Poštnina plačana v gotovini.
Ommm 8> — N«>
Snedla. in atob, post. I V-
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trat, ulica S. Anattasio 1-c - tel. 2-30-S* Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta St. IB. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnin«, mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo, mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekoval račun: Trst štev. 11-7223.
Leto X. - Štev. 10
Trst - Gorica 9. marca 1956
Izhaja vsak petek
Slovenske narodnostne zahteve pred tržaškim občinskim svetom
Dr. Agneletto zahteva izpolnitev londonskih dogovorov - Likvidacijo raznarodovanja in diskriminacij - Pravično ureditev državljanstva in opcij - Uzakonitev slovenskih šol
Napetost na Srednjem vzhodu
V četrtek, dne 1. marca je občinski svetovalec SNL, dr. Josip Agneletto, na preračun-ski nepravi podrobno razčlenil vsa slovenska narodnostna vprašanja po prevzemu italijanske uprave. Spričo zgodovinske važnosti problema in zaradi metodičnega zavijanja resnice po komunističnem tisku in razlaganj s strani italijanskega tiska, prinašamo govor v celoti po stenografskem zapisniku. Dr. Josip Agneletto je dejal:
Kot predstavnik demokratičnih Slovencev ČUtim dolžnost, pri razpravljanju o prehodnem proračunu za leto 1956 y Trstu, največji občini na ozemlju, da se zadržim pri položaju slovenske; narodnostne skupine po preteku enega leta, odkar se je v Trst vrnila Italija — ker ;e koristno, da spoštovani občinski svet pozr-a ta položaj.
Demokratični Slovenci, pripadniki .bodisi Slovenske demokratske zveze, bodisi Slovenske katoliške skupnosti, so po objavi londonskih sporazumov z dne 5. okt. 1954 javno in lojalno sprejeli dovršeno dejstvo o razkosanju Svobodnega tržaškega ozemlja. Londonski sporazumi s posebnim statutom za narodnostne manjšine v obeh prejšnjih območjih svobodnega, ozemlja ne predstavljajo kakih novih načel in. niso prinesli novih pravic, ampak vsebujejo samo navodila za izvršitev osnovnih načel in pravic italijanske oziroma jugoslovanske narodnostne skupine, ki jih je i.% potrdil dokument o človečanskih pravicah in tudi ustava italijanske republike.
Glavno navodilo, ki so ga prinesli londonski sporazumi in ki ga vsebuje 4. člen posebnega, statuta, glasi: značaj narodnosti in svobodnega razvoja obeh skupin, italijanske in slovenske, bosta zavarovana, in v 7. členu je dopolnjeno z za piv ved jo: v upravnem okolišu (v občinah) ne sme priti do nikakršne spremembe z namenom, da bi te spremembe ogrožale narodnostni sestav okoliša uprave.
Londonski sporazumi
Toda preteklo je poldrugo leto od londonskih sporazumov in jiitve Italije na 'to področje, ne da bi narodnostne pravice, predvidene v posebnem statutu, bile .tudi uveljavljene, z izjemo .tega, kar je slovenska narodnostna manjšina že i-imela- in uživala še pred londonsko spomenico, kot na primer šole, radijska postaja, tisk, politične, ku1-turne in gospodarske organizacije. Nobena nova pravica, predvidena po statutu, ni bila uveljavljena. Dovolj je samo opozoriti na napi3e in dvojezične table, kjer se matn ■godi huje kot pa pod anglo-ame riško vojaško upravo.
Posebni statut zavirajo v Trstu mnogi faktorji; nekateri zaradi zatrjevane pomanjkljivosti pri obojestranskem izvrševanju njegovih navodil na ozemlju, ki ge upravlja jugoslovanska vlada. Mi Slovenci .smatramo to opravičevanje zaradi nejzvrševanja statuta kot neutemeljeno in nezakonito. Kajti znano je, da jugoslovanski komunizem s svojim totalitarizmom onemogoča življenje ne samo italijanskemu prebivalstvu, pač pa tudi jugoslovanskemu. Med izseljenci1 iz področja B je tudi mnogo Slovencev.
Ne samo to, toda na Mo in sto jih je, ki bežč iz lastne domovine za
ceno žrtvovanja življenja ob prestopu meje in ob tveganju, da jih izroče jugoslovanskim stražam. Mi demokratični Slovenci obsojamo, kot to dela ves civilizirani svet, teroristične metode, ki so vzrok tega tragičnega bega z rojstne grude. Z nami ne odobrava, pač pa obsoja te metode tudi velika večina jugoslovanskega. prebivalstva, katerega ne moremo smatrati odgovornega za dejanja totalitarističnega režima. Se toliko manj so odgovorni .za ta dejanja tržaški Slovenci in je zato človeško nedopustno smatrati jih skoro kot talce za- ravnanje, ki ga ima jugoslovanski režim do italijanskega prebivalstva na onem dirugem območju.
Ob tem položaju, ki ga je italijanska vlada zelo dobro poznala že pred londonskimi sporazumi od 5. okt. 1954, ni dopustno sklicevati se nb recipročnost, da bi opravičili ne-u vel javljanje novih navodil posebnega statuta v Trstu in na ozemlju.
Ce jugoslovanska vlada ne izva-
ja na bivšem področju B posebnega londonskega sitatula, je italijanska vlada kot sopogodbenica pooblaščena in poklicana, da doseže od drugega sopogodbenika spoštovanje podpisa sporazumov. Kajti ne izvajati statuta kot izsiljevanje zaradi neizvršenja londonskih dogovorov v škodo tržaških Slovencev, ne bi bilo v skladu z demokratičnimi in človečanskimi načeli, ki jih današnja Italija gotovo ne bo hotela prezirati.
Iz tega sledi, da bi pomenilo odrekati Slovencem pravico do ohranitve svojega narodnostnega značaja težko napako demokratične Tta-lije in ne verjamemo, da bi italijanski državniki hoteli zagrešiti1 .a-ko zablodo.
Kaj zahtevajo Slovenci?
.Kaj hočejo Slovenci od oblasti? Ničesar drugega kot samo ono, kar zahtevajo avtohtone narodnostne manjšine po vsem civiliziranem svetu od narodnostne večine — gospodarice države: obrambo narodnostnega značaja in preprečitev kakršnekoli oblike neposrednega. aR posrednega raznarodovanje. To se pravi: da. se ne bi storilo ničesar, •kar bi moglo ogražati obrambo in ohranitev narodnega značaja slovenske narodnostne skupine. Državna politika mora zavreči, prav tako kot tudi javne ustanove, raznarodovanje. Drža.va kot var.uh reda in zakonitosti mora biti vitez -branitelj te politike, ki je logična posledica 'načel, na katerih sloni italijanska povojna država: demokracija, svoboda, pravičnost in e-nakopravnost.
So pa tudi še ljudje, na visokih mestih, o katerih se zdi, da še. ved-, no sanjajo o slovenski nevarnosti. Kot da bi jo zamenjavali s komunistično nevarnostjo. Zdi se, da slutijo v skritem, tihem, posrednem raznarodovanju Slovencev najboljši način proti namišljeni nevarnosti, ki v njihovi .domišljiji ogrož-’ italijanstvo Trsta. Kako zgrešeno je to mnenje in neosnovana ta bojazen pred slovensko nevarnostjo, pa dokazuje zgodovina. Trst je živel pet stoletij pod avstrijskim gospodovanjem, ne da bi italijanstvo Trsta na tem ozemlju utrpelo najmanjšo škodo. Pa še zatrjujejo, da Slovenci ogrožajo italijanstvo Trsta zdaj, ko se je Italija na to o-zemlje vrnila.
Prej, pod anglo-ameriško vojaško upravo, so italijanski krogi govorit: Slovencem, da je nevarnost itali-janstva živa in pereča in da zato ne morejo sprejeti vse slovenske zahteve po uporabljanju slovenščine v javnih uradih in po enakc-sti državljanskih pravic, toda, da po vrnitvi Italije ne bo več nikake ga vzroka, da bi odrekali Slovencem, kar jim je potrebno za njih narodni, kulturni, socialni in gospodarski razvoj — torej vse, kar jim je potrebno za ohranitev lastnega narodnostnega značaja.
V resnici so Slovenci, tudi brez londonskih sporazumov, pričakovali od Italije — če se vrne v Trst —-demokratično postopanje, ki naj sloni na enakopravnosti in široko-srčnosti, ki sta vredni velikega neroda.
Priznati pa moramo, da se naša pričakovanja še niso uresničila. Obstojajo celo nasprotni pojavi.
Optanti - Sole -diskriminacije
Ce je Italija leta 1919 razširila svojo vrhovnost nad Julijsko krajino in s tem nad 500 tisoč Slovencev in Hrvatov, ki so postali italijanski državljani s polnimi pravicami — na kakšni osnovi zavrača demokratična Italija v letu 1955-56 opcijske prošnje teh svojih državljanov, ki želijo, vrnivši se na to ozemlje, ohraniti italijansko državljanstvo in ostati lojalni državljani Italije? Očitajo jim, da je njihov občevalni jezik slovenski. Toda t.i očitek bi bilo pričakovati kvečjemu s strani Jugoslavije in ne Italije 7. njenimi petdesetimi milijoni prebivalcev proti nekaj sto slovenskim in hrvatskim optantom. Vse to se vrši v dobi, ko se postavljajo osnove za združeno Evropo, v kateri ne bi bilo več možnosti obstoja plemenskih mrženj. in nestrpnosti.
Z osnutkom novega zakona za .slovenske šole, ki .ga — vsaj upamo — demokratična Italija ne bo mogla nikoli odobriti, ne da bi se poni-
žala, se hoče zadati slovenskim šolam smrtni udarec, ne z ukinitvijo šol — toda s preusmeritvijo dotoka slovenske mladine iz šol v njihovem materinem jeziku.
Mnogi slovenski starši se boje diskriminacije pri svojih otroki a pri iSKanju slušne z diplomami in izpričevali slovenskih šol. Zaradi m.sljenja nekaterih določenim krogov, ki niso zmožni izogniti se predsodkom in domnevam do Slovencev, strah ni brez podlage. Obstojajo pa tudi še diskriminacije do staršev, ki pošiljajo otroke v slovenske šole. Ti starši so, da bi >jih delodajalci in predstojniki ne zapostavljali, v mnogih primerih vzeli otroke iz slovenskih in jih vpisali v italijanske šole. Ni to le goli slučaj, ampak pravilo, da proizvedovai-n; organi občine in države, ko zbirajo informacije o slovenskih družinah, nikoli me pozabijo vprašati, v kakšne šole hodijo njihovi Otroci in kateri jezik uporabljajo v družini. Vse to postopanje povzroča v velikem delu slovenskega prebivalstva, ki še ni pozabilo časov fašizma, bojazen pred diskriminacijo.
Odstranjevanje slovenskih napisov
Občutek diskriminacije do slovenskega prebivalstva in njegovega jezika s strani oblasti pa vzdržujejo tudi novi uikrepi, ki jih ni mogoče na noben način opravičiti. Medtem
.Uradni del obiska predsednika
Gronchija v Združenih državah in Kanadi je končan. Pomen tega- obiska sega daleč preko italijanski) -ameriških stikov na notranjo reorganizacijo atlantske skupnosti. A-tlantska zveza naj bi iz zgolj vojaška zveze postala, tudi politična skupnost in omogočila tesnejše gospodarsko sodelovanje med njenimi članicami. Gromchi je s svojim nastopom v obeh državah Severne A-marike osebno in uradno potrdil takšno gledanje Italije na Atlantsko zvezo. Vse to je nujno potrebno, če naj zahodni svet uspešno odgovori, na novo sovjetsko strategijo v Evropi in drugod po svetu. II* činkovito lahko odgovori na nove sovjetske poteze le samozavestna, politično in gospodarsko konsolidirana skupnost vseh atlantskih zaveznic. Glavna nevarnost ji namreč ne preti toliko od raznih sovjetskih potez, temveč od notranjih političnih in gospodarskih težav.
To je danes stvarno, temeljno vprašanje atlantskega zavezništva in odnosov med njegovimi članicami. Rešitev tega. vprašanja se ne zdi težka, treba je le, da se speči politični in gospodarski činiteljd tega zavezništva prebudijo in daj^ zdaj delno manjkajoči občutek aktivne odgovornosti vsem članicam.
(Predsednik Gronchi je v Wa-shingtonu in Ottawi govoril zeio jasno. Poudaril je potrebo nadaljnjega obstoja vojaške vsebine <>-tlantskega zavezništva, hkrati pa dodal, da je treba to zavezništvo razširiti politično in gospodarsko. Razpršil je vsak dvom o zvestobi Italije do atlantskega zavezništva in razne namige o nekem nevtrali-stičnem nastrojenju določenih skupin.
Ce gledamo iz tega vidika, na o-bisk predsednika Gronchija, potem lahko rečemo, da pomeni začetek večje zahodne vzajemnosti. Stara Evropa se prebuja in hoče dati svojim zavezniškim oblikam več dine-mizma ter širine. Gronchijevo zamisel so pozdravili in podprli tudi drugi vidni predstavniki evropskega političnega življenja.
Francoske težave v Rfriki
Med raznimi pomembnejšimi dogodki zadnjih dni bi morali omeniti pogodbo med Francijo in Marokom. Francija je s tem priznala neodvisnost Maroke, ki bo odslej imel lastno narodno vojsko in lastno diplomatsko osebje. Zaenkrat je Francija, kot se zdi, rešila in morda u-di utrdila svoje odnose s to deželo.
Veliko težja so pogajanja, ki jih vodi Francija z Alžirom. Tu se ie znašla pred usodno odločitvijo. Skoraj ne bo drugega izhoda, kot da zaostri vojaški pritisk, ki ga bo pa
ko so prod anglo-ameriško upravo vse zgradbe in uradi javne varnosti izven tržaškega mesta nosili napise tudi v slovenščini, so te napise po 5. oktobru 1954 odstranili in nadomestili z izključno italijanskimi napisi.
Pa ne samo to. Davčne iztirjeval-nice so pošiljale, od leta. 1945 dalje v občine na tem ozemlju in vse do letos davkoplačevalcem plačilne oo-le v italijanskem in slovenskem jeziku. Letos pa je slovenski jezik s teh pol izginil.
Ne pomeni vse to odkrite diskriminacije slovenskega prebivalstva, ki vidi, da sedanja oblast postopa z njim slabše- kot prej, kljub italijanski ustavi, človečanskim pravicam in londonskim sporazumom?
Nočemo biti državljani druge vrste!
Slovenci zato zahtevajo, da se kakršnekoli diskriminacija, in katerakoli misel o raznarodovanju v njihovem pogledu že vnaprej zavrže in, obsodi.
Slovenci hočejo, da se z njimi postopa. ne kot z državljani druge vrste,. ampak kot s pravimi državljank ; istimi dolžnostmi, toda tudi z istimi pravicami. Samo tako bo med Italijani in Slovani na obmejnem področju mogoče mirno sožitje, ki si ga. iskreno želimo.
(Strokovno razčlembo proračuna prinašamo na 4. strani.)
sko in politično dejavnostjo. Sicer lahko izgubi Aliir- Brez ojačen.a vojaške akcije bodo uporniki kmalu obvladali vse ozemlje izven mest. S takim nastopom so nedavno u-speli Angleži v Keniji in Malaji. Potrebne so mobilne sile v krajih, kjer se pojavljajo uporniki, helikopterji in dobra obveščevalna služba. Težave so pa pri tem v notranjem prolitičnem položaju Francije in Molleta čaka nelahka naloga, de prebudi Francoze in jim predoči, kakšno ceno. morajo plačati, če hočejo ostati v Alžiru. Francija mora pa pri takem svojem nastopu biti zeio oprezna, ker si mora vnovič pridobiti zaupenje domačega, prebivalstva. Od tega zavist bodočnost Francoske severne Afrike v okviru francosko - muslimanske državne skupnosti.
Fred obishom Hitova
i Londonu
Scotland Yard in sovjetska tajna policija bosta skupno skrbela za varnost sovjetskih voditeljev Bul-ganina in Hruščeva ob aprilskem obisku v Angliji. Oba sovjetska prvaka bosta p>a pripeljala s seboj tudi svojo lastno telesno stražo.
Češki tednik in dnevnik »Dzien-nik iPolski«, ki izhajata v Londonu, p»a poročata, da se na sprejem pripravljajo tudi razni emigranti iz vzhodnoevropskih dežel. Tako namerava 160.000 Poljakov prirediti »pogreb«, v katerem bodo nesli krsto z napisom »Svobodna Poljska«. Cehoslovaki bodo za časa obiska nosili na rokavu žalne; flore in črne kravate, češke zastave bodo visele na pol droga. Ukrajinci <v Veliki Britaniji jih je 40.000) in begunci iz Baltskih držav pa pripravljajo demonstracije.
Dejstva govore
Zenske so bolj redkokdaj politične pisateljice. Zato je tembolj zanimivo, kako učinkovite misli ima mlada Francozinia Suzanne Labin, ki je pred kratkim napisala knjigo »Tajnost demokracije«. Tako pravi:
»Vsi totalitarci, nacisti, fašisti ali komunisti, razširjajo mit, da so oni moderni, da je bodočnost njihova. Kako je v resnici? Stari so že od pravekov, od kar človeštvo pozna tiranije.«
* * *
»Komunisti pravijo, da vlada v zgodovini nek neizprosni zakon, in da je ta niim v prid. A kako je v resnici? Kjer oni vladajo, jim je potreben teror, da bi že v kali zadušili gibanje, ki bi moglo spremeniti ta njihov zakon.«
« • •
Druga pravljica je, da so totali-
Srednji vzhod postaja čedalje nevarnejše žarišče za izpodkopavanje svetovnega miru. Nenadna odstavitev britanskega generala Gluba paše kot povi.t.nika Arabske legije v Jordaniji po jordanskem kralju Huaseicu je dogodek, ki ga jpo važnosti lahko primerjalno samo s pošiljanjem komunističnega orožja a-rabskim državam. Glubb p>aša je moral z nekaterimi svojimi angleškim;. sodelavci v nekaj urah zapustiti Jordanijo, kjer se je mudil od leta 1939 in zapustiti Arabsko legijo, ki je le po njegovi zaslugi postala .tista moderna borbena enoto, ki se je edino lahko uspešno proslavila po robu izraelskim silam in si ,o je vc.3 čas finančno vzdrževala Velika, Britanija.
Na 'Srednjem vzhodu je v ospredju dvojni spror: med Izraelom in A-rabci ter med zagovorniki in nasprotniki bagdadske pogodbe. Vse-arabsko gibanje je zajelo tudi jordanske kroge, ki so preprečili pristop Jordanije k bagdadski pogodbi in prisilili mladega kralja, da je izgnal Gluba pašo. Britanski ugled po vsem arabskem svetu je s tem dobil nedvomno silen udarec. Ce upoštevamo še neusproh pogajanj na Cipru, kjer je nadškof Makarios odklonil britanski predlog za avtonomijo Cipra, moramo reči, da se je znašel britanski položaj na Srednjem in Bližnjem vzhodu morda pred odločilnim preobratom. Zaenkrat je pri miru britanski položaj samo še v Libiji, kjer ima Angina tudi svojo gibčno in za vsako hitro akcijo sposobno divizijo. Ni čuda zato, da je v zvezi z odstranitvijo Glubba sklical Eden prosebno se'o britanske vlade, ki bo jpač k novs-
ne, koruptne in slabe. — Mladi so res, pravi Labinova, če pomislimo, da je povprečna življenjska doba v Sovjetski zvezi 30 let, enako kakor je bila v Evropi v Srednjem veku. Pomanjkanje in suženjska taborišča že poskrbijo, da je starost redka. — Sicer pa se mladi ljudje od nekdaj dajo idealno voditi za nos od diktatorjev, kar je pripisati njihovi prekipevajoči energiji, pripravljenosti za žrtve, predvsem pj nevednosti. — Oni so najbolj »zgrajeni« v vsakem takem režimu; večina Es-esovcev v taborišču Bu-chenwald je bila leta 1938 stara od 17 do 20 let.
* » •
Kaj so navidezne volitve, obvezni zbori, ki vsemu pritrdijo, in zloraba besede »demokracija«? Nič drugega kot hinavsko posnemanje in — hočeš-nočeš — poklon demokraciji —- kakor mora pregreha rada ali nerada hvaliti čednost.
» • *
In še mnogo takih krepkih prove Labinova. In njen zaključek? »Totalitarni režimi so vselej na trhlih nogah in zato bodo pometeni v tisto smetišnico zgodovine, o kateri je nekoč govoril Trocki!«
Pogajanja na Cipru so hončaia z neuspebom
(Pogajanja1, za katera so tako ■rekoč že naprovedovali, da so uspešr.o zaključena, so zašla na mrtvo točko. Voditelj gibanja za priključitev Cipra h Grčiji, nadškof Makario', je .izjavil, da Ciprčani ne bodo napravili nobenega, poskuse za njihovo nadaljevanje ali obnovitev.
Kakor je znano so Angleži pronu-dili Cipru proprolno avtonomijo. Velika Britanija bi obdržala v svojih rokah samo obrambo in zunanjo politiko otoka. Ciprčani pa se s tem niso zadovoljili. Nekaj takega, bi sprejeli samo kot začasno rešitev, in to bi moralo biti izrecno proudar-jeno. Britanci tega niso hoteli storiti in. tako se na Cipru nadaljuie teror. Samo preteklo nedeljo so- nacionalisti odvrgli enajst bomb. Istega dne je policija ubila nekega ra-padalca. en atentator pa je izgubil življenje, ker mu je bomba eksplodirala v rokah.
Volilni zafton
V poslanski zbornici v Rimu "e razpravljanja, o volilnem zakonu bližajo zaključitvi. Zakon o občinskih volitvah bo že v najkrajšem času pod streho. Za politične volitve p>a bo treba verjetno še nekaj dni. Tako bodo volitve najbrž1 le razpisane tako, da se bodo vršile že v začetku poletja.
mu položaju morala zavzeti nedvoumno stališče.
Prav Glubb paša, je doslej zadrževal vročekrvne Arabce pred u-sodnimi kotaki proti Izraelu, z njegovo odstavitvijo se je nedvomno nevarnost vojnega, spopada povečala. Prav Glubbova odstranitev je lahko znak, da je odločitev v .tem pogledu zelo blizu.
Komunistični poraz i BadBii ftuBFtEinbergu
Preteklo nedeljo so bile v deželi Baden-WuertemDerg, v Zah. Nemčiji- volitve v deželno zbornico. Zmagali so Adenauerjev; krščanski demokrati, ki so dobili 42,6 odstotku glasov in 56 sedežev (od skupnih 121). Dobili so več glasov kot na prejšnjih volitvah in so pridobili 6 proslancev. S tem so te volitve pro-trdile, da je Adenauerjeva krščansko demokratska stranka, še vedno najmočnejša, stranka svobodne Nemčije. Najbolj so nazadovali komunisti, ki niso dobili minimalnih 5 odstotkov glasov in so zato ostali brez vsakega sedeža (v prejšnji zbornici so jih .imeli 4). Dva. poslanska mandata, so izgubili tudi socialni demokrati, čeprav so dobili več glasov kot na zadnjih volitvah. Enako izgubo (dva sedeža) so utrpeli tudi liberalci.
Socialistična internacionala proti ljudskim frontam
Vrhovni svet Socialistične internacionale, ki je pred dnevi zasedal v Curihu, je, predvsem obravnaval tri vprašanja: razorožitev, položaj na 'Srednjem in Bližnjem vzhodu .n odnose Socialistične internacionale nasproti drugim političnim organizacijam. Zadnja točka je bila,-vsekakor najbolj zanimiva, ker je Vrhovni svet zavzel stališče glede pronudb ustanavljanja »ljudskih front« na XX. kongresu Sovjetske komunistične partije. ^	;r.—
V tem pogledu- je Vrhovni svet protrdil naslednjo Tesolucijo:
» Na kongresu komunistične partije Sovjetije sklenjene spremembe v komunistični politiki niso zadosten dokaz pristnih preobrazb v načrtih ali v politiki komunistične diktature in zato ne ustvarjajo povodov, da bi demokratični socialisti kakorkoli že predrugačili svojo naj strožjo odklonitev kakršnega, koli ustvarjanja »ljudskih front« s strankami diktatur.
Kot najmanjšo zahtevko za same razgovore v mednarodnem merilu smatra Vrhovni svet brezpogojno obnovo resnično svobodnih demokratičnih delavskih gibanj po vseh deželah, kjer sa obstajale in so jih komunistične diktature zatrle ali pa pokončale. «
To je v ostalem stališče vseh svobodnih ljudi pro svetu in to stališče mora veljati še prav prosebno '■b sedanji predvolilni ofenzivi »ljudskih front« obeh komunizmov na našem ozemlju.
Donava grozi s poplavami Nchatera področja so že pod vodo
Ko je nedavni februarski mrzli val zajel tudi alpske predele in :o se na gorskih pobočjih nakopičile velike količine snega, je strokovnjake že zaskrbelo, kaj bo spomladi. Jasno je bilo, da bodo sledile hude proplave, čim ne bi vreme poskrbelo, da se sneg topi le pročasi. Videti pa je, da se promladi zdaj mudi, da bi prodrla v deželo in gorske doline. Hudemu, mrzlemu valu je sledil val sorazmerno zelo milega in toplega vremena in sneg se je začel taliti, da je kaj.
Prvi so seveda na vrsti kraji eh najdaljši in največji alpski reki Donavi. Iz Passuana in Wilshofena na Gornjem Avstrijskem so že v nedeljo poročali, da sta mesti okoli in okoli obdani z vodo. Voda nosi s seboj velike ledene plošče in oskrba obeh mest, kakor tudi mnogih manjših krajev z živili in drugimi potrebščinami je zelo težka. V VhMs-hofenu se je proleg tega pokvaril vodovod, tako da so brez pitne vode. Pri Passau-u je Donava bila že v nedeljo 6 metrov čez normalo. Ce bo šlo tako naprej, protem je letos pričakovati, da bo Donava zdivjala še hujše kot leta, 1954. Visoki vodrn vodostaj se; bo seveda postoproma razlil pro vseh prokrajinah, ki ležijo ob srednjem in spodnjem toku Donave: najprej pro okolici Dunaja, nato pro Madžarski, Jugoslaviji itd. Po vseh teh državah se že mrzlično pripravljajo, da se pred nevarnostjo pravočasno zavarujejo.
Poplave bodo zopet povzročile na posevkih občutno škodo na Madžarskem in pro Jugoslavija. Zopet |bodo revni ljudje stiskali pasove.
flronchliep obish p Ameriki
sevi <da trebe prodpreti-z gospodar-.) tarči mladi, krepki in zdravi, demokracije pa propadajoče, slabič-
Stran 1.
? V- A M <c» M 'ff D E MOKIA C IJA
LEto
E S T I z GORIŠKEGA
ednarodnensu dneoii žena
Levičarski, zlasti komunistični stii $6 te dni polni poročil o poteku mednarodnega dneva žena in seveda slavospevov tistim, ki so se ali ki se posebno odlikujejo za komunistično .stvar.
Za priliko so (tega dne povsod na konferencah, shodih, praznikih in po časopisih poudarjali, da je le komunizem tisti, ki je ali utegne žensko osvoboditi iz nižje socialne stopnje, ria kateri se v kapltalistl*-,nem svetu nahaja, kjer jo vsi po-goji življenja izrabljajo in ponižujejo, da je žrtev celo svoje lastne družine.
Zahtevajo, da se žena reši krvavih spon izkoriščanja in izrabljan; i od strani kapitalističnega režima; da postane popolnoma enakopravna možu v zakonu in družini, osvobojena, .tiifi nadlog negovanja in vzgajanja <?t'rok; da postane Čudi politično,sploh povsod v zasebnem in Javnem življenju popolnoma enakopravna državljanka.
Večje uveljavljenje žensk v demokratičnem kot pa v komunističnem javnem življenju
Vse to pridigajo komunisti seveda le s komunističnega vidika in stremljenja, kajti njihov namen je le ta: doseči čimveč komunistk in ne osvoboditev ter enakopravnost žena v svetu, kaj,ti pojem svobode in enakopravnosti na podlagi mednarodne listine človečanskih pravic utegne nuditi le zapadni demokratično urejeni svet umerjenega kapitalističnega sistema, kjer je izko-riščevenje posameznikov in skupin dandanes več nemogoče. Razredi in sloji so skladno že tako urejeni, da je v pametni in zakoniti tekmi vsakomur dovoljeno in možno svojosc-eialno raven dvigniti in nekaj v družbi postati in veljat i. Poleg te g« so možnosti individualnega uveljavljanja ženske v zapadnem dem<> kratično-kapitalističnem svetu mn i-go večje kot v državah komunističnih režimov, kjer so pojavi uveljavljanja ženske v javnosti omeie-ni le na kako histerično politično voditeljico po vzorcu Ane Pauker-jeve." Bruge ženske veljakinje, ki-noigrailke, pisateljice, zdravnice, vzgojiteljice in tako dalje se v komunističnem svetu ne morejo povzpeti na visoko, recimo tudi najvišjo točko družabne veljavnosti, ker je to privilegij le komunističnih prvakov, v prvi vrsti moških in šele daleč za njimi žensk!
Govoriti o svoboditvi ženž v k >-munističnih režimih, kjer je sploh sleherni pojem osebne in družabne svobode odpravljen, je torej pravi
nesmisel in nesramni zasmeh tiste pravične narave m druzaDne svobode, za katero z vso svojo nežno m občutljivo naravo ženska teži in nrepeni, če ni pokvarjena in brezčutna.
Kazen častnih izjem, politika ni za zenski svet. .Nekateri prosti poklici, kot so inženirski in odvetniški, tudi ne vabijo žensk. Zlasti inženirski jih skoro ne pozna. Bolj vabljiv je zai ženske zdravniški poklic, vendar tudi tukaj le do neke mere. V drugih poklicih pa se ženske povzpenjajo zelo visoko, zlasti v umetnosti vseh vrst ter na vzgojnem i>odročju, v leposlovju, v športu itd
Toda 'naravni prostor ženskega delovanja in uveljavljanja je družina. Tu mora biti ženska skladno z zakonom, ki jo veže na moža, svobodna. Ona m*>ra tu razpolagati z zadostnimi sredstvi za negovanje in vzgojo otrok ter za splošno vodstvo družine. ,Njen pomen in naloga v družini ni materialnega znača'3, ampak bolj duševnega!
Zato pa moramo zahtevati za miške - družinske očete tak zaslužek, ki naj zadosti potrebam družino Pri dobri volji bi tudi zahodni Svet kaj takega lahko dosegel!
■Na drugi strani pa rabi ženska še posebno njej primerno in potrebno
vzgojno šolo. Danes nudijo države eno in isto so!o moškim in ženskam in v tem tiči morda glavna napaKa in tudi vzrok raznih neredov!
.Narava :-e ustvarila moške za moška dela, ženske pa za ženska. Zaio se morata ta dva svetova družiti le po svojih naravno ločenih nalogah in dolžnostih in ne na podlagi strr.-ge enakopravnosti in enakih dolžnosti brez slehernih naravnih razlik, kot jo hočejo doseči prav komunisti, ki težijo za tem, da bo ženska otroke samo rodila, komunistična država pa . . . dojila, negova'a in vzgajale!...
Odprava potn h listov med Italijo in Francijo
Italija in Francija sta se sporazj-meli za odpravo potnega lista za izletnike, ki nameravajo potovati v Francijo ali od tam v Italijo. Zaenkrat bodo svojo odločitev poizkusili od 15. t. m. do 15. junija* 1.1.
Dogovor velja samo za izletnike, to je za turiste, ki se bodo lahko ustavili v eni ali drugi državi skozi 15 dni. Na policijskem uradu, kamor se predstavijo z osebno izkaznico ali pa tudi s starim potnim listom, jim brezplačno izročijo posebno potovalno listino.
Podražitev avtobusnih »oženil fašizem-
komunizem
ATA, podjetje goriških mestnih avtobusov, je stavilo občini ultima-tum: ali dovoli povišek prevoznine za pet lir aili pa .ukinitev treh prog: v Pevmo, k bolnišnicam in na pokopališče. ATA trdi, da je pasivna, ker se je podražilo kurivo in ker je morala dati uslužbencem razne obvezne poviške. Pravijo, da je predložila svoj obračun ali proračun z več milijonsko izgubo.
Javnost je to zahtevo sprejela z nejevoljo in začudeno: kako to, da s 25 lirami prevoznine goriško prevozno podjetje ne more izhajati, kljub carine prostemu pasu, ki mu daje kurivo znatno cenejše kot ga imajo v drugih mestih, kjer stane prevoznina vsaj pet lir manj kot v Gor.ci?
Zadeva, je na vsak način precej zagonetna tudi zaradi tega, ker se je županstvo predlanskim uprlo zahtevi Ribijevega podjetja za prispevek odnosno za povišek prevoznine in je raje sklenilo pogodbo s podjetjem ATA. Letos pa izgleda, da je občinski odbor zahtevi tega podjetja naklonjen. Menimo, da bi se nekatere proge brez strahu lahko u-kini.le. Zgodaj zjutraj in pozno ponoči, ko imata poit na postajo ali s .postaje kvečjemu po dva potnika, res ni ravno primerno voziti se z avtobusom! K bolnišnicam tudi ni
toliko potnikov, da .bi se splačalo držati redno progo. In za Pevmo oi morda zadostovala Ribijeva korie-ra v Steverjan in nazaj!
Povišek prevoznine na 30 lir je vsekakor preveč za Gorico, saj se za 30 lir peljemo v Rimu skoro >• koli in okoli vsega obširnega mesta! Kje naj Goričani zmorejo tako visoko ceno!
Težave ustavnega sodišča
Razsojati ne bi smelo niti o vprašanju oeljaonosti fašistične zakonodaje ?
Ustavno sodišče je komaj v oo-dobju organiziranja, a že se pred njim kopičijo primeri, ki jih bo moralo reševati. Z raznih strani se j?a tudi j^ojavljajo poskusi, da bi njegov delokrog bistveno omejili.
Znano je, da je zakonodajalec pristavil odločitev navadnega sodišča v pravdnem postopku za pogoj, da zasebnik lahko spravi eno ali dxu go vprašanje pred ustavno sodišče. To se pravi, da mora ena ali druga stranki izjaviti, da je zakon, na o-snovi katerega bi se moralo postopati, protiustaven. Sodišče nato presodi, ali je ugovor na mestu, in če smatra, da je tako, predloži primer, ustavnemu sodišču, de se izreče o ustavnosti ali neustavnosti predmetnega zakona ali zakonskega določila. Pravniki pripominjajo, da je že v tem zapopadena precejšnja omejitev, kajti, kako naj se v sodnem postopku prikaže, da je zasebna stranka oškodovana zaredi neustavnosti nekega zakona, ki u-reja samo splošna vprašanja, kot jo n. pr. volilni zakon. In vendar je
Civilnemu zračnemu prometu ustrezno služi goriško letališče
Pred kratkim so se sestali v Gorici zastopniki iz Trsta, iz Gorice in Ronkov ter razpravljali o letališču za mednarodni zračni promet. Vsi so si edini v tem, da je 'na. tem področju potrebno veliko, moderno urejeno letališče, ki naj bi služilo civilnemu mednarodnemu prometu. Niso si pa edini o kraju, kjer naj bi letališče nastalo. Goričani se zavzemajo za razširitev in modernizacijo svojega že obstoječega letališča na Rojcah, Tržačani se potegujejo za zgraditev letališča na Proseku, zastopniki 1/ , Ronkov pa zahtevajo, da se v’'ta namen porabi tamkajšnje nekdanje vojaško letališče.
Na prvi pogled bi se zdelo, da i-majo Ronkovci prednost zaradi ts-ga, ker je lega njihovega letališča primernejša od goriškega in prleškega in tudi, ker ležita Gorica in P.rosek ■ preveč na robu državna meje. Renki pe stojijo nekako sredi poti med Trstom in Gorico.
Ce pa človek premišljuje zadevo bolj trezno, se mu postavi Gorica v ospredje, ker se je to letališče že izkazalo uslužno namenu, za katerega gre. Razširitev letališča na Rojcah in njegove modernizacija pa tol stala mnogo, mnogo manj kot z g rad it f iv popolnoma novega na Proseku, kjer bi poleg drugih ne-dostatkov še pogosti vetrovi ovirali promet, ali pa v Ronkih, kjer so Skoro vse stare naprave že skoraj uničene!
Prosek ne kaže absolutno noben? prednosti pred Gorico, Ronki tudi ne, ker ne nudijo niti primernih hotelov za morebitne goste, ki bi se hoteli nekaj časa v kraju ustaviti!
Dva provincialna svetovalca ste te dni poslala, pismo predsedniku dr. Culotu s predlogom, de bi se zadevno razpravljalo na seji provincialnega sveta, kjer naj bi posamezni svetovalci pokazali in obrazlo-ii-li prednosti, ki govori za zgraditev mednarodnega letališča za zračni promet v Gorici in ne drugod
■Svet pa naj bi izglasoval resolucijo s tako zahtevo. V pismu poudarja.a omenjena dva svetovalca, da sedež takega letališča pritiče Gorici tudi zaradi bližine državne meje in bi zaradi tega nudilo možnost dogovora z jugoslovansko oblastjo za njene potrebe v tem oziru. V .zvezi s 'tem pripominjamo, da, so nekaj let od tega že prevažali jugoslovanske češnje prav po goriškem letališču ,v Anglijo!
IZ DOBERDOBA
Izpolnitev vodovoda
Zadnje čase se je pojavila misel, da bi doberdobski vodovod povezali z vodovodom vzhodne Furlanije. V ta namen sta si župen in vodja vodovoda iz Gradišča ogledala naprave doberdobskega vodovoda, ki jima jih je razkazoval župen g. Miro Ferletič. Kot znano je doberdobski vodovod eden najstarejših v goriški provinci. Bil je namreč zgrajen tik po prvi svetovni vojni na črti vojnega vojaškega vodovoda. Vendar je doberdobski vodovod še vedno zmogljiv in nudi dobro in zdravo pitno vodo.
Zdaj bi naprave tega vodovoda radi nekoliko modernizirali in raztegnili še na tista kraška področja doberdobske občine, ki zlasti v poletnem času hudo trpijo na. pomanjkanju vode.
Upeti je, da se bo doberdobski občini posrečilo pristopiti v vodni konzorcij vzhodne Furlanije in s tem doseči določene' koristi za' svojo vodno omrežje, ker prejema vodni konzorcij vzh. Furlanije znaitno državno pomoč, ki omogoča njegovo graditev in obratovanje.
Ko so se sovodenjski občinski u-pravitelji pred nedavnim pogajali 7. zagrajskimi ze potegnitev vodovoda na področje svoje občine, bi bili morali misliti raije na možnnos*. pristopa h gori omenjenemu konzorciju. S tem bi svoji občini prihranili stroške, o katerih se je govorilo, da jih bo treba žrtvovati.
veliko državljanov še kako in^jrervve. Dežeini zbor naj bi namreč
siranih, da je volilni zakon v soglasju z načeli ustave.
Toda temu vsaj. zaenkrat nihče ne more ugovarjati, ker je pač urejeno tako. Težji in neprijetnejši ■ so driugi primeri, ki se pojavljajo na obzorju.
Po enem izmed gledanj bi pristojnost ustavnega sodišča bila <-zemeljsko omejena. Sicilija namreč brani svoje lastno ustavno Sodišče in bo razdelitev kompeteiic,, med, vsedržavnim 1$.' siciljskim ustavnim sodiščem precej, zapletena in -tudi dolgotrajna zadeva.	.
Do bistvefte materialne omejitve delokroga uita^nfega' sodišča-bi’ a prišlo, če bi zmagalo stališče, ki ga zastopajo navadne sodne oblasti. Kasacija, kateri je ustavno sodišče pač odvzelo pristojnost za razsojanje o legitimnosti posameznih zakonov, čuti, da je s tem izgubila t-no izmed svojih najvišjih funkcij in bi rada 'to izgubo zmanjšala1 na najmanjšo mero,. Zato so se — kakor pravijo — v njenem krogu pojavile razlage, po katerih naj bi bilo ustavno sodišče ustanovljeno lA-to, da razsoja o legitimnosti zakonov ,ki izhajajo iz sedanje ustave. Kot vsak drugi zakon, tako naj bi tudi določila, ki govore o ustavnem sodišču, ne imela nobene retroaktivne moči. Ustavno sodišče naj bj potemtakem bilo pristojno samo v.d presojo legitimnosti zakonov, ki so bili izdani potem, ko je sedanja re-5 publikanska ustava stopila v veljavo, O legitimnosti vseh prejšnjih zakonov pa naj bi še vedno odločala Kasacija.
Ce zmaga to mnenje, potem bi nedavno imenovanemu ustavnemu sodišču ostalo kaj skromno področ: je, saj bi večina veljavne zakonodaje ostala izven njegove pristojnosti. Izvzeta bi bila med drugim vsa fašistična zakonodaja, na kati-re spremembi nismo interesiram samo Slovenci, ampak sploh vsi demokratično čuteči državljani.
Zanimivo bo videti, kako bodo vsa ta in še druga vprašanja praktično rešena. Pripomniti pa moramo, da so politiki drugačnega mnenja kot stari sodniki in je zato verjetno, da bo ustavnemu sodiš *u vendarle omogočeno, da postane takšno kot je bilo zamišljeno, to je vrhovni čuvar .ustavnosti, pa- naj bodo v vprašanju zakoni, ki so bili izdani pred ali pod sedanjo ustavo, na polotoku ali na Siciliji.
Kongres
neposrednih obdelovalcev zemlje
V nedeljo 5. t. m. se je vršil v Gradišču prvi kongres provincialnega udruženja neposrednih obdelovalcev zemlje. Udeleženci so s posebnim ozirom razpravljali o davku in drugih fiskalnih dajatvah, ki ihudo pritiskajo na poljedelce, nadalje še o skrbstvu, in pomoči, ki jim jih zakon nudi, o zaščiti kmetijskih pridelkov, ki naj, jim, zlasti kar se malih kmetij tiče, javni .zavodi gredo primerno na roko.
Udeleženci so se zaustavili tudi pri vprašanju deželne avtonomije, ki še vedno ni uveljavljena. Izrekli so se za to, da se ta avtonomija čim-prej izvede, ker upajo, da- prinese kmetom, neposrednim obdelovalcem zemlje, znatne ugodnosti in olajšv
mel zakonodajno moč tudi v nekaterih ozirih kmetijstva, kot na primer v določanju obsega zasebne lastnine (kar sicilijanska avtonomna dežela že izvaja), v skladanju kmetijskih pogodb s posebnimi zgodovinskimi in krajevnimi poseo-nostnji in zahtevami ter na podlagi pozitivnih določil Bugattovega zakona iz leta i&l4 in Minutovega dogovora glede kolonskih pogodb.
Ob koncu . so odobrili pravila u-dpuženja iiy izvolili enajstčlanski svet poleg nadzornikov in odposlancev za državni kongres, ki se bo vršil v Pado.vi.
Kot vidimo se poljedelci goriške province ,ne bojijo priti na dan z zahtevo po .uveljavljanju in spoš'o-vanju tega, kar so nekateri pridni možje pod bivšo Avstrijo dobre ,;a in pametnega za dobrobit poljedelcev in za napredek v kmetijstvu svetovali in dosegli.
Natečaj za uradnike
vešče nemškega jezika
Finančna uprava .je raepisala natečaj za službo uradnikov skupine A in B, vešče nemškega jezika, ker bi služili na deželnih .uradih v Poa-dižju. Rok za prijtvo k nateče j j jxlece 3i. t. m. Po.asnila daje tudi goriška Finančna intendanca.
Ta primer dokazuje, da ,bi našim dijakom več služilo učenje nemščine kot pa angleščine. Pa se nobena pristojna oblast za to ne zmeni!...
Prizor ob ironchijevem obiska
v Kanadi
Ko se je te dni predsednik italijanske republike, Gronchi, mudil na obisku v Kanadi, se mu je n:. postaji nekega mesta približal, mladenič in ga prosil, naj mu dovol; da mu razkaže mali strojni voz, ki ga je sam izdelal. Slišal je, da predsednika Gronchija take stvari posebno zanimajo, saj imata njegova otroka doma v Rimu popolno električno železniško napravo.
Seveda je predsednik Gronchi prev rad privolil na ogled izdelave, ki se je izkazala za pravo umetnino. Ko pa je Gronchijeva gospa hotela izdelavo spraviti in se s predsednikom Gronchijem vred jela mladeniču za darilo zahvaliti, je' ia svoj stroj naglo spravil in odšel s pripombo, da je želel le pokazati, kaj je znal napraviti. Niti ko so stekli za njim, da bi predsedniku Gronchiju strojček prodal, se ni hotel vdati!
Predložite obrtnice v obnovitev
Goriški župan opozarja trgovce, da morajo predložiti protokolnemu občinskemu uradu svoje trgovske obrtnice zaradi letne obnovitve. Priložiti -pa morajo prizadeti tudi kazenski list, ki naj ne bo več kot tri mesece star. .Obnovitve so opro-ščeni le tisti trgovci, ki imajo v teku prošnjo za prodajo blaga, ki ne spada, v tržno vrsto, za katere veljajo navadne občinske obrtnice za prodajo na drobno.
Prijavite tiohodhs
za odmero davka
Ze zopet je tu mesec marec im z njim čas za prijavo dohodkov za odmero davka. Kot znano, gre za prijavo dohodkov, ki jih je kdo i-nul,lansko leto 1955. Zadnji rok z\ predložitev pismene prijave poteče 31. t. m.
Skrivače dohodkov zakon hudo kaznuje, zato naj se prijave izvršijo vestno, da ne bo presenečenj!
RUPA
Našemu učitelju g. Redotu Trohi se je v soboto 3. t. m. pripetila huda nesreča. Ko je v Gorici vozil s svojim motorjem po drevoredu XX septembra, je nesrečno zadel nekega kolesar'e, in z motorjem zletel in padel. Kolesar je ostal nepoškodovan, g. učitelja pa so pobrali ne-zevestnega in gai marali prepeljati v bolnišnico v ul. Brigata Pavia, kjer pravijo, da so mu ugotovili nevarne poškodbe na glavi.
Želimo, da bi naš g. učitelj srečno ozdravil in se veselo vrnil v krog svoje družine, ki ga tako težko pričakuje.
Natečaj
za mesto didaktičnega ravnatelja
Šolsko skrbništvo objavlja, da je rok za prijavo k natečaju 'za 400 mest didaktičnega ravnatelja na poizkus podaljšan do 21. maja 1.1.
Pomoč oškodovanim zaradi zime
Letošnja izredno 'huda zima, je napravila velikansko škodo pose Sion v srednji in južni Italiji. Cenijo, da je mraz prizadel za' najmanj kakih 100 milijard lir škode. Največ škede imajo seveda kmetovalci.
V parlamentarnih krogih se ,ie pojavila misel, da bi vlada morala priskočiti oškodovancem na pomoč in izgleda, da je vlada tej misli naklonjena.
Huda nesreča s kolesom
V nedeljo popoldne se je domačin g. Radislav Lakovec odpeljal s kolesom na kratek izlet izven Doberdoba. Domov pa se je vrnil šele v ponedeljek okoli 6. ure zjutraj, •toda v takem hudem stanju, da ga skoro ni bilo moči spoznati. Bil je namreč ves pobit in krvav po obrazu in po glavi. Poleg tega pa revež ni znal povedati, kaj dai se mu je bilo zgodilo. Prepeljati so ga morali v tržiško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano diagnozo, ker so mu ugotovili nevarne poškodbe ne glavi.
Ker so blizu Markotinov zapazili kri na tleh, domnevajo, da je g. Lakovec morda nesrečno padel s kolesa in se pobil.
Da bi le kmalu ozdravil in srečno vrnil k svojim!
Clan izvršnega komiteja CK ZKJ5. tovariš Stene Kavčič, je; na konferenci Zveze komunistov Koprske^* okraja, kakor poroča ^Slovenski Jadran« od 2. -t. m., ponovil nekdanje fašistovsko pravilo, ki je pravil« vseh diktatur tega sveta, da mosa driavljan najprej izpolnjevati v#e dolžnosti in šele. potem- zahtevat; pravice. Čeravno je ta bindmij postavil na eno in isto rašten^je vendar jasno, da so v praksi jugoslovanski državljani dol^fti izpolnjevati samo dolžnosti, in to dolžnosti, ki jim jih komunistični diktatorski režim nalaga, zahtevati.,; jpa-. ne mr> re.o in ne smejo prav nobenih pravic, ker je režim odpravil vse državljanske in sploh 'človečanske pravice. Tako smo za časa' fašizria morali Primorci prenašati' 'večit* Mussolinijevo »resnico«:	najprej
dolžnosti in šele potem'ij>ravieet \
Niti takrat, pod črnosrajčniki, niti danes pod rdečimi-grebeni ti svobode in pravicama slovensfe* ljudstvo!	..	,.,-n
■Naši frontaši komunisti^ kot vsi komunisti, stalno govorijo'»-demokraciji in svobodi, vendar njihova dejanja nam dokazujejo, da demokracije in svobode sploh JW spoštujejo. Vemo, da bodo Skušali te naše trditve na vse načine pobijati , češ da so res oni in le oni d«-mokratje. Zeto pa jih prosimo, da. nam odgovorijo na sledeča vprašanja:
1) Zakaj v Jugoslaviji ni svobode misli?
2) Zaka.j v Jugoslaviji ni svobode govora?
3) Zakaj v Jugoslaviji Bi svobode tiska?
4) Zakaj v Jugoslaviji ni svoije-de združevanja?	.v;1.-.,
5) Z,akaj v Jugoslaviji ni sv«-
'	.	,	-	'■	/V*	)
bodnih volitev? .
6) Zakaj v Jugoslaviji niso dovoljene stavke?
   , ... „*•?
Vera u edinega boga Tita!
Mussolini, ki je edini na svetu' vse vedel in znal, je spravil državo v popolno propast in Sam končal na trgu Loreto v Milanu. j . “ i
V Moskvi so te dni obračunali s samodržcem Stalinom,, ki je, poslal v smrt vse, ki so se mu zdeli sumljivi in na poti. Tito sam je dejal, da Moskva prihaja sedaj na njegovo »linijo«, ki glasi:
»Tebi pa, dragi tovariš Tito, obljubljamo, da bomo te sklepe dosledno komunistično izpolnjevali. Pri tem nami bo v veliko pomoč zavest, da Ti osebno spremljaš te niše napore in da še naprej lahko računamo na vse Tvoje razumevanje.«
Tako se nemreč glasi zaključek brzojavke, ki so jo delegati prve konference ZKJ za okraj Koper poslali Titu. Pač »svobodni« lakaji!..., ki so Stalinov individualizem odpravili!...
se
Nb Malniči sekalo topole
Provincialna uprave je odločila, da posečejo vse topole drevoreda na Majnici, to je na poti iz Gorice- v Gradišče pod Ločnikom. Tam so 'e namreč dogajale pogoste avtomobilske nesreče, ker je cesta preozka in topoli pregosto nasajeni. G.re '.a 61c, topolovih dreves.
Zdaj bodo majniško cesto nekoliko razširili, ob njenih straneh v večji razdalji eno od druge pa1 posadili lipe.
To bo dušečega vonja, ko bodo lipe vse hkrati cvetele!
Krojni teCaj ERRE-VI
Krojni tečaj ERRE-VI se bo vršil stalno v Gorici v ulici Alviamo št. 6 v slovenščini.
Vpisovanje bo 12. in 13. marca od 16. do 17. ure. Istotam se dobijo tudi vsa potrebna tozadevna pojasnile. Pouk bo pričel takoj, ko se bo prijavilo zadostno število učenk, in se bo vršil, po želji, dopoldne, popoldne ali pa zvečer.
Istočasno in istotam se sprejmejo prijave za dopolnilni tečaj, kate' rega se lahko udeležijo vse one u-čenke, ki so izpolnile prvi tečaj.
Drugi tečaj ima popolnoma novi progrem ter novo knjigo: nima nič od prvega.
(Po želji obiskovalk se bo vršil tudi šivalni tečaj.
Opozorilo btgonctm
iz Jugoslavije
Določeni krog oseb-nas je obvestil, da imajo jugoslovanski državljani, begunci, možnost prejema odškodnine za škodo, kiHso, jim jo mel vojno povzročile nemške okupacijske sile.
V ta nemen pa je potrebna natančna pri jeva škode z opis<)n» oko!-nosti ter z navedbo višine., ul^pel-e škode po tedanji ceni-./.,
V prijavi je treba aavftst1 š* Posebne podatke oškodovancavi njegovo takratno n sedanje bivališče,i{*r kraj in datum r.est&Ee škode. P« možnosti navesti tudi • povzročite1 ja škode in priložiti morebitne dokii-•zilne listine.
Begunci z ozemlja Julijske krajine, katero je bilo odstopljeno Jugoslaviji, ki niso optirali za- ohafnitev italijanskega državljanstva,* odnosno, ki jim je opcija bila zavrnjena naj tudi, če hočejo, prijavijo škodo, ki so jo utrpeli od strani nemških okupacijskih sil.
iPrijavo je sestaviti V slovenščihi ali pa tudi v nemščini.
Prijave sprejema brezplačno pisarna dr. Avgusta Sfiligoja v Gorica, ul. Garibaldi 9, kjer zrizadeti lahko dobijo pojasnila.
DOBRO BLAGO NAJ NIŽJE CENE
DROGERIJA
AHTOH PODGORNIK
GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel, 3009
Dne 2. marca 1939 okrog šeste i-lee zvečer se je iz dimnika, kjer je | sborovai kardinalski svet, konkla-ve, dvignil beli dim. Kardinal Cae-oia Dominioni je sporočil svetu, da je bil ob tretjih volitvah izbran za papeža kardinal Eugenio Paceiti. Prav istega dne je novi papež izpolnil 63 let starosti.
Luč sveta je zagledal v Rimi', afedemftajst let po svoji izvolitvi, prejšnji J>etek, je 261. naslednik sv. Petra, 'Pii XII., praznoval osemdeset tet svojega rojstva. Papež Pij XII. opravlja že nad ŠO let duhovniško službo. V ponedeljek 12. t. m. bodo v' Rimu proslavili obletnima papeževega kronanja. Tudi zastopniki drugih veroizpovedi so se spomnili .papeževe osemdesetletnice in- prav. rtako bodo drugoverci zastopani na proslavi kronanja.
' V teku svoTega vladanja je papež Pij XII. preživljal težke čase. Od ^reh številnih častnih naslovov, ki :JK- jt; prejelf mu je najljubši »de-tensor pacis«, branilec miru.
•i&V I.l V	’
Sleheifli- papež je postavljen pred .posebne naJoge, ki se pojavljajo v (j»?jnerju Cerkve nasproti vsakokratnim časovnim razdobjem. Najvažnejša, naloga je upravljanje Cerkve. PapežuPiju XII. pa je pripadla še posebna naloga:	upravljati
■»Cerkev- nepristransko skozi revolucionarne zmede in vojne, posebno pa še med drugo svetovno vojno. Bodoči zgodovinarji bodo vsekakor tfgotavljali, da je .te naloge zadovoljivo., reševal. Nepristranost in nevtralnost uisda- .enaka pojma. Pij XII. -spričo številnih totalitarizmov, s katerimi je tal?o bogato založen, naš Sas, v svojem srcu ni mogel ostaja-U nevtralen. Gospodarski, biološki »li etatistični materializem komunizma, fašizma ali nacizma je v nasprotju z nauki Cerkve. Ce je Pij XII. po.znal meje neposredne, učinkovitosti vatikanske politike, potem
tudi vedel 4a mora Cerkev na ■temeljih svojega poslanstva strenu-ti za ohranitev nravstvenega in dw kavnega ravnotežja človeštva, da -mora torej pobijati sleherni totalitarizem.
To se je tudi zgodilo. Dejstvo js ■mr je zaupanje vernikov do vo"i-.gtva ostalo tudi v časih najsilovi-.t^jših, političnih zmed med vojno ib po vojni 'trdno in nepremakljivi.
To je vsekakor velika zasluga sedanjega papeža Pija XII.
roženieo prejela 18-letna Amalija Battistella, ki je oslepela na posledicah davice in so jo istega dne o-perirali.
Don Carlo Gnocchi je bil m/!d zadnjo vojno vojni kurat ne ruskem bojišču in je bil odlikovan s srebrno medaljo. Po vojni je svojo skrb posvečal v vojni poškodovanim otrokom. Papež Pij XII. je u-mirajočemu poslal svoj blagoslov in tudi predsednik Gronchi mu je iz Washingtona telefonično posi.al svoj zadnji pozdrav.
Zdravniki so prepričani, da bosta oba slepca po posrečeni operaciji zopet zagledala luč sveta. Končni uspeh pa se bo pokazal šele tedaj, ko se bo roženica pokojnege trdno zarasla in bodo obveze odstranili.
Plemenita gesta duhovnika don Gnocchija je vzbudila splošno odobravanje ne samo po vsej Italiji, pač pa se s tem primerom obširno bavi ves svetovni tisk. Medtem pa zdravniki pozivajo na posnemanje javnost, ker so prepričani, da bi bilo mogoče mnogim nesrečnim slepcem vrniti vid. Nekateri lis'i so poročali, da se je že javilo nekaj darovalcev. Tako bo ime don Gnocchija častno zapisano v zgodovini človeške solidarnosti,
Se ji zdi škoda svojega lepega jezika. Ce med našo odsotnostjo postopa: po hiši ali vrtu, ne: dela tega zaradi hrepenenja, po naši vrnit,vj.. Končno se sploh rada potepa, neslišno in nezmotljivo.
In vendar je tu. Ta žival, ki se’ navidezno za nas ne zmeni, ki-želi biti neodvisna od naše naklonjen-*-sti, k: trpi vse naše pozornosti kot nekaj povsem razumljivega, prinaša v naše mestno življenje nekaj, kar nima nobenega opravka z razumom ali preračunljivostjo. Mačka združuje toliko lepot, da z njimi o-čara tudi tiste, ki mačk ne trpijo. Te lepote so povsem neodvisne od' raznih formalnosti vzreje ali rase. Ustvarjena je tako, da še nobenemu ni padlo na um, da bi ji pristrigel uhlje ali njen dolg rep.... Kvečjemu ji neveden otrok skrajša br ke. Mačke ljubijo ljudje zaradi njih samih. Ljubitelji mačk se kot taki rodijo. Mnogi pesniki in pisateiji so jih opevali čisto na. svojstven način. Pasjih popevk je menda pri vseh narodih mnogo manj kot mačjih.
Duhovnik daruje svoje oči
'italijanski' duhovnik don Čahp Gnocchi v Milanu je v svoji opo->: *oki, zapustil svoje oči dvenajstlet nemu slepemu dečku Angelu Cola-grande in 18-letnemu dekletu Ama liji Battistella. Duhovnika Gnocchi-a so že ‘riekaj let imenovali »očeta ■$ie'pih«. Duhovnik je na smrtmi postelji rotil profesorja Cezarja Ga-•eazzija, naj njegove oči daruje čvem slepcem. Proti koncu prejš-»jega meseca je duhovnik umrl na raku; Takoj nato je zdravnik odstranil mrtvecu oči, ki so jih čez noč položili v hladilnico. Naslednjega dne je prof. Galeazzi pričel a zamotano operacijo.
Najprej je prišel na. vrsto 12-le*.-»i Angel Colagrande. Ze ponoči so ga pripeljali iz Rima v Milan. Vid je deček izgubil že v zgodnji mladosti, ko mu je uničevalna kislina ■brizgnila v oči. Drugo oko duhovnika naj bi prvotno dobil prav toliko let star Robert Rocca, ki je izgubil vid pri eksploziji granaite. Pri temeljiti zdravniški preiskavi jttraft j*: ,i?k.i)zalo, da bi precepite-/ foieniče ne pomagala nesrečnemu otroku. Eksplozija je pokončala tu-«dS vidni živec. Namesto njega je
Naša muca
Mačke so še danes zveri. Zvestobe ne poznajo. Tudi se na človeka pretirano ne navežejo. Kljub temu tudi mačke najdejo ljubitelja in še več ljubiteljic. Pravzaprav le pravi ljubitelj lahko vzgaja mačko v svojem domu. Ljubitelji mačk ne potrebujejo domače živali zaradi č-.-ječr.osti, pokorščine ali zanesljivosti. Mačka teh lastnosti ne pozna. Mačka je čuječa. zase; pokorna ;e sebi in nikomur drugemu. Zanesljivost ji služi samo za lastno uporabo. Mačke ni mogoče dresirati, inteligence. ji ne manjka, pač pa ji manjka čut podvrženosti. Čeprav živi udomačena mnogo tisočletij, še dolgo ni tako domača, kot n. pr. pes. Kljub vsej udomačenosti se sama čisti in snaii. Psu kopel sanio koristi, mački le škoduje.
Tudi če imaš mačko, še dolgo nisi njen lastnik, kakor si lahko pasji lastnik. Nasprotno, mačka je nehvaležna in predvsem nepridobitna »lastnina«. Mačka ne občuti dolžnost ne navezanosti, čeprav stanuj? pri nas. Milostncj sprejema hram). (»Prosim, svoja kosila in večer;*' lii ši lahko tudi kje drugje preskrbela — kar sama!«) Milostno nam dovoljuje, da jo božamo. (»Nag b.> če že mora biti....«) Milostno se u-seda poleg nas.... Nikoli ne vemo, če bo jutri ostala pri nas....
Tako malo. je navezana na nas, da ne izraža nobenega veselja, če smo se po dolgem času vrnili domov, razen s sitnarjenjem, ali smo ji kaj prinesli za pod zob. V vsakem slučaju ne maha z repom. Tudi nam ne skače po telesu. Ne liže nam rok in niti obraza iz samega navdušenja nad našim prihodom.
Eogian Grom razstavlja
‘Te dni razstavlja v tržaški občinski galeriji svoja, dela slikar Bogdan Grom. Umetnik, ki je dobro do-znan 'tudi v širšem svetu, se je spet povrnil k svojim priljubljenim kra-škim krajinam. Njegov svojevrstni slog je učinkovito izrazno sredstvo pmv za te vrste motivov,
Razstava, ki je še vedno odprta predstavlja nov pomemben uspeh tržaškega umetnika.
Zemljo so segrevali
V mestecu Venlo in okqlici na Nizozemskem pridobivajo velike količine povrtnine. Prvič v zgodovini vrtnarstva so tu ob zadnjem velikem mrazu v velikem obsegu »segrevali zemljo« in s tem rešili letino povrtnine. O tem poroča sedaj Ustanova za poljedelsko tehniko Nizozemske.
Ustroj segrevanja zemlje je v tem, da kakih 10 do 20 cm pod zemeljsko površino napeljejo mre?o žic, skozi katero kroži električni tok. Ti načini segrevanja so stari že nekaj desetletij, vendar so jih dosleij uporabljali le v skrčenem vrtnarskem obsegu. Letos pa so jih k sreči raztegnili tudi na poljedelstvo.
■Nizozemske oblasti so prepričan0, da bodo kasneje ta ustroj uporab-.1 ali pozimi tudi na cestnih križiščih in športnih igriščih in jih tako vzdrževali brez snega in ledu.
Kraljevski pl s po ZOD leih
Prihodnjo soboto se bodo zadnji preostanki evropskih kraljevskih družin zavrteli v, kraljevski palač v Amsterdamu na Nizozemskem. Ples so priredili v proslavo polnoletnosti najstarejše hčerke nizozemske kraljevske dvojice, kneginje Beatrixe, ki je verjetna prestalons-slednisa na nizozemskem dvoru.
Na ples so povabili tudi grško kraljico Frideriko in njeno najst'.-rejšo hčerko Zofijo. Prav .tako tudi še nekaj drugih gostov.
Zanimivo je, da so zadnji ples na nizozemskem dvoru priredili pred skoraj 200 leti, ko sta prišla v goste Viljem V. in Viljemina Pruska.
Ze več kot eno leto niso govorili Ižajem Trsta. Prav zato je Tamaro-
o njem; vedeli pa so, da je težko bolan. Mnoge stvari je še. nameraval objaviti, ki so ostale neizgotov-ljene. Zanimivo je, da je še pred kiaikim iz^vil v ožjem krogu, da bo izdal drugo izdajo svoje Tržaške zgodovine in da bo ta izdaje »mnogo objektivnejša od prve«. Ali so bile te njegove besede v resnici točno tako izrečene kakor smo zapisali ali nekoliko drugače, eno je gotovo: italijanski Trst je imel v u-sodnem trenutku svoje nedavne preteklosti dva pisatelja te preteklosti, dva Attilija: Attilija Hortisa. in At-tilija Tamara. Medtem ko je Hoi-tis brez dvoma tako v načitanosd n podrobnostih znanja neprimerno sposobnejši za popisovanje tržaške zgodovine, je Tamaro razpolagal z boljšim in spretnejšim peresom. Pisal je hitro in tekače, ker je bil po poklicu predvsem časnikar.
■Svoje šolanje je dopolnjeval Xa-maro v uredništvu tržaškega dnevnika »Piccolo«, ki ga je vodil Teodor Mayer, Zid, ki je imel zelo izdelano sposobnost hitrega presoje-vanja dogodkov ih misli. Pod njegovim vodstvom si je tudi Tamaro prisvojil precej teh lastnosti in jih. uveljavljal v politični službi svojih italijanskih hotenj. Čeravno rojen v Piranu, je bilo njegovo itali-janstvo brez vsake diskusije. Vendar je bila piranska sredina le preveč prepojena z italijanskim eks-kluzivizmom in z benečanskimi spomini, da bi si zamogla začrtati jasnejšo koncepcijo o temeljnih razlikah med položajem Istre in polo-
U
mSSs
OD TU IN TAM
Da bi ameriška mornarica vzpodbudila mlade Američane za vstop v mornariško službo, so na najprometnejšem trgu v New Yorku, na Times Sguare, postavili orjaški a-kvarij. Na dnu akvarija sedijo ob mizi mornarji pota,]?lja£i in sprejemajo prijave skozi okno, ki iie prepušča vode, pa se je kljub temu mogoče razgovr.rjaU f potapljači'.
■ ' * * *    .
Preteklo poletje so škotski kmetje doživeli precef nevšečnosti. Ko. je pričelo bliskati in grmeti so jim — kakor po vsem svetu — prekinili električni tok. Tako so se električni stroji za molžo ustavili. Krij-ve pa, ki so navajene na strojno molžo, se nikakor niso pustile molz-ti z rokami. Tako so nekatere krave sploh ustavile mleko.
* » *
Strahovito je razočarana in neznansko jezna vdova pred kratkim umrlega milijonarja Samuela Brnita v Philadelphiji. Mož ji je res za-
Mladinski literarni natečaj
Slovenska prosvetna matica razpisuje velikonočni nagradni literarni natečaj. Trije najboljši prispevki — novela, črtiča ali pesem — ki naj ne obsega vsak več kot ene kolone »Demokracije«, bodo nagrajeni in objavljeni v velikonočni številki. Prve nagrada 3.000 lir, druga 2.000 in tretja 1.000 lir ter pet prizna-valnih nagrad v obliki knjižnega daru. Oceno prispevanih del bo izvršila posebna žirija.
Prispevke v zaprti kuverti poslati na naslov: Slovenska prosvetna matica — Trst - ulica Machiavelli 22-11 najkasneje do 20. marce t. 1.	'
pustil vse svoje ogromno premoženje, vendar pod pogojem, da mrs. Bratt pred zapriseženimi pričami pokadi najmanj 5 smodk določen.? vrste. Zena je namreč ves čas zakona možu prepovedala kajenje.
* * » ;
V nekem dunajskem dnevniku je bil te dni objavljen oglas, ki je vzbujal dovolj pozornosti čitateljev ne samo zaradi blaga, ki ga je o-glps ponujal, pač pii' tildi zaradi zahtevane cene. Nekb6°jti namreč po-ny/]al vojaški kovčel;. Adolfa Hitlerja, s katerim jet svoječasno nacistični diktator odhajal pod orožje. Lastnik kovčka je zahteval za svoj zaboj žalostnega spomina 10 tisoč dolarjev.
* * *
Ravnatelj londonske zavarovalnice družbe Lloyds V/alker je sporočil, da se želi več trgovcev iz Mon-tecarla odnosno Monaca zavarovati za primer, da bi ostal zakon kneza Ranierija s filmsko igralko Gran° Kelly brez potomcev. Zavarovanje je popolnoma umestno: v primeru da ostane zakon bret prestolonaslednika, izumre monaška dinastijo in s tem pripade kneževina Monaco Franciji, to bi pa pomenilo konec sedanje davčne prostosti. Llcn/ds so pripravljeni prevzeti zavarovanje, zahtevajo pa zdravniško potrdilo, da Ranieri lahko postane oče -Zavarovalna prognoza je sicer u-godna, saj bi zahtevali le premijo v višini ene dvajsetine zavarovane vsote.
• * *
Znameniti vremenoslovec v Južni Afriki, Henrik Fen Bokkel, ki že nekaj časa živi v pokoju v ha-
dysmithu, je iznašel avtomatično trnkarsko pripravo, s katero je mogoče naenkrat uloviti po 20 in še več rib. Iznajdbo so pokazali tudi bivšemu predsedniku francoske vH-de, Pierrru Mendes - Francu, ki je strasten trnkar. Ta pa priprave ni hotel kupiti in se je ogorčeno branil: »Loviti ribe z avtomatom je prav tako neokusna' zadeva, kakor poljubiti žene z mehaničnim robotom.«
* * •
V Kuweitu so blizu iraške ' meji1 odkrili nova petrolejska ležišča, Iz: so verjetno največja na Bližnjem vzhodu. Petrolejska plast je debeli• 400 metrov in so ležišča torej tri krat tako mogočna kot petrolejski vrelci, ki jih v Kuvoeitu izkorišč ' jo zdaj v okolici Burgasa. Na znat na petrolejska ležišča odnosno vsaj na njihove znake so naleteli tudi v Sahari, 1.500 km južno od alžirske meje.
va zgodovina v resnici opazovanje tizaških vprašanj s čisto istrske perspektive, in to tiste ist^ke perspektive, ki si^ jo je. izoblikovala v tes.u štiristoletnega benečanskega gospodovanja. . Svoje gospodarska snovanje je Istra vskladila z gospodarstvom nasprotne jadranske- obale, medtem ko je bila taka. skladnost v slučaju Trsta, ki je neposredno zraščen s svojim zaledjem, enostavno nemogoča.
Ta dejstva je imel pred očmi Hor-tis in se je zato z opisovanjem svo-tržaške zgodovine, ki se je ohra.-nila v .težko čitljivem rokopisu, vse do konca svojega življenja obotavljal. Hortisu so bili nejnreč doprinosi zaledja v tržaških dejavnostih ne samo jasni, pač pa preveč zg<> vorni za njegovo čisto italijansko orientacijo. Za Tamara ,teh zaprek ni bilo. Zato je s hitrim in ne vedno lahkim slogom uredil svojo zgodovinsko pisarijo v okviru političnega in kulturnega gledanja svojega rojstnega Pirana. Vsekakor pa mu. je trebe priznati prednost, <la e iz lastnega prebiranja ali iz »>• piskov z raznih strani 'šfesta^it skoraj popolno -tržaško bibliografijo, n da je svojim bralcem zelo popolno razsvetlil vire,Jiz katerih lahko črpa vsak spoštovalec tržaške reteklosti, ki želi imeti za svoje delo popolno dokumentacijo na razpolago.
V odnosih do stare Avstrije je bil Tamaro — kot pravi sin Pirana — zelo nestrpen. Zanj je bila Avstrija zakleta sovražnica italijanstva, in to tudi takrat, posebno sredi XIX stoletje, ko je Avstrija z vsemi sredstvi protežirala Italijane in .a-ostavljala Slovence. Nasproti nara Slovencem je bil Tamaro skozi in skozi nepravičen; to ne toliko iz, <-ebne mržnje, kolikor iz domišljavega neznanje. Zanj smo mi »barbari«, čeprav smo imeli svojo umetnost, svoje veščine in precej izde-ane nazore kolektivne morale. Vs* to seveda izhaja iz popolnega neznanja naših razmer in naših doprinosov Trstu, prev tako pa tudi zaradi lastne občutne mere narodnostne nestrpnosti.
Pri teh ugotovitvah bi bilo nepravično, če bi prezrli tisie simpatične like, ki jih je Tamaro ustvai-al kot človek. Bil je lepe zunanjosti, govoril je lahko in prikupno, prav tako kakor je legodno pisal. Tudi v najtežjih trenutkih narodnostne borbe je imel stalno pri rokah pomirljivi nasmeh. Na mirovni konferenci v Parizu in kasneje v Trstu se je vzdržal nekih neokusnosti, v katere so padali mnogi tukajšnji italijanski nacionalisti. Tp je njemu bilo toliko lažje, ker mi ni bilo treba, izpričevati syo>jega :-talijanstva, ki mu je bilo po krvi prirojeno, medtem ko so si drugi svoje italijanstvo šele od drugod izposodili.
V soboto 10. marca t. 1. z začetkom ob 21. uri se bo vršil na stadionu »Prvi maj«
Planinski ples
Igral bo tržiški (gorenjski) veseli orkester.
Vstopnice in rezervacija miz v Tržaški knjigarni v ulici S. Francesco 20, - tel. 37-338 - od 5. marca dalje. Temna obleke zaželena.
POP feBTO
ZVITOREPKA
Rad bi vam nekaj povedal o pre--prostosti In lahkovernosti, o ošab-in1 hlastnosti ter o današnjem življenju sploh.
(Na košate®! boru je sedela čudovita preprostost. Imenovala se je Guru in je bila kljub svojemu tuje-'vtftu imenu Cisto navadna kraška. 'golobica. Čudna imena so že več de-\9e.Uetij"pr}-;nas velika moda. Bor je • Stal osamljen ob ogradi, z zakriv-■ Ijenim.j vejevjem, saj ga je v kra-sko grobljo -vtaknil neznanec goto-vo že. pred pol stoletjem.
Na drugi strani ograde se je v j«ončnlh žarkih posvetil rdečerjav-itast kožuh lisice, ki je opazovala mladega dolgoušca. Poskočno se je aajček veselil toplega sonca po zadnji ostri zimi. Štiri dni je prečepel v brinjevem grmu, da so nui zadnji skoki kar odreveneli, uhlja pa so se mu ne .robeh lupila in ga srbela. Prav zato je brezskrbno telovad'1, kakor se spodobi vsakemu kraške-«iu zajcu. Večkrat je preobrnil mo-aiclja in ,se vsakokrat popraskal z aogo po ušesih.
Zvitorepka se mu je prihuljeno in. hinavsko bližala s komaj vidnim drsanjem po trebuhu. Z enim samim skokom se mu je prilepila na širok hrbet. »Ti si vohun, veleizdajalec,« je zakričala, mu s sprednjimi kremplji obrnila jajčasto glavo ,:n„ ga srepo gledala v preplašene o-
či. »Oh ne, kaj pa vendar misliš,« je zaječal dolgoušec in .trepetal od do1-gih uhljev pa tja do kratkega repka, »jaz se ne brigam za politiko, pač pa sem vesel, da živim.« --»Lažnivec!« se je še bolj razjarjena zadrla Zvitorepka, »samo ogleduhi imajo tako velike oči in samo prisluškovalci tako dolga ušesa!«
Z veliko naslado je lisica použi'a ubogega zajčka, ki je ušel lovcem in zimi, pa ga je strla lastna živalska posestrima. Vsa zadovoljna si je lisica oblizovala smrček, da je pokončala sovražnika naprednega živalstva, pri tem pa še opravičila svoj nabrekli trebušček.
Počasi se je lisica prizibale pod bor, kjer je na svojem gnezdu počivala golobica Guru. Samo še majhna poslastica ji je manjkala, pa bi bilo kosilo vredno resnične partijske ektivistke.
»V svojem gnezdu imaš nekaj jajc,« je1 spregovorila lisica. »Kar doli iih zaženi!« Golobica je zaprla obe veki m se delala, kakor da ničesar ne sliši. .»Guru,« ,je zadirčno nadaljevala lisica, »vrži jajca takoj doli, če ne si jih sama vzamem in še tebe požrem!« Po teh besedah se je golobica, pričela tresti kot trepetlika ob večernem vetričku. Prestopala je z ene noge na drugo, zaprla oči in je končno s kljunom d-vrgla iz gnezda vsa jajca.
Cez nekaj tednov je bila lisica zopet pod borom. »Tovarišice Guru,« je zaklicala v borov vrh, »vrzi mi jajca v imenu živalske skupno-
sti!« In golobica je poslušno ubogala. Pokorno je ubogala kadarkoli je lisica zapovedala. Nikoli ni revica prišla do tega, da bi izvalila svoja jajca. Hitro se je starala in zanemarjala svoje gnezdo na boru.
Pritoževala, pa se ni niti ob najhujši burji, ko so godrnjale vse partijske užitkarice in revolucionarne upokojenke. Le s peroti je žalostno zamahovala, ko se je spuščala na ozimino njivo. To je opazila tudi botra vrana.
»Mala Gur.u,« jo jo nagovorila, »kaj te tare, morda ljubezen, želodec, vreme? Le kar meni zaupaj, pomagala ti bom!« Proti nebu je vrana obrnila svoj stasiti kljun in v golobici se je utrdilo zaupan. <\ Vrani je izlila iz svojega nesrečnega srca vse svoje gorjč, ki ga ji je prizadejala lisičja požrešnost. »Brez nasledstva se bom poslovila s te kraške zemlje,« je zaključila svojo žalostno zgodbo, »in osamljeno gnezdo bo burja raztrosila po vsem Krasu.«
Botra vrane se je prestopala z »-ne noge na drugo in ,si ob suhi brinje vi veji brusila kljun. »Oh, kako si otročja in neumna, uboga Guru « se je kar jezno zadrla vrana, »prileti sem k meni, da mojih besed ne ujamejo hudobna ušesa kakega aktivističnega ogleduha!« Ko ie gol^ bica pristala tik vrane, je botra pričela: »Katere: lisice pa plezajo j) drevesih? In tudi če bi kakšno tako rodil ta neš muhasti Kras, kaj ti se pod njeno težo ne polomile o-
rove veje? In tudi če bi veja prenesla njeno .težo, kateri golob bi se ji ne umaknil pod oblake? Povej torej lisici, naj si jajca kar sama pobira, če ji že povzročajo take skomine. Tebi pa se ni treba nič bati. saj se ti ne more ničesar zgoditi«
Vse te dobre nasvete je golobica nadrobila lisici z ‘najvišje veje, ko se je ta spet vrtela pod borom. »Tako ne govorijo golobje,« je mrmrala 'Zvitorepka. »Tega te je naučila zvita vrana, ta izdajalka živalsk.h pridobitev!« Ie je odšla, da bi poiskala vrano.
»Prosim te za nasvet,« je dejnla Zvitorepka botri vrani, ko jo je po dolgem iskanju našla. »Živim še kar dobro v brlogu, ki ga je živalska oblast zaplenila kapitalistu jazbecu Debeluharju. V tej zimi pa je v lisičini nekaj razpokalo in tako vleče na vse mile načine. Tako sem se nalezle nekaj revmatizma v t beh levih nogah.. Ti pa živiš po njivah in hrastih in si gotovo pri najboljšem zdravju. Kako si srečna, da te nikjer nič ne zbada!« Kot v odgovor je vrana s prestopanjem nog pokazala, kako si ogreje nogi »Razumem, tovarišica,« je dejala Zvitorepka. »Ti pač dvigaš mrzlo nogo in jo s tem segreješ. Aimpak v naši republiki na Krasu imamo še polno reakcionarnih kun in podlasic; kako se izogneš vsem tem sovražnicam naprednega živalstva po eni sami nogi?«
Botra vrana je razprostrla pero-
ti, preletela nekaj ograd in zope pristalo. »Občudujem te, tovariši ca,« je vrisnila lisica. »Tvoja umetnost, da stojiš tudi m eni sami no gi, ti prihranja mnogo bolečin v členkih — in polet te varuje vsake nevarnosti. Pouči me, prosim, kaj več! V osvobodilni borbi živalski proletariat ni imel časa za tč nje. Kaj storiš, če te nenadoma zadenejo v glavo mrzli sunki kraške burje?« — »Pod eno perot stisnem glavo,« je odgovorila vrana in mozavestno pokazala tudi to s-vojo spretnost.
V tem trenutku ji je Zvitorepke skočila za vrat in jo raztrgala. »Živalska oblasti se boš upirela, nesna ga reakcionarska, vohunka in izdajalka delovnega živalstva. Ha, pri-vilno usmerjeno golobico si ščuvala proti živalski oblasti....«
Nenadoma je nekje počila puška Zvitorepka se je prekopicnila na hrbet, dvakrat še udarila z zadni'-mi skoki, nato pa obležala nep'-e mično.
K mrtvi lisici je pristopil lovski čuvaj Matjaž in zamrmral sam seboj:	»Na,	mrcina	ničvredna, še
tvoje kože danes nihče ne mara Pred trinajstimi leti smo srečno iztrebili črne krokarje, ni vranič, da ne bomo tudi rdečih lisic!«
Na kraško ogredo se je vrni a preprostost in življenje. Na starem boru se je zvalil parček golobčkov. Kras je ostal Kras.
P epi Grinta
ŠPORTNI DROBIŽ
Znani ■ avstrijski smučar Otmar Schneider, zmagovalec v slalomu na olimpijskih igrah leta 1952 v O-slu, je dohil povabilo, naj- bi za krajše rezdobje prišel kot trener v Sovjetsko zvezo. Schneiderja vabijo tudi v Ameriko, fant pa se še nv odločil.
* * *
Stanley Matthew;s je dopolnil e-nainštirideseto leto. Kljub temu so ga pred dnevi ponovno proglasili v Angliji, domovini nogometa, za najboljšega igralca. Metthews pa je » rojstnodnevino vezilo dobil še ponudbo britanske televizije, naj bi pri njej prevzel mesto nogometnega komentatorja. To vabilo bo no gometaš verjetno sprejel, zlasti ker bi mu bilo res samo za šport. Finančno je Matthews dobro zagotovljen, saj je lastnik velikega hotela in soudeležen pri nekaterih trgovskih podjetjih.
* • •
Cez slabih šest mesecev se bo na Bledu začelo evropsko prvenstvo V veslanju, na katerem bo nastopilo od 15 do 20 tujih dežel, -Prireditveni odbor je pred težkim vprašanjem, če bo lahko nadaljeval dela ali ne. Doslej nemreč. še ni prejel denarja. Najmanjše potrebe znašajo 9 milijonov dinarjev, priredite’.1 pa je zaenkrat dobil obljubo za sedem milijonov, katej-ih pa Zveza športov Jugoslavije še nima v svojih blagajnah, da bi jih lahko predala veslačem. Odpoved prvenstva bi pomenila hud polom, zato ni Bledu čakajo na hitre ukrepe.
* * *
Domače nogometno društvo Trie-stine je zamenjalo trenerja in približno od tedaj naprej ni več doživelo poraza. Nepremagljivost traja zdaj že osem kol. Odstavljeni trener Triestine, Feruglio, pa je odšel v Nova.ro in tudi lam gre zdaj bolje kot jjod starim vodstvom. To nam kaže, kako važni so tudi pr: nogometu povsem nešportni razlogi. Ce imajo nogometaši zaupanje v svojega trenerja, igrajo mnogo bolie kot kasneje, ko so ga že spoznali in odkrili njegove napake in zgrešena taktična načela v nogometu. Teh imajo skoraj vsi dovolj, saj so v glavnem praktiki.
Stran 4.
DEMOKRACIJA
L Eto X. - Stev. 10
VES Tis TRŽAŠKEGA
Tržaški občinski proračun si žučž šiggjjk
Preobdavčenje kmeta - Potreba novih dohodkov - Bilanca ACEGAT*a - Prosta cona - Turizem
Ko je dr. Josip Agneietto, občinski svetovalec SNL, zaključil svoj govor o slovenskih narodnih zahtevah, je prešel na podrobnejšo razčlembo in presojo mestnega proračuna. Dr. Agneietto je nadaljeval:
Prehajam k proračunu za leto 1955 in. pripominjam:
Računski zaključek v razmerju skupnih izdatkov 7.047 milijonov lir zaznamuje 4.369 milijonov dohodkov z 2.678 milijoni izgube, -'d katerih gre 550 milijondv za Ace-gat.
Med izdatki 7.047 milijonov lir je šlo za osebje 4.375 milijonov, od katerih 1.050 milijonov za pokojnine in skrbstvo, medtem ko vsi c-toktivni dohodki znašajo samo 3.915 milijonov lir.
Od leta 1949 se je povprečna davščina 4.143: Ur na prebivalca povečala v letu 1956 na 13.000 lir, občinski davek se je povišal od leta 1949 od 1.130 milijonov na 3.57Q milijonov, od katerih: od 955 milijonov na 1.900 milijonov uži-tnine. 'Davek na industrijo, trgovino in poklic se je zvišal od 60 milijonov na 306 milijonov (torej se je skoro potrojil!). Tu moram spomniti na vehke pritožbe trgovcev in malih obrtnikov zaradi ugotovitev dobička in dohodkov, kot to predvideva davek na dohodnino in prometni davek, kjer se večkrat ugotavljajo fantastični dohodki na podlag' predpostavljanj ali informacij, ki ne odgovarjajo resnici.
Državna blagajna ne sme s pretiranimi ugotovitvami jemati volje do dela in mrtvičiti pobude trgovskega stanu, to še zlasti pri trgovini na drobno in pri malih obrtnikih, ki se morejo samo z zaposle-njem domačih članov v trgovini obdržati na površju.
Dohodek na zasedena zemljišča se je dvignil od 4 na 38 milijonov (devetkratno!). Davek na pobiranje smeti od 31 milijonov na 150 milijonov (5-krafno). Občinski nad-davek na zemljišča je ostal stalen, a ne smemo pozabiti, da je vsakih 100 lir obdavčljive zemljiške dohodnina obremenjenih z 240 lirami zemljiškega davka, z 206 lirami občinskega davka in z 180 lirami pokrajinskega davka.
Preobdavčeni kmetovalci
Td pomeni, da je vsaka Ura zemljiškega dohodka obremenjena s 8,28 lirami davka. 'Na tak način so kmetovalci naše občine preobdavčeni. V proračunu je tudi izdatek 300 milijonov lir za ustanavljajoči se zbor mestnih stražnikov. Z ustanovitvijo tega zbora pa je treba povezati tudi poljske stražnike, da se prepreči škoda na rastlinstvu in kraja sadja na poljih naših kmetovalcev.
Davek na atavbišča se je povečal od 19 milijonov na 85 milijonov.
Uprava je poizkušala slediti na tak način, da je zmanjšala izdatke. Vendar pa obstojajo nekatera' znižanja, ki jih ni bilo pravilno storiti, ■kot na primer znižanj? izdatkov za tako imenovane novoustanovljene šole (slovenske šole). Za te šole je občina predvidela strošek 46,8 milijonov lir s prihrankom 255 tisoč lir, ki bi jih bolje uporabili za učne pripomočke na slovenskih šolah, ki so zelo pomanjkljivi. Bilo bi jih treba dopolniti ali vsaj deloma približati do višine onih na italijanskih šolah.
Ko že govorim o slovenskih šolah, moram poudariti, da je nova šolska stavba pri Sv. Ivanu, kjer so nameščeni 4 slovenski zavodi, brez telovadnice. Potrebno je torej dograditi telovadnico. Opozoriti bi bilo treba tudi na dejstvo, da imajo 4 učni zavodi na razpolago pri Sv. Ivanu samo eno zbornico.
Prostori v ulici Lazzaretto, kjer je klasični in realni licej, so v h!-giensko nepriklednem stanju, ki nujno zahteva, de se preselijo te šole v druge prostore.
2e leta zahtevajo Slovenci, da se jim ustanovi pri Sv. Jakobu ali pri Sv. Ivanu zabavišče za slovensko mladino; bil bi že čas, da občinski svet vzame v resen pretres to zahtevo. Ce se potroši 68 milijonov lir na leto za taka zabavišča, bi se moglo najti tudi kak milijon za slovensko zabavišče.
Strokovnih industrijskih in trgovskih tečajev tudi še niso spremenhi v strokovne šole. Kaj čakajo?
Slovenci brez kulturnih sedežev
Slovenci so brez kulturnih sedee žev, razen nekaterih, ki so v rokah komunističnih organizacij. Upajmo, da bomo sčasoma prišli do poses-i treh sedežev, obljubljenih v londonskih .sporazumih. Toda do takrat nujno potrebujemo prostore za voKaJpe, J n jpitru mentol ne konce r-te, posebno zdaj. ko ni več na .razpolago Avditorij v ulici Teatro Romano. V Trstu ne bi smelo biti tež-
ko dobiti tu pa tam na razpolago kakšno dvorano za kulturno življenje Slovencev.
Iz občinskih skladov se nudi.o podpore, kar je razumljivo, itaii-.anskim kulturnim ustanovam; do take podpore pa imajo polno pravico tudi slovenske kulturne ustanove. 2e lani sem prosil za .tako podporo in v tem trenutku to prošnjo ponavljam, ker je pravična in utemeljena.
Izdatki za ljudska kopališča, predstavljajo koristno naložbo, ker pripomorejo v veliki meri k higieni manj premožnih slojev. Ob tej priložnosti. bi hotel pojasnila glede iz da.tkov za kurjavo v ljudskem kopališču na Opčinah in v Sv. Križu, kajti mi. ni jasna velika razlika med stroški za k.urjavo na Opčinah v znesku 504 tisoč lir v razmerju do Sv. Križa, kjer je bilo v iste svr-be porabljenih samo 49 tisoč lir.
Izdatki za muzeje so absolutno potrebni, posebno še za Muzej lepih umetnosti, Revoltel-la in za Muzej prirodoslovnih ved. Trst mora tudi na tem področju nuditi turistu vse, kar ima pravico zahtevati od mesta lake važnosti kot je Trst.
Kot povedano, prekaša predvideni deficit 2,500 milijonov lir. Naloga občinskega sve.ta in odbora pa ie ne samo najti kritje, da se vzpostavi ravnotežje v proračunu, am-oak tudi, da skrbi za ureditev občinskega denarnega gospodarstva in da odpravi primanjkljaj.
Za to pa, je potrebno:
1) poiskati nove vire dohodkov,
2) izposlovati popolno izenačenie bilance ACEOAT-a,
3) postopno znižati izdatke za u-službence.
Trst mora izkoristiti do zadnje g» svojo dejavnost in svoje turistične privlačnosti. Turizem je postal de n najvažnejših virov mednar> finih in narodnih dohodkov. Po gospodarski obnovi Avstrije in Zahodne Nemčije bi morali ti državi nuditi kar na-jvečjf delež tujega turizma Trstu in njegovemu ozemlju. Toda .tujci, ki potrošijo, hočejo u-živati tudi udobnosti. Mi pa. lima-mo yse pd Devina do Tenkega rtiče niti enega kopališča, ki bi moglo zadovoljit! tujega turista. Treba je zgraditi kopališča v Sesljanu, pod Sv. Križem, v Grljanu — kopališča, vredna tega imena.
Dalje Trst nima ni.ti ene žične železnice, ki bi povezovala morje s kraško planoto, Rojan-6pčine, Gr-1'amProsek ali Kontovel. Te žične železnice so neobhodno potrebne, še potrebnejši pa so udobni *i-n turistični hoteli.
Prosta cona
Treba je naložb. Treba je, da pritegnemo narodni in tuji kapital. Toda za vse to potrebuje Trst prosto cono in povečanje svoje mornarice, ki bi nam prinesla večjo do-rast gospodarstva in proizvodnje.
Taiko bi se odprle možnosti za sprejem enega deia uslužbencev občine in javnih .ustanov, ki .bi tako preši' v produktivno dejavnost.
Prosta cona hi pritegnila kapitele v Trst in na ozemlje, kajti brez kapitala ni gospodarskega napredki.
V Trstu hotelska industrija zaostaja in nazaduje. Ni kos turističnemu poiastu, ki ga sme naše mesto s svojim edinstvenim razgledom pričakovati. Toda. turizem zahteva izredno in bogato propagando ne samo v Avstriji, ampak tudi v Nemčiji, Franciji in drugih evro.. sk h držnvah; propagando, ki o: mogla s primernimi metodami prepričati tujega turista že vnaprej o udobnosti krajev, ki ga pričakujejo.
Le če bo Trst zmožen pomnoži:! gospodarsko, industrijsko, trgovsko in pomorsko dejavnost,’bo zmožen uravnotežiti svoje denarno gospodarstvo.
Ker se naš mandat bliža koncu, bosta naslednji občinski svet in odbor morala izvršiti program, ki sem ga nakazal.
V Trstu, 1. marca 1956.
Dr. J. AGNELETTO
Proračun ACEGAT-a in letališče
'Na seji 24. februarja je bil sprejet s 26 proti 16 glasovom proračun Acegata za leto 1956. Proti proračunu so glasovali vsi svetovalci manjšine, en socialni demokrat in en republikanec. Občinski svetovalec dr. J. Agneietto je v izjavi' d glašbvanj.u dejal, da je že v svojem govoru med razpravo zavzel stali-
šče proti proračunu. Ob tej priložnosti mora pa naglasiti, da se nahaja, žatibog, med poročevalci časopisov v tej dvorani nekdo, ki namenoma v svojem listu potvarja iz.ave dr. Agneletta. Tako je prikazal njegov govor o proračunu A-cegata, kakor da bi bil dr. Agne-.tUo proti zvišanju plač delavcev .n uradnikov. Res pa je nasprotno, sa. .e on po stenografskem zapisniku dejal: — To višanje plač je, žal, rezka rana vsega tržaškega gospodarstva, ker je višanje cen ono, k' zahteva višanje plač. Naravno jo, a ma uredništvo in delavstvo pri > Jan j u cen vso pravico, da dobi tudi višje prejemke. — Glede sklepnega računa za 1. 1954 in proračuna za 1. 1956 je pa izjavil, da je Aee-gat gospodi.rsko podjetje, ki se u-pravlja po izključno gospodarskih načelih, da tam nima politika me sta, in. da je splošno pravilo, da. 10-ra imeti pri takih ustanovah tud’ manjšina kontrolo. Ker te ni in tudi iz tehničnih razlogov je dr. A-gneletto glasoval proti odobritvi teše je izrekel proti povišanju tramvajskih tarif.
Na seji 27. februarja je priče,a razprava o občinskem proračunu za leto 1956. Na isti seji se je vnela debata glede tržaškega letališča. Svetovalec dr. Morpurgo, ki je predsednik Odbora za .tržaško letališče, je za to, da se letališče napravi pri Briščekih, dočim je svetovalec dr. Lauri, da se letališče za Trst napravi ’ pri Ror.kih, kjer je bilo Staro voi-ašfco letališče in kjer je sedal »Klub Meteor«, čigar predsednik ie dr, Lauri. O tem bo obč. svet posebej razpravljal.
Seja glavnega odbora SDZ p Trstu
'V nedeljo je bila seja glavnega odbora 'SDZ v društvenih prostorih. Po prečitanju in odobrenj.u zapisnika je poročal predsednik dr. Josip Agneietto o gospodarskem položaju Trsta, o sedanjem stanju vprašanja proste cone, o trgovski mornarici, o rotacijskem fondu in o velikih delih v tržaškem mestu, ki so posebno v tej krizi velikega socialnega pomena za brezposelne.
Govoril je nato o političnem položaju s posebnim ozirom na londonske dogovore in statut o narodnih manjšinah. Ta statut se še ne izvaja in tržaška oblast se sklicuje pri tem r.a to, da se tudi v bivši coni B ne izvaja, nasprotno, da se vem krši. Oblast v Trstu stoji na stališču reciprocitate, ki jo tržaški .Slovenci ,ne moremo odobravati. Tudi italijanski krogi so pričeli zahtevati objavo londonskih sporazumov. Dotaknil se je slovenskih kulturnih domov, zakonskega načrta za slovenske šole in omenil akcijo, ki sta jo pravočasno podvzeli Slov. demokratska zveza skupno s Slov. katoliško skupnostjo.
Govornik je prešel na politične
OBVESTILO
Oni, ki so bili brisani iz volilnih imenikov zaradi sod-nijskih kazni, izrečenih pod Avstrijo ali pozneje, naj se zglasijo v. uradu Slovenske demokratske zveze v Trstu v ulici Machiavelli 22-11 ob delavnikih od 10. do 11. ure, da se ukrene potrebno za rehabilitiranje.
Tajništvo SDZ
liaži komunističnega liska
Bližnje volitve povzročajo našim komunistom, posebno pa še partijskim najemnikom velike skrbi, A-krobatični skoki kremeljskih spokornikov, ki, so javno izpovedali, da so skozi polnih sedem let o »(;-tofašizmu« zgolj lagali in da, titoy-stvo v resnici ni fašizem, pač pa komunizem št. 2, prav tako zveličaven, kakor komunizem št. 1, vse ta je razsodnejše komunistične množice speljalo v resne dvome. Vidah, ki takih vrtoglavih skokov ni vajen in so si ga, njegovi neposredni poglavarji izbrali za grešnega kozla, je na spokorniško obleko krepko pljunil. Že zaradi načelnega pun-tarstva in seveda tudi zato, ker je vsaj trenutno še vedno edini diktator tržaške KP, so te upor možati partijci krepko podpiTali — do nedavnega. Politične kariere so med komunisti močnejše od načelne; možatosti. Vidali je kapituliral že v Trstu, uradno pa tudi v Moskvi. Načelni komunisti so se teko kar
VESTI IZ NABREŽINE
Po enomesečnem odmoru se ;e pretekli ponedeljek, dne 5. t. m., spet sestal občinski svet občine De-vin-Nabrežina. Na dnevnem redu je bila razprava o občinskem preračunu za leto 1956. Do razprave pa ni prišlo, ker so nekateri svetovalci izjavili, da, niso pripravljeni za- .to razpravo iz razloga, ker niso prejeli na dom izvleček o proračunu. Zupan je pojasnil, da je poslal izvleček le načelnikom političnih skupin. Obljubil je, da bodo takoj pripravili še nadaljnje izvlečke 'pr takoj razposlali vsem svetovalcem na dom, tako da bodo za prihodnjo sejo vsi pripravljeni za to razpravo..
(Prešli so nato na poročilo o turizmu v naši občini., Obširno pov> čilo je podal odbornik za turizem, Drago Legiša. Govoril je o nastanku in dosedanjem obsegu turizma v Sesljanu in Devinu. Podal je o-pis vsega, kar prispeva za čim večji dotok tujcev v .naše kraje. Orisal je tudi velike pomanjkljivosti, ki še ovirajo razmah na tem področju. Posebno se je ustavil pri vprašanju obnove velikega hotela in parka v Sesljanu, ki je last devinskega princa. Kljub temu, da je občina vedno zahtevala od princa, da končno po raznih rekvizicijah obnovi hotel in park, ki je že iz starih časov znan širom Srednje Evrope, ni ta ničesar napravil. To je dalo povod oblastem, da so sedaj poslale v ta hotel približno 600 i-strskih beguncev, ki naj bi, po izjavah oblasti, ostali tam tja do konca aprila. Ni torej izgledov, da se bo ta najlepši del Sesljana za letošnjo sezono obnovil. Tudi telefon za Seslian in Devin je eden nujnih problemov, vendar izgleda, de bo to urejeno.
Barake v Devinu bodo končno jesejo zaključil.
izginile, ker je za stanovalce občina pripravila novo stanovanjsko hišo. Se v tem tednu bodo dve baraki podrli, ostala bo le ena, kjer je ostala še ena družina. Nova stavba za sedež »Casse di Risparmio« v Sesljanu je gotova- ter se bo tja vselil tudi poštni -urad in informacijski urad za -turizem.
Dalje je odbornik Legiša poročal tudi o razgovoru, ki -ga je imel s tajnikom turistične ustanove v Trstu, g. dr. Rinaldinijem. Ta mu je obrazložil, program te ustanove za letošnjo sezono glede naše občine ter ga- je tudi informiral o propagandi, ki bo ustanova, preskrbe,a za naše kraje v tujini. Po poročilu se je vnela daljša debata o tem vprašanju, v katero so posegli svetovalci Colja, dr. Skrk, Vižintin in drugi. Vsi so se -Stranjah s tem, da je treba vprašanju posvetiti več pozornosti kot doslej ter priporočali odboru, naj se zanima, da bi se ustanovil poseben odbor »Pj-o loco«, ki naj organizira čim večjo propagando v zunanjem svetu za ta naš lepi košček obale ter naj skrbi, da se vasi čimbolj pripravno za to važno nalogo.
Nato je odbornik Floridan podal poročilo računskih revizorjev za zaključni račun leta 1954. Revizorji, svetovalci Skof, Kralj in Mariz-za, so vse račune pregledali, sestavili zapisnik ter ga podpisali. Občinski svet je poročilo vzel na znanje ter odobril zaključni račun.
Odbornik Vižintin je poročal, de je pokrajinska uprava prevzela v svojo upravo dve dosedanji občinski cesti, in sicer cesto Bajta - državna meja ter cesto iSesljan - Vi-žovlje - Mavhinje. Svetovalci sp toa, spremembo odobrili. Zupan jt
čez noč prelevili v poslušne bižate.
Nesreča pa he prihaja nikoli sama.' Prv.a injekcija »načelnosti« na zemunskem letališču ni zadostovala. Kakor se je' Tito iz fašista spremenil v komunista, tako so s p.v dobnimi zagovori iz mrtvega Stalina, polboga v Kremlju, izganjali prav tistega Stalinovega hudobnega duha, ki so ga desetletja častili in pred samim njegovim imenom malikovali. Kdo naj se še spozna, kje je resnica -in kje laž? Pa o tem komunistična raja ne sme razmišljati, zanjo razmišljajo vsakokratni vrhunski poglavarji, ki 'aži in resnice krojijo po svojih osebnih oblastniških koristih. V zadnjem času pa po deželi in -tudi po tovarniških obratih komunistična baza - -razmišlja. Razmišljevanje množic pa je za diktatorje prava kuga. Razmišljevanja so pognala Mussolinija in obsodila, na smrt tudi Hitlerja precej česa pred njegovim vojaškim porazom, ki je v določenem obsegu nastal tudi kot posledica razmišljevanja,.
Pri titovcih položaj ni nič boljši, verjetno je še slabši Navidezna zmaga nad kremeljskimi spokorniki je čista Pirova zmaga, ki ne more prikriti »nesramnega zbaranlunja« STO, ne more izbrisati krivih priseg titovskih občinskih svetovalcev, ki so bili izvoljeni pod pogojem, da bodo branili STO, pa so ga izdali. Teh zgodovinskih odgovornosti ne izbrišejo niti vnovčene provizije. Slovenskih volivcev na Tržaškem gotovo ne bodo več speljali ne led! Likvidacija edine slovenske levičarske politične organizacije in prodaja te politične kon-k.urzne mase omizju italijanskih komunističnih- ubežnikov ter zatajitev slovenskih .narodnih koristi, vse to so dejstva, ki so prodrla že v zadnjo slovensko hišo in odpirajo oči in ušesa -vsem tistim, ki se ne krmijo pri Titovih koritih.
Spričo takih »perspektiv«, da se 'zražamo s komunističnim snobizmom. iščejo profesionalni partijci, ki živijo in se redijo od gole politike, iver v očesu svojega bližnjega, čokatega bruna v lastnem pa ne vidijo. Z oznovskimi nosovi, vidnimi in slušnimi organi se trudijo, da bi našli dlako v jajcu svojega nasprotnika,. Ker se jim to ne posreči, zavi'a'0 besede, doda'a'o in sploh r>o!.var;aio Tesnico. Računajo pač s tem. da slovenski čttatelji resn' 'e ia-ko in tako ne bodo izvedeli in da jih politični nasprotnik n,e bo pognal pred pravico. Pa se motijo!
Zamorca ne opere nobena variki-na! Desetletne žalostne zgodovine ugrablje-vani, zavaiani. nretvatra-n’, krivih priseg in miselnih prekucu-štev ne izbriše -nobena soda in nobeno milo. Ne bo težko ob dolo&e-pem času priklicati slovenskemu Mudstvu v spomin, kaj so pri »Pri-rrtorskem dnevniku« že vsei napisali, koga vse obsipali z neresnico :n koliko svodih lastnih gesel so prelomih..’' V
Tako so se preteklo nedeljo spet
izeletedi v našega občinskega svetovalca dr. Josipa Agneletta, ker jih je govor v zaščito slovenskih pravic pred .tržaškim občinskim svetom, ki ga v celoti prinašamo na drugem mestu, strahovito lopnil po obrekljivih ustih. Klevetajo o »zavezništvih s KD«, čeprav s6 še pred dnevi javno priznali, kdo je od demokrščanske vlade inkasmd 175 milijonov lir, zgovoren dokaz, kdo je dejansko komu zaveznik. Ker j' tem govoru niso našli zaželene smeti, so si jo enostavno izmislili,,,V svoji kurzivi pod naslovom »Zaslužena pohvala . . .« je »Prim. dn.« v nedeljo 4. marca napisal: »Predvsem je ugotovil (dr. Agne-detio namreč, op. ur.), da so demokratične struje lojalno sprejele vrnitev Trsta k Italiji.« Dejansko pa je dr. Agneietto izjavil: »Demokratični Slovenci, pripadniki bodisi SDZ, bodisi SKS, so po objavi londonskih sporazumov z dne 5. okt. 1954 javno in lojalno sprejeli dovršeno dejstvo o razkosanju STO.« Očitna potvorba, napisana namenoma in v slabi veri. Naj nanjo nihče ne pozabi, ko se bodo zopet pojavili pred vrati s praznimi obljubami, potvorbami in krivimi prisegami.
Ko je »Primorski dnevnik« objavil, da je italijanska vlada potrdila komunistična načela o zasebni lastnini v primeru odškodnine za porušene Narodne domove, bi v resnici lahke napisal svojo objavo pod naslovom »Zaslužene nagrade«.
stranke v Trstu in Italiji. Omenil je -moskovski komunistični kongres in smernice, ki so iz njega izšle ko’ navodila za komunistično propagando v državah svobodnih demokracij. -Ne samo politična in vojaška., ampak tudi gospodarska in kulturna povezava Zahoda je postulat, ki vedi k evropski skupnosti. Bogate države morajo priti siromašnim državam r.a pomoč, da se postavijo na lastne, noge.
O najnovejših dogodkih v svetovni politiki, bežen pregled.
Debata je -bile vsestranska in stvarna. Vanjo je poseglo več govornikov. Govorilo se je tudi o bodočih volitvah. Obsodilo se je n a potvorbah zgrajene, dostojnega narednika nevredne napade komunističnega tiska na predsednika SDZ,
In končno je glavni odbor ugotovil, da je 'Slovenska demokratska, zveza, kot slovenska narodna1 politična organizacija, v teh težkih dneh bolj kot kdajkoli poprej potrebna in poklicana, da brani življenjske pravice Slovencev na Tržaškem.
Tega dejstva naj se vsi .tržaški-Slovenci v polni meri zavedajo.
Iz tajništva SDZ
Obvestilo kmetovalcem
(Z namenom, da se čimbolj širi vzreja čistih, odbranih kokošjih pasem (jajčaric im za meso), bo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništv . nudilo tudi letos prispevek za nakup en dan starih pišče-t in volilnih jajc naslednjih p>asem: Bela livor-neška, New Hampshire in Rodhe I-sland.
Ob naročilu mora zainteresirani kmetovalec plačati 110 lir za vsako pišče in 50 lir za vsako jajce. Naročila se sprejemajo do vključno 17. marca. Naročiti je treba najmanj 12 pišče-t in prav toliko jajc
Imenovana naročila sprejema Pokrajinsko nadzorništvo - ulica Ghe-ga 6 - med uradnimi dopoldanskimi urami.
DAROVI: Na proslavi 80-letnice č. g. Matije Škabarja je omizje zbralo 5.300 lir za Slovensko dobrodelno drutvo. — Iskrena; hva'a.
Sprejem pri dr. Palamari
'Dne 25. februarja je vladni gen. komisar ponovno sprejel odč. svetovalca g. dr. Josipa Agneletta, ?:eds£dmika Slov. dem. zveze, in 1- dr. Teofiia Simčiča, psredsednika. Slov. kat. skupnosti. Razumljivo je, da je ob uvodu pogovor sam od sebe nanesel na .Slov. kulturni dom ui. (Petronio, za katerega so prejeli titovci 175 milijonov kot' prvi. obrok pol milijarde lir. G. vladni gen. komisar je opozoril na (to, da je vse to zadeva- predsedstva vlade in zunanjega -ministrstva ter se je zanimal za mnenje zastopnikov o-beh demokratičnih organizacij'. Nato so prešli na glavno zadevo: kaj se še ne izvaja londonski memorandum.
G. dr. Palamara je-,poudaril, da je trdno odločen napram slovenski manjšini spoštovati osnovne človeške svoboščine, kot jih povzema tudi londonski sporazum. Ako še ni urejena ikaka manj važna zadeva, je to zaradi ogorčenja nad ravnanjem z italijansko manjšino v Istri. Demokratični -Slovenci bi morali glasno terjati od- jugoslovanske vlade, da bi se tudi ondi -izvajal londonski sporazum.
Ob -tej priložnosti je seveda treba opiozoriti na dejstvo, da. bi bilo treba tak poziv nasloviti na predstavnike ti-tovcev, ki so samo podružnica ljubljanske centrale. Glas demokratičnih Slovencev v Jugoslaviii nič ne pomeni. T-udi ne nosijo demokratični -Slovenci nikake odgovornosti za -londonski sporazum, ker niso pri njem nič sodelovali ter bi ga bili onemogočili, ako bi bilo to možno. Saj so do zadnjega zagovarjali Svobodno tržaško ozemlje, v katerem -bi’ itak (imeli italijanski sodržavljani večino; v tem primera bi bilo treba zapustiti Istre niti enemu Italijanu.
Zato ni nikake: podlage za nevo-ljo na demokratične Slovenc? v Trstu zaradi dogodkov v Istri.
Za zaključek je g. komisar tudi priznal, da predstavljajo demokratični Slovenci v Trstu tisti element, ki dela za medsebojno mirno sožitje in ki zasluži naklonjenost u-pravn-ih organov.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TR2ASKO OZEMLJE
V soboto 10. t. m. ob 20.30 na Opčinah J. B. PRIESTLEY
Sreča, kje si?
Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je dne 3. marca 195t! umrla v Zagrebu naša draga mama
Katerina Ana vd. Jug rojena Ogrizek
stare 73 let.
-Žalujoči:	rf-ih	a	-
hčerki ANICA in EMA. zeta dr. DELAK in dr. PETRIN, vnuka SAVA in SERGIJ.
Trst, Zagreb.
ZAHVALA
'Slovenska osnovna šola pri Sv. I-vanu se iskreno zahvaljuje vsem, posebno Vincencijev! konferenci in materam, ki so tako velikodušno prispevali za dostojen pogreb p, kojnega
KARLA PALIAGE,
učenca IV. razreda.
V isti namen so prispevali ^ne-sek 8.500 lir šolniki, pris.otni "rta- u-stanovnem občnem zboru eno‘te strokovne organizacije »Sindikata slovenske šole«.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu