Me XI., H. 20.
V Uubllanl, IS. mala 1924.
V org—IibcIJI Jo m(i
A.M5TER9AA1
Uredništvo in uprava:
Ljubljana,
Šelenburgova ulica št. 6/11.
Gasilo Strokovne komisile za. Slovenilo. (Pokrajinski odbor C RS J)
Izhaja vsak Četrtek.
Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 4'—, celoletno 48 Din. — Za člane izvod po 80 para.
Oglasi po ceniku.
Dopiel morajo biti frankiranl in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Ven Iz blata!
Neva fronta od Triglava do Skoplje. - Za sodelovanja vseh, ki so dobre volje. — Za zdrulenje vseh struj v rde« veletok!
preti vsem izkoriščevalcem delavskega razreda.
Nikogar ne bomo odbijali od sodelovanja — nikomur ne bomo očitali ničesar — pozabljena naj bo nevesela preteklost, mi vsi pa na delo za boljšo in svetlejšo bodočnost.
Dela je mnogo, zato pridnih rok in bistrih glav ne bo preveč, temveč premalo.
Naš proletariat jc gladen in raztrgan, in okraden svojih pravic. Kdor bo hotel pomagati, da se to stanje spremeni naj nič ne čaka, naj nič ne premišljuje s kom se je se včeraj ravsal. Moško naj stopi na plan z edino parolo: Ven iz blata, v enotne organizacije, v rdeč veletok.
Okoli 40 tisoč proletarcev Jugoslavije nas je sedaj pripravljenih, da na odredbo našega vrhovnega vodstva planemo na delo. Za boj proti celotni jugoslovanski buržuaziji je ta številka premajhna, a za izvedbo mobilizacije pa ta številka zadostuje.
Poziv na mobilizacijo delavskih sil je sedaj izdan. Naš najvišji forum — kongres G. R. S. J. je govoril in — odločil!
Vsi fantje in možje, dekleta in žene, vsi lačni in raztrgani, ponižani in razžaljeni.
Na plan!
Za pobratimijo delavskega razreda! Za boljšo bodočnost!
Za rdeč veletok!
Kongreg GRSJ, ki se je vršil pretekli mesee v Beogradu, je zarisal končnoveljavno linijo nove delavske fronte v državi SHS. Tri leta dela in naporov je bilo treba, da preorientira-mo prejšnje fronte, ki so tekle v smereh Ljubljana - Dunaj, Zagreb - Buda-pest, Sarajevo - Dunaj, Beograd - Skoplje itd.
Vse te različne fronte so se sedaj združile v eno:	Od	Triglava preko
Ljubljane, Zagreba, Beograda vse doli do turške meje.
Važnost te nove pregrupacije so se zavedali le najbolj izšolani kadri delavskega pokreta, le tisti, ki so se uži-veli v nov položaj v novi državi.
Zato so mnogi med tem časom, ko smo vodili dolgotrajna posvetovanja, ko smo v težkih razmerah potovali iz kraja v kraj, ter zaglihavali vse mogoče pomisleke — med tem časom so se mnogi zgubili iz kontakta s svojimi kadri, zabredli so v močvirje in sedaj mečejo blato na vse, kar bi jim moralo biti ljubo in drago.
Toda naše delo je sedaj končano in z vsemi energijami bomo šli na delo, da jih rešimo iz močvirja in jih privedemo nazaj v skupno fronto, na branik delavskih interesov.
Sedaj, ko je naše delo uspelo, ko je nova fronta postavljena, sedaj prehajamo k mobilizaciji vseh delavskih sil — da jih popeljemo v ostro ofenzivo
Pomlad prihaja in z njo vglitve ter potovanja suverenov in diplomatov. Volitve v Nemčiji so končane, kakor Bmo že poročali. Poincare je pri volitvah v Franciji pogorel; čakajo nas še volitve v Zedinjenih državah, t Italiji in Jugoslaviji. Pri volitvah, ki so se vršile te dni na Japonskem, je prišlo do krvavih izgredov in mnogobrojnih aretacij. Sodi »e, da je nadvladal parlamentarni vla-davinski režim.
Kar se tiče »romanja«, naj najprej omenimo potovanja našega kralja v Pariz. Listi vedo povedati, da bo važnega političnega značaja; drugi pa pravijo, da je kraljici dolg čas v Beogradu in da bi se rada razgledala po Evropi. Mogoče je oboje. — Važno pa bo potovanje dr. Beneša v Italijo.‘Cehoslovaki tvorijo tako nekakšni jeziček na tehnici srednjeevropske politike, zato jih vedno kličejo na posredovanje. V tem slučaju gre za stvoritev ožje , italijansko-češkoslovaške pogodbe. V vprašanje prihaja celo vstop Italije v malo antanto, o čemer pa še ni nič gotovega. Gotovo je, da znači poset dr. Beneša v Rimu prvovrsten politični akt. — Dalje potuje tudi predsednik francoske republike, in 6icer na Poljsko. Mimogrede poseti Prago, kjer bo imel s predsednikom čehoslovaške republike važne razgovore. — V London pa je dopotovala romunska kraljevska dvojica. Potovanje se je vršilo z
običajnim pompom. Za prevoz iz Francije v Anglijo pa jima je morala dati angleška vlada celo .brodovje torpednih
rušilcev! ,	&
*
Komedija v Jugoslaviji postaja dan za dnem zanimivejša. Pašič, Davidovič, Jovanovič, Trifkovič ai neprestano podajajo roke po raznih ministrskih kabinetih. Javnost se pravzaprav mnogo ne razburja nad tem, ker ji težke življen-ske neprilike odvračajo pozornost v druge strani, vendar pa pravijo, da je kriza akutna. Kralja so doslej nadlegovali na vse mogoče načine, zato jim uide v Pariz. Značilno je, da je splaval mandat Marka Trifkoviča, ki je sicer dober poznavatelj političnih razmer v deželi in star diplomat, po vodi.
Mimogrede naj omenimo, da so zem-ljoradniki sneli krinko z obraza in se vrteč klobuk v roki približujejo onim, na katere so poprej rjoveli še hujše od klerikalnih tigrov.
*
Poraz Poincare-jeve vlade v Franciji je vplival porazno na vso evropsko politiko. Socialisti so si priborili 102 mandata, kar znači, da se socialistično mišljenje širi bolj in bolj tudi po državah, ki so izrazito meščanskega značaja. Pri tem moramo povdariti, da bodo te volitve odločilno vplivale na reparacij-sko vprašanje.
Razgled po svetu.
Ljubljana, 12. maja 1924.
Mednarodnost ali internacionalizem, kakor se sedaj običajno izražamo tvori eno najbolj kočljivih problemov sedanjega časa. In vendar je to vprašanje staro kot svet in ne omenja v bistvu ničesar drugega ko stremljenje, izraženo z besedami:	»Vrni se k naravi!«
Prva internacionala je obstojala pred tisočletji, ko ljudje še niso bili razčlenjeni na vere, narodnosti, svetovna na-ziranja, politična prepričanja itd. Zani-mivo je, da imenujejo stari grški in rimski pisatelji ta vek »zlato dobo«. Pa razvoj je šel dalje, ponekod normalno, drugod narobe. Tako je tudi mednarodnost v okvirju tega razvoja dobivala različne oblike. Idealni snovatelji so doživljali lepe uspehe, pa tudi hude poraze. Tako na primer si je v ostrem boju za človečanske pravice priboril mednarodnost kapital, ki je ravno na podlagi tega postal neomajeni in neizprosni vladar sveta. On ne razlikuje vere od vere, ne naroda od naroda, da so mu stranke brez pomena je jasno in znano.
Da pridemo h konkretnemu slučaju! Baš te dni so se v Rimu vršili trije mednarodni kongresi: za ureditev enotnega zrakoplovstva, za rešitev zakona o zasebnem pravu in za regulacijo sodelovanja vseh držav, ki imajo kolonije. Kolonije pomenjajo v Evropi toliko kot človeku žila — dovodnica. Evropa se je izčrpala in išče novih virov, da si ohrani življenje. Ta nujni pogoj razvoja ni plod zadnjih časov, temveč leži njegov zarodek že davno v srednjem veku. Iskanje novih zemelj ni bilo samo znanstvena želja gotovih učenjakov, kakor tudi ne avanture znanih pustolovcev; to je bila kratkomalo gospodarska potreba. Kolumb je imel morda samo ide-
alno-znanstvene namere, ko je šel iskat Zapadno Indijo, pa je odkril — Ameriko. Španija pa mu ladje ni dala na razpolago iz idealnih razlogov, temveč je mislila pri tem samo na to, da si učvrsti svoje stališče napram sosednjim državam. Tiste čase je bila tekma med Španijo, Francijo in Anglijo, v kateri je imela Španija najprej uspeh, nato pa je docela pogorela. Od vse mogočnosti je ostalo le njeno svetovnoznano krščanstvo« in pa bikoborbe.
Nas zaenkrat zanima omenjeni kolo-nijalni kongres. Pod krinko odprave suženjstva, se je bavil o vprašanju ko-lonijalne politike, ki se »baje« mora prilagoditi šegam in navadam domačinov, o vzgoji mešancev, o zdravstvenih vprašanjih, o pravnih in upravnih zadevah, o gospodarstvu in celo o domačem tisku. Pravzaprav lep program, ako bi mu resnica ne nasprotovala. Iz vsega je namreč razvidno, da gre zopet za stremljenje izčrpanih evropskih držav, kako priti do novih vrelcev izkoriščanja manj izobraženih. Italija je imela pri tem prvi profit, da so ji priznali za-padno-afriško pokrajino Jubo.
To bi bila v splošnem svetovna politična in gospodarska situacija. K temu še majhen pristavek glede društva narodov! Ker društvo narodov ni pokazalo tiste življenske zmožnosti, ki se je pričakovalo od njega, se je začelo snovati »svetovno razsodišče«, ki pa ga je predsednik Zedinjenih držav ameriških takoj obsodil, ker smatra zvezo narodov za najboljšega posrednika v mednarodnih sporih, v katero pa, mimogrede povedano, tudi mnogo ne veruje. Ofi-cijalne izjave in dejanski čini sta pač dve različni stvari.
Nezavisni kovinarji v Sloveniji, katerim do sedaj še ni uspelo našo organizacijo razbiti, so zato najeli »revolucionarja« iz Beograda, ki sliši na ime Buda Miljutinovič. Ta Miljutinovič hodi sedaj po Gorenjskem in poskuša svojo srečo. Poskusil jo je na Jesenicah in na Dobravi in do sedaj še ni imel uspeha. Da bodo pa kovinarji Slovenije vedeli, kdo je ta Buda Miljutinovič in kakšen je njegov nepomirljiv razredni boj, katerega pridiga, prinašamo izvleček iz Metalskega Radnika, ki je glasilo našega Saveza, ki piše pod naslovom:
»Lump se i dalje koprea.«
Na naš uvodni članek v 3. številki Metalskega Radnika »Koprčanje lumpa« se poskuša Buda Miljutinovič v pretečeni številki »Organizovanega Radnika«, braniti in ne samo sebe, temveč tudi radikalno stranko pred našim napadom radi maltretiranja stavkujočih delavcev v predvojni Srbiji.
Njegova obramba je imela ta cilj: da delavstvu prikaže radikalno stranko kot delavstvu prijateljsko in da ni tako strašna kakor smo jo mi opisali in da je bil vsak lahko član strokovne organizacije.	'
To je napravil na tako nespameten način, in pri tem ni računal s tem, kar je že preje napisal in skuša krivico za te pojave med delavstvom prevaliti na nas.
Cel njegov napis proti nam in obramba radikalne stranke izvira iz tega, ker je Buda Miljutinovič najet agent radikalne stranke in detaširan od radikalov, da med delavstvom demora-lizujoče deluje. Za taka dela je sposoben samo politični lump in umazana duša psihopatološkega tipa.
Ta ničvrednež je napisal, da mu mi predbacivamo, da je delal volilne pakte z radikali in kako njega kot »poštenega« političnega človeka denunciramo.
Da bo delavstvo vedelo, kako mi njega ’ demmeiramo, prinašamo pismeni
Pozor kovlnarli!
volilni pakt, katerega je podpisal ta možakar s še nekaj »revolucionarji!«
Ta pakt se glasi:
Gospodu
Dr. Djivo Supilo minister za poljedelstvo in vode sedaj
v Brodu.
Mi spodaj podpisani po današnjih razgovorih izjavljamo, da nismo nikak protidržavni element, a niti komunisti, ter da se s politiko ne bavimo, nego samo s strokovnim vprašanjem in socialno politiko v svrho zboljšanja našega kulturnega in ekonomskega stanja.
Vse to izjavljamo v našem imenu in v imenu .ostalega delavstva kot njihovi predstavniki.
Istotako izjavljamo v tem svojstvu: da bodemo mi kakor tudi ostali delavci pri prihodnjih volitvah za narodne poslance glasovali za listo Narodno radikalne stranke a v brodskem sreza za Vas dr .-a Supila kot sreskega kandidata.
S to našo obljubo vežemo naše zahteve s sledečim, katere stavljamo Vam, kot aktivnemu ministru in Radikalni stranki:
1. Da tovarna vagonov v Brodu odstopi od svoje zahteve za delo v akordu, odnosno, da se ista obveže, da tako delo ne bo uvedla pred tremi mesei, dokler se ne stvorijo vse tehnične predpriprave, ki bodo omogočile uspešno delo v akordu.
2. Da se dela na konec stavke in da se ta stavka po možnosti tekom petih dni završi.
3. Da se dovoli povratek vsem delavcem tvornice vagonov v Brodu v kolikor niso obdolženi kake krivde. Naročilo onih pet delavcev ki so bili na podlagi naloga g. velikega župana dne 14. 12. 1922 izgnani.
4. Da se Vi g. minister zavzamete, da se vsi delavci, ki so od dela izklju; čeni vrnejo nazaj na delo, izvztemŠi slučajev predvidenih v prednji točki ter
da se prepreči dovajanje inozemskih delavcev kakor je to predvideno v zakonu.
5. Da se z Vaše strani g. minister, odnosno Radikalne stranke ne bi ustreglo, kakor sm® to gori navedli, se smatramo podpisani v svojem in v imenu delavcev razrešeni zgoraj dani obljubv
Vse zgoraj navedeno smo izjavili in objavili na častno besedo, kot čislani meščani in delavci in lojalni državljani v našem, kakor tudi v imenu naših so-drugov.
V Brodu na Savi, dne 24. I. 1923.
Predsednik Sindikalnega Veča:
Bradič Alois 1. r.
Henč Rudolf I. r.
Štrumberger Adam 1. r.
Bud. Miljutinovič 1. r.
Ali je potreben k temu še kak komentar? Mi mislimo, da ni potreben, ta dokument je povedal vse.
Tako postopanje se poštenemu človeku mora zastuditi, da izplune na tak gnoj.
V vsakem drugem pokretu in v vsaki državi in tudi med buržuazijo bi bil radi takega postopanja vsakdo uničen. A v delavskem pokretu še toliko preje, tu bi se ga moralo kamenjati.
Strokovna komisija.
Tajništvo Strokovne komisije je razposlalo na vsa Osred. društva naslednjo okrožnico:
Dragi sodrugi!
V smislu sllepa IV. plenarne seje Strokovne komisije bi imela obračunavati vsa Osrednja društva Strokovni komisiji sproti mesečno od prispevka po 25 par.
Vkljub temu so vsa 0. dr. s kvoto v velikih zastankih.
Vsem Osrednjim društvom se prilagajo pregledi obračunane kvote in naročnikov Delavca, — iz katerih se da sklepati na zastanke v času od 1. jan. do 30. aprila 1924. Prosimo vsa Osrednja društva, da uvažujejo, da ima vzdrževati Strokovna komisija za Slovenijo tajništvo v Ljubljani, Mariboru in Celju in da mora priti v težke, denarne težkoče, ako se kvota ne plačuje redno, tako da to obstoj naših tajništev ogroža.
Dalje naj upoštevajo vsa Osrednja društva, da stojimo pred pokrajinskim s. kongresom.
Na kongresu se bodo verificirali mandati na podlagi obračunov. Vsa O. dr., ki bi dobila prispevke od podružnic, a za nje ne obračunala kvote, bodo prišla napram svojim podružnicam sama v težek položaj, ker bodo podružnice gotovo zahtevale zastopstvo na okrožnih konferencah, ki se imajo vršiti v smislu sklepa V. plenarne seje S. K. pred pokrajinskim kongresom. Te konference bodo volile delegate za pokrajinski kongres.
Na teh konferencah pa se morejo verificirati mandati le na podlagi izkazov Osrednjih društev, ki pa skupno ne smejo izkazati večjega števila članstva, kakor je število obračunane kvote.
Z naglostjo in točnostjo s katero bodo uredile podružnice vprašanje kvote, bodo pospešile predpriprave za kongres.
S sodružnim pozdravom
Strokovna komisija za Slovenijo.
Nova knjižica.
V knjižnici Strokovne komisije za Sloveniji je izšla študija o Socialni zakonodaji v naši državi.
Ta knjižica je nujno potreben svetovalec za naše organizacije in zaupnike, a tudi noben posamezen delavec, ki se hoče z uspehom potegovati za svoje v zakonih zajamčene pravice, ne sme ostati brez nje.
V knjižici je obdelal priznan strokovnjak na polju socialno-politične zakonodaje in uprave kratko in pregledno vse važnejše zakone, ki urejajo delovno razmerje. Ako hočeš biti poučen o zakonu o zaščiti delavcev, o delavskih sakonodajah obrtnega reda o zakonu o bratovskih skladnieah, o inšpekciji dela, o stavkah in izporih zglasi se pri
Predpostaviti je, da je tudi tisti del delavstva, ki od časa do časa sliši to politično prostitutko tudi tako demoraliziran, tako pokvarjen, kakor ta tip. — Ako ni se bo to videlo v kratkem. Če je med njim res nekaj idealistov, ki so pripravljeni za osvobojenje proletariata žrtvovati svoje življenje, ti bodo morali braniti svojo čast in gledati na to, da se tega madeža operejo iz svojih tako vzvišenih idealov, ter da se osvobode tega Juda Iškarjota.
Delavci! zlasti kovinarji, ki ste za hip taktično grešili, imate pravico, da grešite, ampak nimate pravice, da s svojim odobravanjem onečaščate ono, kar je celokupnemu razredno-zavedne-mu proletariatu sredstvo, da dospe do svojega konečnega cilja — osvobojenja proletariata — in nimate pravice, da dopuščate pljuvanje in kaljenje osnovnih principov razrednega boja proletariata.
•
Mi ,se popolnoma strinjamo s komentarjem uredništva Metalskega Radnika in upamo, da bodo kovinarji Slovenije sami znali preceniti »nepomirljivo .klasno borbo« tega revolucionarja in da bodo ž njim kjerkoli se bo pojavil, pošteno obračunali.
svoji podružnici in naroči knjižico: Socialna zakonodaja v naši državi.
Knjižica stane za organizirane člane po 6 Din.
Po en izvod knjižice smo razposlali vsem podružnicam, ki naj naroče to knjižico za odbor. Nadalnje izvode bomo pošiljali le na podlagi naročil. Pripominjamo, da je naklada mala in da bo mogoče vpoštevati le naročila, ki se nam pravočasno sporoče. — Strokovna komisija za Slovenijo.
Strokovna internacionala za izobrazbo delavstva.
Glavni Radnički Savez Jugoslavije pošilja na vse priključene zveze okrožnico, ki jo v naslednjem doslovno priobčujemo. Ta objava naj velja mesto posebnega obvestila osrednjim društvom v Sloveniji. Posebej opozarjamo na bogato vsebino dunajskega tečaja in na izredno priliko, ki se nudi našemu delavstvu s tem, da je sklicala strokovna internacionala ta kurz v naši neposredni bližini. Posamezniki, ki bi bili pripravljeni obiskati tečaj vsaj delno na svoje stroške in podružnice ki bi poslale ali same ali s skupnimi močmi kakega udeleženca na tečaj, naj to potom svojih osrednjih društev (savezov) nemudoma javijo podpisanemu pokrajinskemu tajništvu GRSJ. Pokrajinsko tajništvo GRSJ za Slovenijo.
(Tajništvo Strokovne komisije.)
Zgoraj navedena okrožnica ima sledečo vsebino:
Dragi sodrugi!
V eni okrožnici na vse priključene organizacije smo vas obvestili, da se vršijo tega leta na iniciativo in pod \ c dstvom naše Strokovne Internacionale od 21. julija do 2. avgusta na Dunaju in od 19. do 31. avgusta v Oksfordu (Anglija) kurzi za izobrazbo strokovnih funkcionarjev.
Kurz se bo bavil:
1.	Z pregledom svetovno - političnega in gospodarskega položaja v letih 1914 do 1924 in to:
A. Z najvažnejšimi gospodarskimi in političnimi dogodki.
B. S položajem organiziranih delavcev v teh periodah, promatranju strokovnega pokreta v času od 1914 do 1924 z ozirom na posebne razmere:
a) V Veliki Britaniji in Ameriki;
b) V državah nemškega jezika',
c) Latinskih' državah, Franciji in Italiji;
d) Skandinavskih državah, Belgiji in Holandiji:
e) na bližnjem iztoku;
f) na daljnem iztoku in v kolonialnih zemljah.
C. S prizadevanji organiziranih delavcev na prosvetnem polju v letih 1914 do 1924:
a)	z ozirom na razne države;
b) z ozirom na mladinsko gibanje v
lažnih državah;
c) izgrajenje mednarodnega delavskega izobraževanja;
d) z ozirom na solidnost in bodočnost.
2.	Predavanja o aktualnih temah, ki jih bodo imeli predstavniki delavskega pokreta raznih držav.
Naš pokret je pozvan, da pošlje v te kurze obiskovalce. Stroške za pot in vzdrževanje mora nositi organizacija, ki jih pošlje, razven, če se uredi stvar tako, da nosi potne stroške sam sluša telj, vzdrževalne stroške pa organizacija.
Brez sumnje je, da bi bilo zelo koristno, ako bi mogel posetiti tudi iz naše države kdo ta tečaj. Ako je vaše društvo v stanju, da nosi stroške za enega slušatelja, recimo za Dunaj, nam javite to, kakor tudi ime sodruga, ko-jega bi poslali. Če Vam to ni mogoče, nam javite, ali ste pripravljeni nositi en del stroškov za odposlanje enega ali dveh delegatov iz celokupnega nagega pokreta. Za oba delegata mislimo, da bi bilo dovolj okrog 6000 dinarjev. Uverjeni smo, da bi pri primerni dobri volji te svote skupaj spravili, ne da bi se to pretežko čutilo. Prosimo Vas, da ras o tem predlogu pravočasno obvestite.
II.	Avgusta t. 1. bo v zvezi s kurzom, o katerem zgoraj govorimo, mednarodna konferenca za izobrazbo delavcev ki jo sklicuje naša Strokovna Internacionala. Na to konferenco bodo pozvane naše kulturne, strokovne, konzumne in politične organizacije, v kolikor se bavijo z izobraževanjem delavcev.
S sodružnim pozdravom za Glavni Radnički Savez Jugoslavije:
Bogdan Krekič:
Usnjarska stroka. Ivan Pavli?.
Dne 11. t. m. je umrl v deželni bolnici v Ljubljani eden izmed najstarejših in najzvestejših članov usnjarske organizacije s. Ivan Pavlič.
Zaposlen je bil pri tvrdki »Indus« že od leta 1896 in je bil skoro ves ta čas tudi organiziran, ter je ves ta čas pomagal širiti nauke socializma med svoje sodelavce.
Pogreb se je vršil dne 13. t m. ob obilni udeležbi sodelavcev, kar je dokaz, kako je bil rajnki med sotovariši priljubljen. N. v m. p.
Poročilo o občnem zboru Osred. društva usnjarjev.
V nedeljo 4. maja se je vršil občni zbor osred. društva usnjarjev v Mariboru. Zastopane so bile podružnice Šoštanj, Ptuj, Ljubljana in Maribor.
Tajnikovo poročilo, ki je obsegalo celotno delovanje osred. društva, so vzeli delegati na znanje. Istotako je podal s. tajnik poročilo o blagajniškem poslovanju , za kar se je izrekla tajniku zaupnica.
S. Jakomin, ki je zastopal osr. društvo na kongresu G. R. S. J. v Beogradu je podal izčrpno poročilo o poteku in vseh važnejših sklepih. Sodrugom delegatom se je čitalo na obrazih pri poročilu s. Jakomina, da čutijo, da je z 20 milijonov članov broječa internacionala siguren temelj za uspešen boj proti kapitalu.
Proti dvem glasovom je bil napravljen sklep, da ostane centrala še nadalje v Mariboru, pač pa bo deloval s. tajnik samo proti mali odškodnini po svojem delu.
Nadalje se je sestavila komisija, ki naj predrugači podružnična pravila in sestavi poslovnik za centralo in podružnice.
Podružnica usnjarjev v Mariboru si je skozi več let odtrgovala od vsacega prispevka po K 1.—, kar pa je centrala zahtevala, da se da njej na razpolago. Končno se je sklenilo da se za to vsoto Din 4000,— kupijo delnice Ljudske tiskarne.
V nedeljo dne 25. maja se bo vršila prva seja novega centralnega odbora v Mariboru. Sodrugi zunanjih podružnic naj pridejo že z jutranjim vlakom, da
bodo lahko prisostvovali govoru tajnika amsterdamske internacionale sodruga Sassenbacha.
Kovinarska stroka.
Ofenziva razbijačev na Gorenjskem.
Dne 5. maja so sklicali nezavisni javni shod na Jesenicah, dne 7. maja pa na Dobravi. Poročevalec je bil Buda Miljutinovič.
Shod na Jesenicah kakor na Dobravi, se je završil s silnim porazom za ne-zavisne. Kovinarji so na obeh shodih jasno pokazali, da je delavstvo sito večnega razbijanja in bratomornega boja.
Kratko je izraženo stališče naših kovinarjev. Z zunanjostjo še ni spremenjena tudi notranjost. Sprememba imena ene organizacije še ne pomeni ničesar, če se pa tudi člani ne spremenijo v svoji delavnosti, pa naj bi vedil organizacijo Miljutinovič ali Bračinac, posameznik za nas ne pomeni nič, organizacija je in mora biti le članstvo!
Na Javornik Miljutinovič ni »šel« — zakaj — že ve, tam ni nič za pridobit.
Glas Svobode z dne 8. maja piše, da je bilo na slavju razvitja prapora neza-visnih na Jesenicah 2000 udeležencev. Nerodna je ta pomota, za eno ničlo se gre, sedaj jim bo pa manjkalo nekje drugje.
To za vas neljubo pomoto popravite in zapišite po pravici 200. Da je bilo pa tako so priča vsi kovinarji, ki so sprevod tudi prešteli.
Je pač tako, na smrtni postelji so mnogokrat prikazni, ki jih v resnici ni, no in tako se je zgodilo takrat tudi ne-zavisnim 27. aprila.
Kemična stroka.
Prevalje. Dne 17. p. m. smo imeli delavci tuk. papirnice v farni vasi strok, shod s sledečim dnevnim redom: 1. Delavski položaj v naši državi. 2. Pomen naših strok, organizacij. Ref. je bil s. Krajcer iz Maribora, kateri nam je na globoko in široko orisal omenjene točke, za kar mu je delavstvo glasno pritrjevalo. Le to je žal, da ravno tistih ni bilo navzočih, ki so res poduka ozir. pojasnila potrebni, kateri še danes niti ne vedo kaj so strok. org. in v kakšen namen se pobirajo prispevki. Zato ni prav nič čuda, da reakcija v naši državi napreduje, a pridobljene delavske pravice se pa kršijo, ker se še danes ne zaveda delavstvo kaj je in kam spada, v katero organizacijo. Zato si še vedno iščejo opore v kapitalističnih strujah ozir. organizacijah. Vsem tem pa povemo, da ne bo toliko časa nič bolje, dokler se ne strnejo vsi v razredne soc. strok. org.
Brezposelnost v kemični stroki. Tajništvo osrednj. društva kemičnih delavcev ponovno poživlja vse podrejene podružnice ozir. njih odbore, da takoj natančno poročajo o stanju zaposlenega delavstva. In sicer: število delavstva, ki dela normalno 8 ur dnevno ob določeni dnevni mezdi. Dalje, koliko delavcev dela na akord in črezumo delo v dotični tovarni, da se črezumo delo akordno delo v tovarni omeji, v interesu zaposlenih in brezposelnih delavcev Ker razumljivo nam je danes vsem skupaj, da smo potom akordnega dela vedno škodovali le sami sebi in koristili lastnikom tovarn, v katerih smo zaposleni. Tako, da nam danes za naš trud kažejo vrata na cesto, v armado brezposelnih, katero imajo namen izrabiti nam v škodo. Kako? Razmotrivajte! — 7avedajmo se solidarno svojih dolžnosti v tem odločilnem trenutku.
Oblave.
Zahvala.
Podpisana se najtopleje zahvaljujem celokupnemu delavstvu »Pivovarne Union« za nabrano svoto 831 Din 75 p, katero so mi poklonili za časa dolgotrajne bolezni mojega soproga, kakor tudi za vse prejšnje podpore in številno udeležbo pri pogrebu. Marija Tome, vdova.
•
Podpisani se najtopleje zahvaljujem celokupnemu delavstvu »Pivovarne Union«, za nabrano svoto 155.50 Din, katero So mi darovali v moji bolezni.
Krulc Ivan.
Naše organizacije.
Vsede/avski zlet spojen z zadružno razstavo se bo vrši/ 16. in 17. avgusta.
Vsedelavski zlet.
Priprave za III. Vsedelavski »let v Ljubljani v polnem teku.
Pripravljalna dela so v polnem teku. V soboto 17. maja 1924 se sestane ožji odbor sestavljen iz vseh central, ki bo poverjen z organizacijo Vsedelavske-ga zleta. Določili se bodo potrebni odseki, ki bodo pričeli takoj z delom.
Od več strani smo prejeli prijave za na zlet tako od delavskega pevskega društva Jednakost iz Zagreba, kovinarskega pevskega odseka v Kamniku.
Posamezni sodrugi se oglašajo iz vseh krajev za informacije.
Po tem zanimanju sodimo, da bo Vsedelavski zlet veličastna delavska manifestacija.
Ljubljanski velesejm in vsedelavski zlet.
Letošnji ljubljanski velesejm se bo vršil ob istem času kakor naš vsedelavski zlet. To ugodno priliko bodo lahko mnogi porabili zato, da si poleg vsede-lavskega zleta in zadružne razstave ogledajo tudi velesejm. Odbor za prireditev vsed. zleta bo skušal doseči za velesejm znižano vstopnino kakor tudi polovično vožnjo. Seveda bomo o vsem pravočasno poročali.
Vestnik „Svobode“.
Šoštanj. Apel na delavstvo Šaleške doline! Del. Tel. kult. zveza .'Svoboda«, podružnica Šoštanj apelira na vse so-druge v Družmirjih, v Pesjem, Lilijskem griču in Velenju, da si ustanove podružnice »Svoboda«, ker je nujno potrebna izobrazba za vsacega delavca in delavko. Kulturna organizacija »Svoboda« vam nudi različne odseke kakor: telovadbo, godbo, dramatiko, knjižnico, katera je posebno potrebna za izobraz,-bo. Ven iz kapitalističnih organizacij, Tcjer vam zastrupljajo našo kri, ven iz gostiln od alkohola, v prosto naravo. Gostilne in alkohol so orožje kapitalizma. Z alkoholom nam zastrupljajo naše glave in naš um, da ne mislimo in ne vidimo kaj, da dela kapital z nami. V nadi, da ne bo zastonj ta apel vas pozdravljamo. Svobodaši iz Šoštanja.
Prireditve.
Pohod izraelcev v obljubljeno deželo
ali
Družinski izlet kovinarjev iz Jesenic, Javornika, Dobrave in Le9C.
"“izletni odbor izvoljen od zaupnikov
S.	M. R. J. podr. Jesenice, Javornika in Dobrave je na podlagi poverjene naloge določil in ukrenil vse potrebno, da se vrši pešizlet dne 25. maja 1924. v Mojstrano in Dovje.
Spored:
Ob 6. uri zjutraj zbirališče Dobravskih, Javomiških in Jeseniških sodru-gov pred Delavskim domom na Savi.
Ob 7. uri odhod peš izpred Delavskega doma s kovinarsko godbo na čelu.
Na Jeseniškem kolodvoru spotoma sprejem sodrugov iz Lesc, nato nadalj-ni pešpohod v Mojstrano.
Med potjo odmori s predavanji o črticah iz narave.
Ob prihodu v Mojstrano odmor — kosilo.
Popoldan koncert godbenega odseka.
Po končanem koneertu skupni odhod na vlak.
Vsak izletnik naj se priglasi pri zaupnikih, ki imajo tozadevne pole in naj plača zaupniku 22 K za vlak iz Dovjega do Jesenic.
Kdor hoče za kosilo pripravljeno jtgnje v Mojstrani, naj plača isto zaupniku na polo 80 K.
Izletni odbor poskrbi tudi za to, da se bo v lastni režiji točilo pivo, ki se ga bo peljalo s seboj.
Denar je treba odračunati zaupnikom najkasneje do 18. maja.
Vstopnina na popoldanski koncert 5 Din.
Zenske in otroci vstopnine proste.
Ker bo izletni odbor potreboval še nekaj sodr. in sodružic za različna dela pred izletom in pri koncertu, se prosi so druge in sodružice, ki bodo za to določeni, da se zanesljivo odzovejo in se
žrtvujejo- s svojim vestnim sodelovanjem za čim popolnejši uspeh tega izleta.
Sodrugi in sodružice, pripravite in rezervirajte svoj čas za določen izlet in oizovite se do zadnjega, ki je prost
Ven v prosto naravo — — da tam se odpočije v samoti srce. V slučaju slabega vremena se izlet preloži za en teden pozneje t. j. na nedeljo, dn^
1. junija t. 1.
Vabimo tudi vse sodruge, iz Slove-i ije, ako za ta dan zaidejo na Jesenice idi okolico, da se nam pridružijo.
Na svidenje!
Za izletni odbor:	Jeram	Jurij, Ko-
vačič Leopold, Malenšek Ivan.
Naznanilo.
Odbor za razvitje prapora steklarjev v Zagorju naznanja tem potom vsem podružnicam Osrednjih društev »Unije slov. rudarjevi, »Unije stavbinskih delavcev« in železničarjem, da nam ministrstvo saobračaja ni dovolilo polovično vožnjo ob priliki razvitja našega prapora dne 1. junija. Sodrugi nam bodo oprostili in se navzlic temu naše proslave po možnosti udeležili in s tem pokazali svojo proletarsko solidarnost. Podružnice, ki so se že priglasile dobe pismeno natančnejša navodila. — Odbor za razvitje prapora.
Beležke.
Iz uredništva.
Vsled preobilice materiala je moralo par stvari izostati. To pride po možnosti v drugo številko.
Vse s. dopisnike prosimo, da mnogo dopisujejo, to pa kratko in jedernato, da bo mogoče ustreči vsem organizacijam in dopisnikom. — Uredništvo.
Velika zmaga francoskih socialistov.
Pri volitvah v francoski parlament, ki so se vršile preteklo nedeljo, so dobili socialisti (unitarci) 104 mandate. Ta Ta zmaga je prišla popolnoma nepričakovano, ker je splošno znano, da so francoski socialisti razcepljeni na celo vrsto struj in strujic. Velikanska socialistična zmaga je presenetila vso — Evropo.
Vsa znamenja kažejo, da se bije na zapadu odločilna bitka med socializmom in kapitalizmom. Sijajni uspehi socialistov v Angliji, Avstraliji, Nemčiji, Danski itd. pri letošnjih volitvah kažejo da ustaja socializem po prestani krizi k zadnjemu zamahljaju, da si osvoji vodstvo sveta.
Kakor po vseh državah, tako so tudi na Francoskem komunisti prav žalostno pogoreli. Dočim je bilo še 1. 1922 večina francoskega delavstva v komunističnem taboru, so izšli komunisti iz zadnjiu volitev prav decimiram. Dobili so v celoti 27 mandatov, kar znači proti 104 socialističnim mandatom velik poraz komunističnega frazerstva.
Vsaka demagogija se hitro obrabi in sama sebe kaznuje.
Tako se bo godilo vsem demagogom in tudi slovenski ne bodo izvzeti.
Volitve v Jugoslaviji na vidiku.
Parlamentarna kriza v Beogradu še vedno traja in vsa znamenja kažejo, da je le en izhod — volitve.
Delavstvu za sedanji parlament ne bo žal, ker ima v njem le dva svoja zastopnika. Razumljivo je, da 2 zastopnika delavcev ne moreta prisiliti drugih 400 meščanskih poslancev naj bi se z delavstvom postopalo vsaj nekoliko po človeško.
Pri novih volitvah bo pa treba, da delavstvo vrže tudi svojo politično moč na tehnico in da si tudi v parlamentu osvoji take pozicije, da bo morala kapitalistična gospoda z njimi računati.
Ce pa hočemo doseči kaj uspehov bo pa treba prenehati poslušati tiste, preroke, ki vidijo uspehe v razkolu in medsebojnem boju, temveč bo treba strniti vse moči v socialističnih organizacijah in z združenimi močmi v boj za skupne pravice. Ce bomo to z vso energijo izvedli bo zasijalo tudi v Jugoslaviji lepše solnce.
Nazadovanje komunističnih organizacij.
Buharin, predsednik komunistične mladinske internacionale je stavil izvr-ševalnemu odboru III. internacionale
predlog za zvišanje finančne podpore za komunistično mladinsko gibanje, ker se tako evropske kakor tudi azijske komunistične mladinske zveze nahajajo radi poraznega padca števila članstva v težkih finačnnih krizah. Po podatkih Buharina znaša nazadovanje do 1. januarja 1924 na Norveškem 44, v Nemčiji 27, na Finskem 40, na Francoskem 22 odstotkov. V Rumuniji znaša člansko število 1390 proti 4020 v letu 1922. Na Japonskem znaša nazadovanje 30 odstotkov, na Kitajskem šteje komunistična mladinska zveza le 800 članov.
Dopisi.
Prevalje. Podpisane podružnice člani si štejemo v dolžnost, da odgovorimo ozir. da pokažemo tudi našim sodrugom ozir. bralcem »Delavca« sposobnost pisca članka v »Pravici« z dne 27. marca, ki piše pod zgorajšnjim naslovom. In sicer, da se naj mi radi članka v 5. št. »Pravice« nikar preveč ne razburjamo, ker baje nimamo povoda. Res je, zato se prav nič ne razburjamo na dopisnikove izražene fraze v omenj. članku, temveč se bojimo le za njegovo osebo, da ne zboli še bolj na možganih, ker piše, da njegov članek ni bil namenjen tistim, ki bi si radi članek glede izpolnjevanja verskih dolžnosti prilastili zase v pohvalo, temveč je bil baje namenjen le onim, ki so dopisnikovega kova, in so le začasno pri nas organizirani, da imajo mir pred nami teroristi. Mi ne poznamo tistih oseb, ki so bili od nas terorizirani in na kakšni podlagi. Zato naprošamo tega slavnega dopisnika, da nam to obrazloži, ker smo zelo radovedni spoznat jih.
Potem se huduje v svojem članku nad nami, da so nas samo brezverske fraze in podobne čvekanje. Govori tudi o mezdah, katere bo njihova organizacija priborila delavstvu. Omenja tudi Zaloško cesto in tistih 14 nedolžnih žrtev, ter hvali dr. Brejca, da je napravil tako temeljiti red in da je ugnal vso tisto socialistično sodrgo, ki je zahtevala kruha.
Seveda pri tej hvali dr. Brejcu se je pokazala le prava slika dopisnika in klerikalizma sploh. V istem dopisu, ko dokazuje, da je edino klerikalna stranka, ki ščiti revno ljudstvo, hvali klerikalno vlado, ki je dala izmozgane proletarce, ki so mirnim potom manifestirali na Zaloški cesti enostavno postreliti. Te proletarce imenuješ roparje ter izrekaš hvala Bogu za posrečeno moritev 14 nedolžnih bitij. Fuj klerikalni hinavci.	i
To za danes po potrebi pa še kaj.
Podružnica kem. deL
Hrastnik. Odgovarjamo dopisniku notice v »Jutru« z dne 3. maja, da mu je bilo gotovo tesno pri srcu, ko je videl zopet proletarsko kulturno organizacijo na nogah — ter »steklarske telo-vadkinje« v krojih, ki so pomagale kričati. Neljubi so mu bili ti klici. Zapomnite si. da je bila ta proslava delo proletarcev ki se dobro zavedajo kam spadajo, in kaj hočejo. — Mi odvračamo in bomo z vso silo odvračali smrdljivi duh, ki nas hoče okužiti. Mi gremo po naši jasno začrtani poti naprej. Pa ob priliki Vam zopet pokažemo našo »kla-vemost« in »malodušnost«. Vi pa boste ostali, kot zgubljene ovce, ki pota sploh ne najdejo — osamljeni.
Resnica je, da se vse preživi!
Toliko za danes Vam v album!
Proslava 1. maja aa Muti.
Delavstvo na Muti je s proslavo 1. maja zopet dokumentiralo, da se v polni meri zaveda pomena svojega edinega praznika. Na 1. maja zjutraj ob 4. uri je bila budnica godbe tov. požarne brambe, ki je korakala skozi Muto ter naznanjala, da je napočil praznik, katerega proslavlja ves razredno zavedni proletariat celega sveta. Na Spodnji Muti, v kateri stanuje samo delavstvo, so bHa vsa okna z zelenjem in z rudečim cvetjem in zastavicami okinčana, kot dokaz, da je delavstvo s polnim srcem pričakovalo proletarski 1. maj. Popoldan ob pol 2. uri |e bil sestanek pred Konzumnim društvom. Od tu je šel sprevod z godbo in z rudečim i zastavami po Spodnji Muti na vrt gostilne Dob-
nik. Tu se je vršil shod pod predsedstvom sodr. župana Patemuš-a. Referent iz Maribora s. Ceh je v slovenskem in nemškem jeziku v jedematih besedah pojasnil pomen 1. maja. Ostro je kritiziral današnji reakcionarni kapitalistični režim, ki hoče popolnoma oropati vseh delavstvu pridobljenih pravic. Soglasno se je sprejela majska resolucija. Po shodu se je vršila prva predstava mladega kulturnega društva »Svobode«, kateri je tamošnje delavstvo z velikim zanimanjem sledilo. Dvorana je bila nabito polna. Igralcem gre vsa hvala, ker so kljub kratkemu obstoju društva v polni meri zadostili svoji dolžnosti. Zelja delavstva je, da bi se podobne predstave večkrat vršile in resnica je, da v naših vrstah potrebujemo veliko kulturnega dela, če hočemo delavstvo vzgojiti za razredno zavedne borce. Delavstvo naj podpira to mlado kulturo moralno in materialno. Člani naj požrtvovalno delajo na kulturnem polju v prid delavstvu.
Gospodarstvo.
Občni zbor stavbene in gostilniške zadruge na Jesenicah.
Dne 6. aprila t. 1. se je vršil občni zbor navedene zadruge, na katerem se je razvidelo iz blagajniškega poročila, da je ta zadruga ena izmed najaktivnejših zadrug v Sloveniji. Važno, kar imamo za pripomniti k temu občnemu zboru je to, da se je občni zbor postavil z večino proti sklepu načelstva Muleja in Ravnika, da se od strani te zadruge, kar se tiče lokalov, ne bo podpiralo nobenega nastalega separatizma, ter, da ostanejo lokali tistim organizacijam, ki imajo lokale v Delavskem Domu že od vsega početka, in ako je nastal nesporazum v strokovni organizaciji, naj sc ta spor tudi le v strokovni organizaciji rešuje in konča, nikakor pa ne bo zadruga posegala v te spore.
S tem je bila z večino dana načelstvu Mulej Iv. in Ravnik Fr. popolna nezaupnica in čudimo se, da sta tako kosmata, da iz te nezaupnice ne izvajata nobenih konsekvenc, kar bi kot moža morala vendarle storiti — — — —.
Osobito je član načelstva Ravnik Fr. žalostno pogorel z svojim pavšalnim zahrbtnim obrekovanjem o poslovanju zadruge.
Oba imenovana sta popolnoma nevešča v gospodarstvu in sta prava slamnata moža v zadrugi, če prav sedita, kdo ve po kakšni nesreči v načelstvu.
Če se že vse skuša rušiti od vas g. Mulej in Ravnik, toda gospodarskih organizacij z vašimi metodami ne boste zrušili, za to je še dosti mož, ki se vam bodo po robu postavili in, ki gospodarstvo razumejo. Konštatirati moramo, da ako bi ne bilo s. Sušnik Jožefa pri zadrugi, ki se z vsemi svojimi zmožnostmi za zadrug6 žrtvuje, da bi zadrugo že kdaj vrag vzel, če bi jo upravljali samo Muleji in Ravniki.
In ravno Sušnik je tisti, ki ga je kot člana načelstva Ravnik zahrbtno pavšalno blatil, a na občnem zboru se je izkazalo, da je izviralo to iz čisto ogabnega namena brez dokazil predvsem iz tega, ker je Sušnik trn v peti Muleju in Ravniku. To pa zato, ker nista mogla slo-bodno odločati preko blagajnika tako, kot je želela to nezavisna frakcija.
Pa morda se vendar kaj zganeta. Želeti bi bilo, da razumeta situacijo v kateri se nahajata. — Clan zadruge.
Pouk In razvedrilo.
Alkoholizem v naši državi.
V celi državi smo pridelali glasom najnovejše statistike 1. 1922 4,615.100 hi vina. Ako dodamo tej količini še žga-
Shod
na katerem bo poročal s. Sassen-bach iz Amsterdama, se bo vršil v petek 23. maja ob 7. url iv. v dvorani restav. pri „Levu“ na Gosposvetski ccstl. - Vabila za shod dobe zaupniki v tajništvu Strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani, šelenburgova ulica 6., II.
AH si že č/an K.onzumnega društva za Slovenijo? Če nisi, pristopi!
nje in drugi žganjski proizvodi, ki se letno producirajo pri nas, vidmo, koliko vina odpade na poedinca v naši državi, ki šteje 12 milijonov prebivalcev.
Po tem računu zapravi jugoslovanski narod samo na vinu letno svotieo v znesku Din 2,207.550.000.— ali 9 milijard 230 milijonov 200 tisoč K.
MALI OGLASI
Gospodinje
t&htevajte pri a&kipu muho >ADBIA< ▼aailni-aladkor t* petini praiek. Od-Uaajajte attrredaa pouuredbe.
Žf ka IBS
Je najboljši In najzdraveJSi nadomestek ta pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgoven.
Prašam« >2IKA< d. a •. «. Cfab^saa.
p o z o r i Ne n brati.
Svetlin kroma je najboljše čistilo za čevlje. Zahtevajte jo po trgovinah.
>- ‘ ‘rTV^ri/* j^nrrrmrr*_ri_rra~r»irijuijuu^ju_ij um.
temveč Be prepričati, da je naša prava domača >K0LIK9KA CIKORIJA« r svoji kakovosti prvovrstna.
Amerikanski pisalni strel
„UNDERW00D“
in vse ppsrabSCIna najboljše vrste nudi
Underwoodu, Zagreb, Mesnižka br. 1
Zastonj dobi vsak eno lepo moderno čepico, kdor naroči pri tvrdki
Ivan Savnik, Kranj
za moško obleko 3 m lepega sukna za Din 195, 3 m boljšega sukna za Din 225. 3 m finega sukna za Din 250 — in 310 m finega kamgarna za Din 350. Skupna klot-podloga z gumbi stane: 1. vrste D 112—, II. vrste D 166-—, III. vrste D 134.
Vfi M Alf I ID pomladanskega in letnega blaga za ženske in moške obleke,
ki je pravkar došlo, potem perila, šifona, kotenine, oksforta, cefira, cvilha, odej, kocev, posteljnih garnitur i. dr.
samo iehoslovaškl izdelki
se priporoča domača trgovina
pri „£eSnlku“ v Ljubljani, Lingarieva - Strifarieua ulica.
Zlasti se opozarjajo na to trgovino ženini in neveste, ki naknpniejo opremo (balia). Cene izredno nizke in zmerne.
iz prvih angleških to-varen od Din 350 do Din 800 nudi tvrdka
Drogo Scbvob
Ljubljana, Dvorni trg3
Pismena naročila se izvršujejo točno (po povzetju). Neugajajoče se zamenja ali vrne denar.
Zajamčeno
nepremočljive
Restavracija Marmor Glavni kolodvor
se priporoča cenjenim potnikom in ostalemu občinstvu.
Prvovrstno vino, topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Cene zmerne.
Slavnemu občinstvu in potnikom se priporoča
Uta ifi „Pošti“
kjer se točijo prvovrstna vina, topla in mrzla jedila. Cene zmerne. - Za obilen obisk se priporoča MARIJA MEDEN, MARIBOR.
pisalni stroji
Front Bor
Ljubljana
Canknrleuo nabrežje it. 5
Telefon štev. 407.
Zastonj
ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, ko-vinostiskarska, ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi
splošna kovinska industrija
Ljubljana. Kolodvorska il. 13
Telefon št. 729.
Kdor išče
Službo, delavcev, Kupcev 1.1. d.
Ta najde
službo, delavce, kupce !. t. d.
če oglaša v »Delavcu«! Zajamčen uspeh!
Osedelovski zlet o Ljubljani!
Tvrdka
Peter Capuder
Ljubljana, Dalmatinova ulica
priporoča za ta lzl«t:
Celotna kroje kol tudi posamezna dale za U. D. R. — Vse telovadne potrebi Ine: majce, telovadne hlače, Celje, dalje za moški in Jenski naraSčaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike! Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni i dobavitelj potrebščin U. D. R. W
.▼ imena Strok. koaa. (P. odb. GD8J.)
Izdajatelj: Frane Svetek. Odgovorni urednik: Jele Berdajs. Tiaka tiskarna Makso Hrovatin.
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
Uporabljaj Elza-Fluldt
Potrebuješ ti dobrodejno in okrepčuioče mazilo?
Uporablfaj Elza-Fluldt
Ali te muči glavobol? Zobobol? Trganje?
Uporabljaj Elza-Fluld!
Ali želiš najboljše za negovanje zob, kože giaše?
UporsbIJaJ Elza-Fluld!
Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka ?
Uporabljaj Elza-Fluld I
Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo?
Uporabljal Elza-Fluld E
Fellerjev pravi Elzafluid je mnogo močneiši. izdatne in boljšega
mnogo močneiši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko
kap Mi c zadostuje, da tudi ti
To Je nejbofja, ker sem kdaj okiiial!
Veliko škodo si napravite sami, ako kupite blago kje drugje, predno si ne ogledate nizkih cen v trgovini
»DANICA"
Majzelj & Rajželj Ljubljana, Turjaški trg štev. 1
(bivša Preskrbovalnica)
Velika zaloga blaga za ženske in moške obleke, hlačevine, žameta, konte-nine, etamina, odej, ogrinjalk, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic, naglavnih rut in najrazličnejšega drugega blaga, lstotam zaloga usnja vseh vrst.
Postrežba točna in vestna.
Zahtevaj v vseh prodajalnah pravi Elzafluid od lekarnarja Peller. Ako naročiš naravnost, stane s pakovanjem in poštnino (če se denar pošlje naprej ali po povzetju);
3 dvojnate ali 1 Specialna steklenica 24 Din, 12 dvoj-natih ali 4 Specialne 85 Din, 24 dvojnatih ali 8 Specialnih 151 Din, 36 dvojnatih ali 12' Specialnih steklenic 214 Din. Različno: Elza-obliž zoper kurja očesa 4 in 6 Din, Elza-mentolni črtniki 7 Din, Elza-rlbje olje ?0 Din, Elza-voda za usta 12 Din, Elza-kolonska voda 15 Din, E!za-šumski miriš za sobo 15 Din, Glycerin 4 80 in 18 Din, Lysol, Lysoform 25 Din, Kineški čaj od 2 Din dalje, originalno Radikum francosko žganje, velika steklenica 15 Din, Elza-mrčesni prašek 10 Din, strup za podgane in miši 8 Din. Za različne predmete se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa sedaj 10°/o doplačila. Pisma je naslavljati natančno na: EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA,.
Elza trg št. 334, Hrvatsko.
ike!
Priporoča se
v MARIBORU. — Točijo se prvovrstna vina in pivo. - Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. — Cene zmerne.
Znižane cene za otroSke vozičke
Novi modeli. — Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov in dvokoles Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. — lstotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatike ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in ponik-Ijanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.
Najcenejši
PREMOG, DRVA in CEMENT v vsaki množini dostavlja na dom. Naročila sprejema :
H. Petrič
Ljubljana, Gosposvetska c. 16., I. Telefon 334.
5TAMP1L1F
ANT.ČERNEW
IJUBLJAINTA
Pečatne znamke in emajlirane tablice.
Morska ii slikarska
ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje solidno in točno po najnižjih cenah tvrdka
Petek & Ivan Langof
Društvena ulica štev. 43, Moste pri Ljubljani.
Ustanovljeno leta 1852.
TEODOR KORN
Ljubljana, Poljanska c. 8
(preje Henrik Kom)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosqtne naprave. Izdelovanje ‘posod Iz pločevine za fimeŽ, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
:vor
ZADRUŽNA BANKA
v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5
sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje.
Delniški kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367.