absurdni presežek pa je omogočil kandidatu Republikanske revolucionarne stranke Carlosu Salinasu Da Gortariju brezpogojno volilno zmago z 52,8 odstotka glasov. Komisija, ki ji je predsedoval voditelj stare garde republikanske stranke in notranji minister Manuel Bartlett, je hkrati tudi sporočila, da se 53 odstotkov upravičencev ni udeležilo volitev. Če je to število verodostojno, bi pomenilo, da je bila udeležba zadnjih mehiških političnih volitev krepko pod običajnim povprečjem, ki je v preteklih letih bilo okrog 25 odstotkov. Obenem pa to izpodbija povolilno navdušenje zmagovalca, ki je javnost prepričeval, da tako visoke volilne udeležbe že dolgo niso zabeležili. Številke, ki so zelo zgovorne, pa vzbujajo sum, da so bile tudi volitve v preteklih letih spretno vodene, njihovi izidi pa ponarejeni. Delni izid volitev se nanaša na 78,33 odstotka volišč, rezultat pa je naslednji: Carlos Salinas - Republikanska revolucionarna stranka (PRI) je dobil 8.120.220 glasov ali 53,59%; Cuauhtemoc Cardenas - Nacionalna demokratična fronta (FDN) 3.950.577 glasov ali 26,08%; Manuel Clouthier - Nacionalna akcijska stranka (PAN) 2.430.946 glasov ali 16,4%; Gumersindo Magana - Nacinalna demokratična stranka (PDM) 139,851 glasov ali 0,92% in Rosario Ibarra De Piedra - Revolucionarna delavska stranka (PRT) 55.240 glasov ali 0,36%. Že ti rezultati nazorno kažejo, da se je volitev udeležilo manj kot 20 milijonov volilnih upravičencev, iz česar je mogoče tudi sklepati, da so del glasovnic nezakonito izmaknili še pred uradnim začetkom štetja. Poslanska zbornica ima po teh rezultatih 241 poslancev Salinasove stranke in 42 članov opozicije, medtem ko je opozicija v parlamentu dosegla le 4 sedeže, republikanska stranka pa 20 od razpoložljivih 64. Čeprav volilni izidi še niso dokončni - večjih razlik tudi ni mogoče pričakovati - so jih mehiški politični poraženci že različno ocenili. Cardenas je na primer dejal, da volilni rezultati spominjajo na "tehnični" državni udar, navedel pa je tudi razne goljufije, ki so jih izvajali na voliščih. • Različne reakcije NADALJEVANJE S 1. STRANI va, da je Varšavska zveza pripravljena umakniti svoja vojaška letala iz izpostavljenih oporišč v Vzhodni Evropi, če NATO ne bo preselila bombnikov F-16 iz Španije v Italijo. Tako so komunistični poslanci postavili parlamentarno vprašanje, v katerem sprašujejo predsednika vlade De Mito in zunanjega ministra Andreottija, če se jima ne zdi primerno, da bi od-NATO pakta zahtevali začetek pogajanj o predlogih Gorbačova z Varšavsko zvezo, istočasno pa KPI zahteva tudi takojšnjo ukinitev vseh odločitev v zvezi z gradnjo oporišča za letala F-16. Tudi socialisti v današnji številki svojega glasila pozdravljajo predloge sovjetskega voditelja, ki po njihovem mnenju zahtevajo poglobljen odgovor pakta NATO, medtem ko je po mnenju socialistov težko izločiti letala F-16 iz celotnega konteksta konvencionalne oborožitve. Tajnik PSDI Carig-lia se je zavzel za razpravo o F-16 na dunajski konferenci, tajništvo PD pa se je zavzelo za preklic sklepa o premestitvi ameriških bombnikov. Odločno proti ponovnemu razpravljanju o letalih F-16 pa so republikanci, ki še trdijo, da se o tem lahko govori le na globalnih pogajanjih med Zahodom in Vzhodom o skrčenju konvencionalnega orožja. Na osnovi besedila, ki je sad kompromisa med KD, KPI in K D V senatu se je včeraj začela razprava o urejevanju stavke v javnih storitvah RIM Jutri, več kot 40 let po odobritvi ustave, bodo v parlamentu prvič glasovali o predlogu za urejevanje pravice do stavke. Vendar ne gre za vprašanje izvajanja 39. in 40. člena ustavnega zakona, ampak samo za urejevanje pravice do stavke v nekaterih bistvenih javnih storitvah; gre za zakonski osnutek, ki v veliki meri osvaja določila o urejevanju stavk, ki so jih same sprejele sindikalne organizacije. Sedaj bodo ta določila postala zakon. Včeraj se je v senatu začela splošna razprava o tem predlogu. Stranke so objasnile svoja stališča, potem ko so senatorji — s samo dvema glasoma proti zavrnili prejudicialno zahtevo o neustavnosti, ki so jo predložili demoproletarci. Tudi v splošni razpravi je bilo potrjeno že znano načelo, da je namreč ukrep, ki sta ga izdelali komisiji za ustavna vprašanja in za delo senatne skupščine po ostrem soočanju med političnimi silami ter med temi in sindikalnimi organizacijami, mogoče samo popraviti, nikakor pa ne bistveno spremeniti. S predloženim besedilom namreč soglašajo obe veliki levičarski stranki, KPI in PSI, ter KD (besedilo je materialno sestavil demokristjan Toth) in to je vsekakor pomembno politično dejstvo. Druge stranke večine, predvsem re- publikanci, imajo o tem zakonu velike pomisleke, nasprotujejo pa mu, seveda z drugačnimi utemeljitvami, misovci in demoproletarci. Prav slednji, ki so tudi vložili prejudicialno zahtevo v zvezi z ustavnostjo zakona, so že napovedali, da bodo vložili 480 popravkov, ker menijo, da zakon ni le neustaven, ampak gra za kratenje osnovnih človekovih pravic. To tezo je včeraj v razpravi z vso odločnostjo zavrnil Luciano Lama, bivši dolgoletni vsedržavni tajnik največjega italijanskega sindikata CGIL in sedanji podpredsednik senata. Potem ko je poudaril, da so se spremenili politični razlogi za zadržanje komunistične partije do vprašanje stavke, kajti v 40 letih, odkar je bila sprejeta ustava, so se tudi politične okoliščine zelo spremenile, je Lama opozoril na resne posledice, ki jih lahko povzročajo stavke v nekaterih zelo kočljivih storitvenih sektorjih. »Namen tega zakona je ublažitev vzdušja odnosov, včasih povsem divjih, na škodo uporabnikov, s strani tistih, ki pojmujejo zaščito svojih interesov s prepričanjem, da cilj posvečuje sredstvo. Bistvena naloga političnih oblasti je. tudi ta, da morajo v čim večji meri omejiti težave državljanov,« je končal svoj po- seg Luciano Lama, ki je nato napovedal predložitev nekaterih popravkov s strani KPI. Demokristjani Pa še niso sklenili, ali bodo k temu besedilu predložil1 kake popravke ali ne. Bivši sindikalist CISL Nieddu je včeraj predlagal, naj bi določili organ, ki bo imel pri sporih funkcijo razsodnika, po drugi strani pa je senator Fortori, ki je prav tako bivši sindikalist v katoliškem sindikatu, opozarjal, da ni mogoče spreminjati doseženih ravnovesij pri izdelavi tega besedila. Po drugi strani pa so republikanci nezadovoljni 5 tem besedilom. Strankino glasilo La voce repubbli-cana piše, da je petdnevni napovedni rok za stavko bistveno prekratek in da je pomanjkanje resničnih možnosti za posredovanje z imenovanjem posredni' ka, ki bi res omogočil dosego sporazuma, kar mora biti prvi cilj v odnosih med sprtima sogovornikoma. Z drugimi besedami, republikanci so predvsem zaskrbljeni za odnose in želijo, da se z zakonom določ* sogovornika sindikatov. Vsekakor pa se je razprava o tem zakonu šele začela. Danes bodo prišli na vrsto posamezni členi in številni popravki in šele ob tem bo jasno, kakšna so stališča političnih sil, pa tudi stališča znotraj političnih sil. ^ g Janša, Borštner, Tasič in Zavrl v ponedeljek pred vojaškim sodiščem LJUBLJANA — Sojenje štirim obtoženim, ki se bodo pred vojaškim sodiščem v Ljubljani zagovarjali zaradi suma, da so razkrili vojaško skrivnost, bo vendarle v ponedeljek in navkljub informacijam o domnevnem nespoštovanju zakonskih rokov za pripravo na obravnavo. Ker so te informacije vsiljevale možnost, da obravnave v ponedeljek ne bo, smo se včeraj pogovarjali s polkovnikom magistrom Durom Vlaisavljevičem, predsednikom vojaškega sodišča v Ljubljani, ki bo tudi predsednik petčlanskega senata, pred katerim se bo v ponedeljek pričelo sojenje. V ponedeljek smo objavili sporočilo vojaškega sodišča, da je obtožnica zoper vse štiri obtožene postala pravnomočna. V isti informaciji je pisalo, da je le Janša vložil pritožbo zoper obtožnico, vendar je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena in da se ostali trije niso pritožili. Včeraj pa smo poročali, da je pritožbo vložil tudi Franci Zavrl in da je bil Zavrl prepozno vabljen na obravnavo. »Res je ugovor zoper obtožnico vložil tudi Franci Zavrl,« nam je dejal polkovnik Vlaisavljevič. »Ugovor je vložil zadnji dan, v petek ter po pošti in je zato prišla pritožba kasneje na vojaško sodišče. Na vojaškem sodišču smo zaradi predvidevanja, da Zavrl ni vložil pritožbe in zaradi maksimalne pospešitve postopka, že v soboto razpisali obravnavo za prihodnji ponedeljek. Takrat tudi nismo vedeli, da bo Franci Zavrl med vikendom za dva dni zapustil bolnišnico, zato je vabilo na obravnavo prejel šele v ponedeljek.« Ob tem je polkovnik Vlaisavljevič dejal še tole: »Franci Zavrl me je obiskal v ponedeljek in med pogovorom pristal, da se obravnava prične v ponedeljek, pa čeprav vabila ni prejel osem dni prej.« V včerajšnjem pogovoru z magistrom Vlaisavljevičem, predsednikom vojaškega sodišča v Ljubljani, pa smo tudiizvedeli, da Franci Zavrl za zdaj zavrača vojaškega zagovornika, ni pa še povedal zadnje odločitve glede tega, ali bo morda na obravnavi vzel vojaškega zagovornika. Zakon v tej kazenski zadevi in glede na naravo kaznivega dejanja ne dovoljuje civilnega odvetnika, odvetnik po uradni dolžnosti (ki bi bil vojaška oseba) pa ni obvezen. Glede pritožbe, ki jo je vložil Franci Zavrl zoper obtožnico vojaškega tožilstva v Ljubljani, pa nam je polkovnik Vlaisavljevič dejal, da je zavrnjena kot neutemeljena in da je tudi obtožnica zoper Zavrla pravnomočna, (dd) Izjava udeležencev srečanja mladincev narodnostnih skupnosti TRST — Udeleženci Srečanja mladincev narodnostnih skupnosti — Trst '88 so spričo dogodkov v Sloveniji sprejeli naslednjo izjavo, ki jo objavljamo v celoti. Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo potek dogodkov v zvezi s priporom Tasiča, Borštnerja in Janše ter razširitve postopka na Zavrla, kar je odraz širšega dogajanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Kljub pozivom demokratične javnosti še ni ustreznih odgovorov na vrsto zastavljenih vprašanj, kar nas kot predstavnike demokratičnih sil posebno vznemirja. S to izjavo nikakor nočemo presojati legitimnosti pravosodnega sistema, hkrati pa pričakujemo in terjamo, da se ga uskladi s helsinškimi listinami, deklaracijo o človekovih pravicah OZN in procesi demokratizacije v jugoslovanski družbi, kar bi zagotavljalo državljanom večjo pravno varnost in zaupanje v sistem. Podpiramo napore in delo Odbora za varstvo človekovih pravic, ZSMS in vseh drugih demokratičnih sil v SRS in SFRJ v boju za naprednejšo in bolj demokratično družbo. V Trstu, 9. julija 1988 Mladinska sekcija Slovenske skupnosti Mladinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze Zveza komunistične mladine Italije Svet za mednarodne odnose pri RK ZSMS Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju Aktiv mladih madžarske narodnosti OK ZSMS Lendava Aktiv mladih italijanske narodnosti OK ZSMS Piran V Zeleni laguni zgorel market POREČ — V turističnem naselju Zelena laguna pri Poreču, v katerem je več kot osem tisoč turistov, je včeraj zgorel market. Požar je izbruhnil v ztjodnjih jutranjih urah in v zelo kratkem času do temeljev uničil trgovino, ki je bila polna blaga. Zaman je bil tudi hiter poseg gasilcev ter prizadevanja osebja turističnega naselja in turistov. Vzroki požara še niso znani. Vso zadevo proučujejo strokovnjaki republiškega sekretariata za notranje zadeve. Tudi škodo je težko oceniti. Sodijo, da je požar povzročil vsaj milijardo dinarjev škode. Podjetje Albatros, v okviru katerega je posloval market v Zeleni laguni, je sprejel nujne ukrepe, da bi turistični gostje ne ostali brez trgovinske oskrbe. Že v teku dneva so se začela dela za preureditev neke dvorane športnega centra v zasilni prodajni prostor. Potresni sunek LJUBLJANA — Seizmološki zavod SR Slovenije sporoča, da so inštrumenti observatorija na Golovcu zabeležili včeraj, 12. julija 1988, ponoči ob 20. uri in 31 minut potresni sunek 3. stopnje po Mercallijevi lestvici iz epi-centralne oddaljenosti 20 kilometrov severozahodno od observatorija. Žarišče potresa je nastalo v Ijubljansko-go-renjski seizmogeni coni. Potres je bil šibek, zato so ga občutili le redki prebivalci v okolici Medvod, (dd) Pogovor s sen. Stojanom Spetičem po povratku iz Buenos Airesa Soočanje s problemi izseljenstva in s slovenskimi ljudmi v Argentini Italijanska vladna politika na področju emigracije se mora soočati s potrebami skupnosti, ki živijo v tujini, jim zagotoviti kulturni razvoj ter jim pomagati, da bodo odkrile in razvile svoje etnične značilnosti ter utrdile na vseh področjih vezi z matično domovino. Z branjem teh besed, ki jih je v pozdravni brzojavki poslal italijanski ministrski predsednik De Mita, se je v Buenos Airesu zaključila druga kontinentalna predkon-ferenca o izseljenstvu za države Latinske Amerike, zaključki katere bodo, kot je bilo za prvo predkonferenco v New Yorku in kot bo za pred-konferenci v Strasbourgu ter v Avstraliji, služili za pripravo druge vsedržavne konference, ki bo konec novembra v Rimu. V Buenos Airesu so obravnavali stare in nove probleme italijanske skupnosti v Latinski Ameriki, skupnosti, ki so jo nazvali kot »Italijo izven Italije«. Toda ko obravnavamo italijansko emigracijo v svetu, ne moremo mimo ugotovitve, da je delček te emigracije slovenske narodnosti, in bi jo torej lahko opredelili za nekakšno »slovensko narodnostno skupnost iz Italije izven Italije«, ki je zato izven Italije prav tako potrebna vsestranske zaščite, kot je je potrebna naša manjšina v Italiji. Kot smo že poročali, je bil v vladno-parla-mentarni delegaciji, ki jo je vodil podtajnik za zunanje zadeve sen. Gilberto Bonalumi, tudi slovenski senator Stojan Spetič. Poleg obveznosti, ki jih je imel kot predstavnik italijanskega senata na konferenci ter pri uradnih stikih z argentinskimi vladnimi in parlamentarnimi oblastmi, je sen. Spetič kontaktiral tudi organizacije slovenskih izseljencev, ki jih je ravno v Argentini zelo veliko. Zato smo ga vprašali za kratek intervju o njegovi argentinski izkušnji. Kateri je bil glavni namen tvojega potovanja v Buenos Aires? Namenov je bilo pravzaprav več. Prvič, da bi poglobili stike z argentinskim vodstvom. Drugič, da bi pobliže spoznali problematiko italijanskih izseljencev v Latinski Ameriki in zlasti v Argentini, kjer je kar 52 odstotkov prebivalstva italijanske narodnosti. V ta namen je bila namreč prirejena kontinentalna konferenca o izseljenstvu, s katere smo odnesli veliko koristnih napotkov za pripravo vsedržavne konference konec leta v Rimu. Tretji namen, ki je bil bolj osebne narave, pa je bil ta, da bi se srečal s slovenskimi izseljenci, in sicer z vsemi tremi komponentami. To je z Beneškimi Slovenci, ki so emigrirali v raznih razdobjih in so nekako skupnost zase, s Primorci, ki so se v glavnem izselili med fašizmom, ter tudi s tretjo komponento, to je povojnih izseljencev iz socialistične Jugoslavije. Začniva pri uradnih stikih s predstavniki argentinskih oblasti. S kom ste se sestali in o čem ste razpravljali? Naša vladna in parlamentarna delegacija je imela pogovore s predsednikom republike Rou-lom Alfonsinom, s podpredsednikom republike, ki je hkrati predsednik senata, Martinezom, z zunanjim ministrom Caputom, s predsednikom poslanske zbornice Pugliesejem ter z raznimi predstavniki obeh vej parlamenta in obeh glavnih strank, to je' radikalne in peronistične. V ospredju pogovorov pa je bil splošni položaj Argentine v Latinski Ameriki in proces demokratizacije, ki se v Argentini uveljavlja, čeprav vlada velika zaskrbljenost zaradi hude gospodarske krize s hudo inflacijo in izjemno zadolžitvijo s tujino ter zaradi bližine Pinochetovega fašističnega režima v Čilu. Kakšne možnosti ima Alfonsin, da povleče državo iz krize in reši proces demokratizacije? Argentinski predsednik se zavzema za neke vrste Marshallov plan. Kot so ZDA po vojni postavile na noge Evropo, da je postala njeno veliko tržišče, tako naj bi sedaj bogati svet pomagal na noge nerazvitemu, zlasti Latinski Ameriki, v obliki kooperacije za odpravljanje dolga s tujino. Kakšna pa je pri tem lahko vloga Italije? Prav na področju kooperacije vidi Argentina svojo rešitev v odnosih z Evropo, kjer ima sicer velikega sovražnika v Veliki Britaniji (Argentinci še niso prebavili malvinske afere), na drugi strani pa velikega zaveznika v Italiji, na katero je zgodovinsko in nacionalno vezana. Italija je ravnokar sklenila izjemen sporazum o gospodarskem sodelovanju z Argentino za skupno 3.000 milijard lir, kar bo lahko veliko pomenilo za razvoj države, če bo ta sredstva pametno vložila. V Argentini se je že vnel boj glede načinov investiranja teh sredstev. Veliki mogotci bi radi ta denar vložili v velike naftne in energetske pro- jekte, Alfonsin in Italija pa sta mnenja, da bi bilo treba vložiti v široko kooperacijo ter privilegirati malo in srednjo industrijo. Zato argentinski senat še ni ratificiral sporazuma. Kakšen je v teh hudih gospodarskih razmerah, ki pestijo vso Latinsko Ameriko, položaj izseljencev? Položaj izseljencev je dramatičen, ker jim je inflacija požrla skoraj vse rezultate trdega dela. Marsikdo je dobesedno na beraški palici. Posledica tega je, da drugi rod emigracije (to so mladi, ki so se rodili v emigraciji) oblega konzulate in vlaga prošnje za vrnitev v domovino. To velja tudi za Beneške Slovence. Upoštevati je treba, da gre za ljudi, ki so se prebili do dobrih, kvalificiranih poklicev. Zato gledajo z zanimanjem na perspektive mednarodne kooperaciije. Prav tako jih mika povratek v Italijo, ki si je priborila status pete industrijske sile v svetu. So se kontinentalne konference v Buenos Airesu udeležili tudi predstavniki slovenskih emigrantov? Konference so se kot delegati udeležili tudi predstavniki organizacije beneških emigrantov iz Sao Paula v Braziliji ter iz Argentine. Med drugimi je na konferenci v imenu Zveze slovenskih izseljencev govorila Benečanka Isabel To-patič. Njen poseg o socialnih problemih izseljencev je vzbudil veliko pozornost. Prisoten je bil tudi predsednik Latinskoameriške federacije slovenskih izseljencev Graziano Subiaz, doma iz Čenebole. V Buenos Airesu si se sestal tudi z vsemi tremi organizacijami slovenskih izseljencev. Kako si doživljal ta srečanja? Sploh je bil stik s Slovenci v Argentini nepozabno doživetje. Odkril sem celo vrsto stvari, ki jih nisem poznal, ali pa sem jih poznal zelo površno. Poglavje zase so seveda Beneški Slovenci. Ti so tudi najslabše organizirani in najbolj nebogljeni. Njihovi problemi so v glavnem slični problemom vseh italijanskih emigrantov, čeprav se počasi tudi narodnostno osveščajo. Že med konferenco me je prijetno presenetilo, ko sem prisluhnil pristni beneški govorici skupine starejših moških, ki so se z vojaškimi klobuki alpin-cev postrojih v kongresni dvorani pred državnimi zastavami. To so ljudje, ki so se verjetno izselili v dvajsetih letih, a še vedno uporabljajo pristen domač jezik. Zelo prisrčno je bilo srečanje s predstavniki društva Triglav. V glavnem so v njem Primorci, ki so emigrirali v letih fašističnega jrežima, ki so se oplajali v naprednem antifašističnem duhu in ga ohranili do današnjih dni. Društvo, ki mu predseduje Majda Sosič z Opčin, je zelo aktivno-To je razvidno že ob pogledu na njihov Kulturni dom. V njem je poleg ogromne gledališke dvorane še vrsta drugih izredno funkcionalnih struktur, od učilnic za dopolnilni pouk slovenščine do bazena, od kegljišča do bara in restavracije, kjer servirajo pristne slovenske jedi. Skratka gre za sodobno in lepo urejeno večnamensko strukturo, ki priča o živahni dejavnosti »starih Slovencev«, kot imenujejo pripadnike predvojne emigracije-V vseh pogovorih, ki sem jih imel s slovenskimi predstavniki, smo obravnavali predvsem problem odnosov med tremi izseljenskimi kompo; nentami, to je med Beneškimi Slovenci, »starimi Slovenci« in »novimi Slovenci«, ki pripadajo povojni, ideološko strogo protisocialistično usmerjeni emigraciji. Medtem ko se med prvima dvema komponentama odnosi dokaj plodno razvijajo, ostaja med starimi in mladimi Slovenci še vedno politični in ideološki zid, ki preprečuje stike. Zbliževanje ne bo lahka naloga, čeprav se začenjajo pogledi mlajših rodov bistveno razliko; vati od pogledov tistih, ki so pobliže doživljali tragična vojna in prva povojna leta. Prvi pomembnejši vezni člen je sobotna radijska oddaja v slovenskem jeziku, ki jo urejuje Berto Čuk, p° rodu iz Trebč. Oddaja pride na vse domove in obravnava tematiko tako enih kot drugih. Kakšne vtise pa si odnesel iz tabora »mla" dih Slovencev«? Tudi to srečanje je bilo zame izredno zanimivo, čeprav ni bilo lahko. V Slovenski hiši, kjer sta me sprejela predsednik organizacije Zedinjena Slovenija Lojze Rezelj in Tine Debeljak ml« je bilo čutiti nekaj nezaupanja, čeprav so me radi seznanili s svojo dejavnostjo in problematiko. S svoje strani pa sem jih seznanil z našo manjšinsko problematiko v zamejstvu ter pri tem poudaril, da smo vegdarle razvili oblike enotnosti ne glede na ideološke razlike. Pogovor zapisal DK Medtem ko se nadaljujejo pogajanja za novo deželno vlado Vodstvi KPI in PSI premostili medsebojno nezaupanje Zaskrbljenost manjših strank zaradi govoric o volilni reformi MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pave! Stranj__________ VIDEM — Sestanki in razgovori o povolilnem politič-P0l°žaju v Furlaniji-Julijski krajini se vrstijo kot na r . °čem traku. Na obzorju vsekakor ni še videti konkretnih fisitev ne samo za izvolitev nove deželne vlade, a niti za volitev novega predsednika deželne skupščine, ki je na nevnem redu prvega zasedanja novoizvoljenega deželna veta v sredo, 20. julija. Sodeč po poteku dosedanjih razgovorov lahko sklepamo, da bodo deželni odbor izvolili šele sptembra, čez teden dni pa morda le začasnega predsedni-a skupščine, ki bi vodil svet do sklenitve političnega in Pravnega sporazuma. Zna pa seveda priti tudi do nepriča-ovanega zasuka pogajanj, tako da bomo še pred avgustov-Kim premorom dobili novo deželno vlado. Precejšnje pričakovanje je vladalo za včerajšnje srečanje silnih vodstev KPI in PSI, ki sta končno razbili led medvojnega nezaupanja, ki je tudi v naši deželi v preteklosti Privedlo do polemik in do sporov. Konkretnih rezultatov na idemskem sestanku sicer niso zabeležili, postavili pa so ..Saj temelje za stvarni dialog na levici. Komunisti so socia-istorn dali vedeti, da se na deželni ravni že pripravljajo na °nstruktivno in resno opozicijo, istočasno pa se zavzemajo a oblikovanje široke institucionalne večine, ki bi tudi pri j!ds izvedla potrebne reforme javnih in deželnih ustanov, oželni tajnik Viezzi je v tem okviru podčrtal, da utegnejo omunisti med potekom pogajanj zahtevati mesto predsed-ika deželne skupščine. Socialisti pa se ne kdovekako na-dušujejo za institucionalno večino, so pa pripravljeni na Sestransko programsko soočanje s KPI. Deželni sekretar Saro, ki je časnikarjem izkazal zado-Oljstvo nad potekom srečanja, je delegaciji KPI podrobno °risal socialistična stališča za oblikovanje novega deželne-9® odbora. Na sestanku je tekla beseda tudi o nekaterih konkretnih programskih usmeritvah Dežele in o sodelovanju med komunisti in socialisti v nekaterih krajevnih upra-vah. Delegaciji sta se ob koncu razšli z obvezo, da se bosta 'J kratkem spet sestali ter skupno ocenili morebitni razvoj Ugajanj na pogajanjih za izvolitev deželnega odbora. Krščanska demokracija je medtem včeraj dokončno for-njaliziraia svojo zahtevo po predsedstvu Dežele in po obno-Jdtvi dosedanje šeststrankarske koalicije. Tajnik Bruno n°ngo je v polemiki s socialisti izjavil, "da KD ne vidi .^zlogov, po katerih bi iz novega deželnega odbora izklju-edi laične sile in SSk, ki so v pretekli mandatni dobi prispevale ne samo k politični in upravni stabilnosti, ampak Deželni tajnik KPI Roberto Viezzi tudi pri razvoju Furlanije-Julijske krajine." Delegacija KD je to stališče potrdila tudi na včerajšnjem srečanju z republikanci in socialdemokrati. Pomenljivo je dejstvo, da je v delegaciji KD, ki vodi deželna pogajanja, tudi minister za prevoze Santuz. Med manjšimi strankami, ki so doslej sodelovale v deželni koaliciji, pa so včeraj odmevale časnikarske vesti, po katerih naj bi se delegaciji KD in PSI na ponedeljkovem sestanku v Vidmu sporazumeli za korenito volilno reformo, ki bi iz deželnega sveta izključila vse stranke, ki bi dobile manj kot pet odstotkov glasov. Socialisti, ki so se svojčas močno ogrevali za tako volilno reformo, niso demantirali teh vesti, predstavniki KD pa pravijo, da je bila razprava zelo načelna in splošna ter da bo o morebitni volilni reformi tekla beseda šele po izvolitvi nove deželne vlade. SANDOR TENCE Šolstvo ob drugi odprti meji Nemci na Danskem Šola ostaja osrednje vprašanje vseh manjšin. Kot smo že omenili, je bil aprila na Nizozemskem mednarodni posvet o manjšinskem osnovnem šolstvu v Zahodni Evropi. Iz tega gradiva smo črpali prikaz nemške manjšine v Belgiji, tokrat pa bo pozornost posvečena neki drugi nemški manjšini, ob neki drugi »odprti meji«, in sicer nemški manjšini v Severnem Schleswigu na Danskem. Navednice pri izrazu odprta meja so bile prej verjetno neumestne, kajti iz prikaza bo razvidno, do kakšne mere lahko dve državi sodelujeta s svojimi manjšinami preko državne meje. Da bo slika popolnejša, bomo v naslednjem članku prikazali dansko manjšino v Nemčiji. Za obe manjšini bo prikaz omejen na šolsko področje in ker je šolstvo povsod zelo razčlenjen sistem, bo v člankih govor le o njegovih osnovnih potezah. Nemška manjšina na Danskem živi v pokrajini ob meji z Zvezno republiko Nemčijo, svojim krajem pravijo sami Nordschleswig, Danci pa Son-derjylland. Tu živi skupno 280.000 prebivalcev, med katerimi je približno 20.000 pripadnikov nemške skupnosti. Nemška manjšina na Danskem je nastala leta 1920, po referendumu, ki je premaknil državno mejo proti jugu. Takrat so za nemško manjšino nastale prve zasebne šole, ki pa so do druge svetovne vojne delovale poleg državnih. Ob nemškem vdoru na Dansko je obstajalo skupno 51 nemških šol s 1.657 učenci. Javne šole po vojni niso bile obnovljene. S Sežanci v Verono na Aido SEŽANA — Sežanska Zveza kul-[hfnih organizacij pripravlja v sode-l°vanju z agencijo Globtour enkrat-Po operno doživetje za ljubitelje do-"Jega petja. V petek, 26. avgusta *988 si bo sežansko občinstvo ogle-"®1° opero G. Verdija Aida v veron-Areni. Nedvomno bosta ostala 'jbisRovalcem dolgo v spominu ču-Puvit ambient in mednarodna pev-Ka zasedba. v. Do 20. julija pa je potrebno sporoči prijave in vplačati izlet pri ZKO .ežana, Partizanska c. št. 15. Cena .zleta znaša 65.000 dinarjev in vklju-^Pje prevoz, vstopnico za predstavo P organizacijske stroške. Kulturno doživetje bodo Sežanci Pružiji s prijetnim izletom. Tako se °do v petek, 26. avgusta izpred av-ubusne postaje v Sežani odpeljali P 7. uri zjutraj, vožnja jih bo vodila .0 polotoka Sirmione ob Gardskem Jezeru, kjer bo daljši postanek za Sled tega turističnega mesteca z jjradom Viscontijev. Nakar se bo .reniio v Verono, kjer si bodo ogle-Pli San Ženo, Trg Erbe in Signoria, ZyC*!e Scaligere in Julijin balkon. preier bo operna predstava. Po >jt.?'lstavi bo povratek domov. Tako po *>ravlja sežanska ZKO prijetno Pudbo ob sežanskem občinskem „ aznlKu v mesecu avgustu, ki bo h