fl#i|#| ■ ■ MkMMI Številka 58. Naročnina za Jugoslavijo: ■■ iflL ME Mk£M §B Kg celoletno 180 din (za ME SSKaVlBf H ^ H ^JSM ^B Gregorčičeva ulica 23. Tel. 210 din), za'Meta HH BH \HBW BB 90 din, za '/* leta 45 din, BP čičeva ul. 27. Tel. 44-36. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži se v Ljubjanl. Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo nicl v Ljubljani št. 11.953. Izhaja ™dk0prd£k Ljubljana, sreda 25. m a/a 1938 Cena L" * "50 /z defenzive u ofenzivo Naš« gospodarstvo je bilo kmalu po vojni potisnjeno v defenzivo in je v defenzivi še danes. Že davno pa je stara resnica, da je najbolj ša defenziva še vedno ofenziva. Kajti kdor je vedno le v defenzivi, ta se umika, ta izgublja tla, ta je izgubil iniciativo. Posebno jasno se to vidi v boju našega gospodarstva proti prodiranju tujega kapitala. Tu je naše gospodarstvo stalno v defenzivi in posledice te nujno le malo učinkovite defenzive se kažejo v vedno večjem obsegu. V začetku je tuji kapital prodiral pri nas le kot investicijski kapital, polagoma pa je razširil svoje delovanje in danes se moramo braniti pred njim tudi v panogah, ki so bile včiasih absolutno naša nacionalna domena. Tako vidimo, da tuji kapital ni le utrdil svoje pozicije na denarnem trgu in da obvlada že celo vrsto industrijskih panog, temveč da se pričenja s svojim filialnim sistemom, s svojimi prodajalnica-mi, s svojimi fabričnimi konsumi ter s svojimi veleblagovnicami že tudi uveljavljati v naši trgovini. In to uveljavljanje je tako močno, da že z uspehom izriva iz našega gospodarskega življenja nacionalne trgovce in da ije njegova moč v naši notranji trgovini vedno večja. Trgovski stan uvideva veličino nevarnosti, ki grozi zaradi tega prodiranja tujega velekapitala vsemu našemu narodnemu gospodarstvu. Ni pa še našel tudi pravega načina boja proti tej ofenzivi tujega velekapitala. Kajti samo protesti in resolucije proti tujemu velekapitalu ne zaležejo dosti. Treba je odgovoriti z močnejšimi sredstvi, to je z ofenzivo proti tujemu velekapitalu, da ostane iniciativa v rokah nacionalnega trgovstva. Tuji velekapital je prešel iz industrije v trgovino, trgovci morajo na to odgovoriti s tem, da sami začno ustanavljati industrijska podjetja. Boj (je treba prenesti na teren tujega kapitala, ker tako bo najbolj živo zadet. Trgovci pa imajo tudi možnost, da vodijo boj tudi na tem terenu. Imajo tako velik in zagotovljen krog odjemalcev, da se (jim ni treba bati, dia ne bi mogli vnovčiti izdelkov svojih tovarn. Poleg tega so glede plasiranja izdelkov mnogo bolj usposobljeni kakor so tuja industrijska podjetja. Danes pa je v rokah nacionalnih trgovcev tudi še potreben kiapital, da morejo ustanoviti nova industrijska podjetja. A tudi prostora je še za marsikatero novo industrijsko podjetje. Nobenega dvoma ni, da se bo tuji kapital branil, da bo skušal z bogatim inserinanjem vplivati na liste, da ne bodo objavljali napadov na tuja podjetja, skušal si bo ustvariti nadalje celo vrsto po- Sn.'! ’ Trgovačkih novinah«, članek o pomenu prihoda bolgarskih trgovcev na ljubljanski vsedržavni kongres. V svojem članku pravi: >Že davno pripravljam obisk bolgarskih trgovcev bratski Jugoslaviji postane v najkrajšem času resnica. Skupina bolgarskih trgovcev, ki zastopajo razne trgovinske stroke, bo odpotovala v Ljubljano, da na predvečer kongresa jugoslovanskih trgovcev vrne obisk svojim tovarišem, ki so jih obiskali pod vodstvom g. Nedeljka Saviča v decembru lanskega leta. Plenarna seja Centralnega odbora bolgarske trgovske zveze je v soglasju s Sofijskim vsetrgov-skim združenjem soglasno sklenila ta obisk, kar so sprejeli vsi bolgarski trgovci z iskrenim veseljem in zadoščenjem. Pa je tudi v resnici žalostno, da se trgovci obeh dežel tako redko vidijo, dočim so druge organizacije in stanovi napravili do danes že več medsebojnih obiskov. Pa ne samo to! Vsa vprašanja, ki se tičejo jugoslovanske trgovine, se enako tičejo tudi bolgarske trgovine ter imajo zato bolgarski in jugoslovanski trgovci potrebo, da se ne samo medsebojno spoznajo, temveč da se tudi popolnoma dogovore, da bi eventualno mogli izvajati tudi skupne akcije. Tako na primer glede vprašanja prodiranja zadrug (ki jim daje država raznovrstne olajšave) v gospodarsko življenje. Z zadrugami vodijo bolgarski trgovci silen boj, ker vidijo v tej gospodarski obliki prizadevanje, da se trgovoi izločijo iz gospodarstva. Zaradi svojih privilegijev delajo zadruge svobodni trgovini veliko škodo ter odvzemajo kruh najbolj aktivnim gospodarskim delavcem, kar so trgovci, na katerih hrbtih počiva tudi davčna sila države. Pa tudi glede drugih vprašanj se morajo trgovci obeh bratskih dežel sporazumeti ter delovati skupno. V tej smeri so nas zopet jugoslovanski in bolgarski zadrugarji prehiteli z ustanovitvijo jugoslovansko-bolgarskega zadružnega instituta, ki je imel že več sej v Sofiji in v Beogradu. Zadnje dni so sprejeli zelo važne sklepe, kakor na primer o ustanovitvi stalnega občnega biroa, o ustanovitvi skupne XVIII. Ljubljanski velesejem 43. razstavna prireditev 4.-13. junija 1938 Polovična voznina na železnici. Pri blagajnah železniških postaj kupite rumeno železniško izkaznico za din 2’— Sejmišče obsega 40.000 ms, preko 600 razstavljalcev 14 držav. Posebne razstave: „Cesta“ - Francija - Pohištvo - Avtomobili - Tekstil - Ženska domača obrt Lepo zabavišče 10. -12. junija: IH. državni trgovski kongres transportne družbe ter o ustanovitvi velike zadruge za zavarovanje medsebojnih vezi med jugoslovanskimi in bolgarskimi zadrugami ter tudi o pripravi njihove skupne zaščite. Ali ne moremo tudi mi trgovci obeh bratskih dežel ustanoviti podobno skupno organizacijo, predvsem v zaščito naših poklicnih interesov, ki so v zadnjem času zaradi prodiranja zadrug tako zelo trpeli? Ne samo to, da to moremo, to tudi moramo storiti v blagor naših skupnih interesov. Zal smo bili dosedaj tako zelo drug drugemu tuji, da je bila taka skupna organizacija nemogoča. Zaradi tega smo izgubili zelo mnogo dragocenega časa in zamudili smo mnoge lepe prilike za prisrčno medsebojno spoznavanje ter medsebojno delo na gospodarskem polju, kar bi nam bilo v tako veliko korist. In to je vzrok, da se bolgarski trgovci tako iskreno vesele, ker bodo imeli možnost, da se vidijo s svojimi jugoslovanskimi tovariši ter da se z njimi pogovore o vprašanjih, ki jih tako zelo zanimajo. Ponosni so, da jim bo dano, da bodo mogli s svojo navzočnostjo pokazati, kako visoko cenijo in kako drag jim je sporazum, sklenjen med obema bratskimi narodoma. Kajti oni dobro vedo, da je samo v popolnem sporazumu med obema narodoma jamstvo za zavarovanje balkanskega miru, tako neobhodno potrebnega za napredek naših dragih domovin. Na svidenje, bratje Jugoslovani, v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani!« štora. Posrečena je zamisel posebne razstave »Cesta«, ki jo prireja Društvo za ceste. To bo doslej pri nas najboljša in največja propaganda za izpopolnitev in modernizacijo našega cestnega omrežja; razstava bo urejena po skrbno premišljenem načrtu, da bo lahko dosegla čim večji uspeh ter svoj namen. Tedaj bo v Ljubljani tudi kongres Društva za ceste in ude- Poziv knjigarnarjem in kavarnarjem III. vsedržavni kongres trgovcev v Ljubljani bo privabil na tisoče Jugoslovanov in ker se udeleže kongresa v znatnem številu tudi Bolgari, bo to pravi jugoslovanski kongres. Želeti je, da bi tiste dni tudi zunanje lice Ljubljane priča lo, da je Ljubljana zavedno jugoslovansko mesto. Zato naanke z državnim jamstvom in razbila plačilno moč nemškega denarnega trga. Nadaljnje posledice so znane. Temu primerno velike so zdaj naloge nemškega bančništva tako pri kreditiranju gospodarstva kot v sodelovanju pri konsolidaciji kratkoročnih državnih posojil, kjer je vedno pokazalo svojo dobro voljo in sposobnost v na j višji meri. Državni komisar dr. Ernst je govoril o nevarnosti podržavljanja, ki je grozila mnogo let, dokler je ni končno odvrnil dr. Schacht leta 1933./34. z anketo, ki je postavila nad stroko državno nadzorstvo, na drugi strani pa zvesto po na-rodnosocialističnih načelih opustila samogospodarjenje države. VTnogo nezdravega je bilo, kar se je moral odpraviti in zato je bil potreben delni vpliv države. Zakon o kreditnem gospodarstvu je pustil potrebno svobodo gibanja To je obveljalo, čeprav se je večjemu številu zasebnih bankirjev očiščevanju prepovedalo obrtova-nje oz. so ga na željo oblastva ali pa sami ustavili. Prav zato, ker je to očiščevanje, ne vidi v njem škode za zasebni bančni stan, marveč veruje, da bo skoraj zaiključeno očiščenje dalo temelj za plodovit razvoj stroke. Obremenitev bančnega zasebnega kapitala je ugodna. In tako je prav, kajti v časih krize potrebuje zasebni bankir masti. Davčna obremenitev se po možnosti znižuje, raste pa pomen zasebnobančnega stanu. Nekoč bo ta naloga spet pripadla kreditnim zavodom. Zdi se, da smo pravkar prišli v to stanje in zaradi povečanja države bo kreditno gospodarstvo moralo kmalu napeti vse svoje rezerve. V bodoče se bo moralo strogo paziti, da se dolgoročne investicije ne finansirajo s kratkoročnimi krediti. Otto Chr. Fischer je obravnaval naraščanje administrativnih poslov, ki ga povzročajo velikost obratov, sodelovanje z državo v smeri zviševanja proizvodnje, deloma pa je vneseno še na druge načine. Vprašanje je, če (je tudi pri bankah ta preobremenitev potrebna. Starejši poznamo že od prej take poskuse, ki hočejo naravne vzgone življenja odstraniti in na njihovo mesto postaviti neštete in zato nepregledne pravilnike vseh vrst. A tudi te težkoče so zato, da jih premagamo. Posvetiti je treba več pažnje delu v organizaciji, da se ne bodo prenapenjali živci skupinskega vodje (Gruppenleiter). Industrija in banke O kreditiranju proizvodnje ije predaval predsednik Banke za nemške industrijske obligacije dr. W. B8tzkes. V zadnjih letih je bila donosnost bank relativno nižja ko donosnost industrije. Padel je tudi obseg kreditov industriji, kar je pa le prehoden pojav Povzročilo ga je to, da je v nujnih primerih nastopala država kot voditeljica obrtnega gospodarstva in prevzela vse finansiranje nase Schachtov govor o samopomoči Dr. Schacht je namesto tožb nad bližnjo preteklostjo ponovil svoj stavek iz 1. 1928., ko je bil zavrnil goljufivo upanje na tujo pomoč z besedami: Upanje na inozemsko pomoč je aktiva, ki je ne bi želel postaviti v svojo bilanco niti z eno samo marko. Nasproti temu pa je zaupanje v lastno moč abtivum, ki ga moramo voditi v naših knjigah stoodstotno. Prenovo in novo stavbo nismo postavljali po nobenih gospodarskih teorijah. Tega tudi nismo mogli. Kaj pa šo gospodarske teorije? V bistvu so stavki iz izkušnje, izvedeni iz gospodarskega dogajanja neke dobe. Prvo je torej dogajanje; ker smo hoteli to spremeniti, nam prejšnje teorije niso mogle dosti koristiti. — Kljub temu pa ni nasprotnik teoretičnega preudarka. Neke teorije imajo v sebi brezčasno resnico, kakor jo n. pr. jedro denarne teorije to, da vodi ustvarjanje denarja brez po-množitve zampnjalnega blaga razvrednotenje' denarja. Da je to res, dokazuje že poldrugo leto padajoči francoski frank, ki je sicer še vedno klasično krit z zlatom. Enako je resnična trditev, da vsako povečanje obtoka vpliva na zunanjo trgovino in na cene. Če ne bi bilo tega, ne bi potrebovali danes ne zunanjetrgovinske kontrole ne komisarja za cene. Napačna pa je denarna teorija, kjer trdi, da le prosta igra sil izravnava razmere, kajti prosta igra sil pripada feonč-noveljavno preteklosti. Namesto svobodnega gospodarstva postavlja Schacht usmerjanje gospodarstva, čeprav pri prehodu ne smemo izgubiti smisla gospodarjenja. Pot se imenuje usmerjanje gospodarstva, smoter gospodarski uspeh (Wirtschaftslenkung; Wirt-schaftserfolg), kar velja tudi za banke, katerih ugled in kredit sta odvisna od uspeha. Nemške banke so vključene v državno gospodarsko usmeritev, kjer imajo mnogo zaslug, zato je bila vsa razburljiva debata o podržavljenju bančništva odveč. Važni pa sta bile uvedba državne kreditne kontrole in pre- pojitev z narodnosocialističnim duhom, t. j. z idejo o službi za blagor ljudske celote (Volksganzen). Dejansko to bančnemu obrtu ni bilo tako tuje, kot se je često trdilo. Star problem izza leta 1928. je pa ostalo še doslej vprašanje likvidnosti in dr. Schacht sodi, da bo morala Državna banka še nadalje ostati glavna likvidnostna rezerva vsega kreditnega aparata, čeprav mora vsako podjetje stre-miti k višji likvidnosti. Ne dabi tajil zasluge bank, mora ugotoviti, da je likvidnost zaradi brezgotovinskega prometa dejansko padla. Namesto te je nastala likvidnost drugega reda, ki pa ne more ohraniti bankam samostojnosti. Ker na tem ne moremo še dolgo ničesar spremeniti, je tembolj potrebna skladnost med kreditno politiko zasebnih bank in državnobančno politiko. Državna usmeritev gospodarstva ni izvedljiva brez prisilnosti; brez te se tisoči posameznih nasprotujočih si interesov ne dajo spraviti v eno smer. Ta prisilnost pa mora voditi v zdrav in življenja zmožen gospodarski red; a ne v shematičen gospodarski birokratizem. Zaradi te nevarnosti je bil vznemirjen, ko so zaradi finansiranja obo rožitve banke zidale vso kupčijo na kredit države in tako malo na lastni rizik. Na srečo pa je štiri-letka prisilila banke s svojimi metodami finansiranja, da so spet prevzele to odgovornost nase. Lastna iniciativa in samoodgovor-nost sta bile od nekdaj življenjski prvini in sta še danes; kdor ju zapusti, zapusti samega sebe. Ta govor so pričakovali v Nemčiji z veliko napetostjo, kot samo še govor finančnega ministra. Dejansko je grof Schwerin v. Kros-sigk potrdil Schachtova izvajanja glede državne politike, ko je naglasil, da nacionalnosoeialistična država sama noče uganjati gospo' darstva, skrbela bo le, da tudi bančna stroka ne ostane enostranska zadeva zasebnega bančnega obrta. Opozarjal je na veliko javno prezadolžitev. Kot glavno nalogo je minister naštel obnovo obrambe, štiirletko in včlenitev Avstrije, za katerih rešitev je potreben skrajni skupni napor vseh sil in predvsem načrtnost po načelu nujnosti, to pa velja tudi glede kreditne kontrole in emisijske zapore, ki se še ne bosta mogle zra-hljatL Finančni minister je tudi obrazložil znani obrat v državnem finansiranju. To se je izvršilo z naj manjšimi zgubami za banke, ki pa morajo biti pripravljene tudi na žrtve. Zaradi potreb obrta in državnega proračuna ni bilo mogoče misliti na znižanje davka. Nastopil pa je proti pretiranemu poudarja n ju realne varnosti, da so le na ložbe narodnogospodarsko pravilne, pri čemer je potrebna za odje malce kredita ugodnejša obrestna mera. Nato se je zahvalil bankam za uspešno delo v preteklih letih posebno še pri najetju državnih posojil. __________ Pripravljajte se za trgovski kongres! Velika politična napetost zaradi Češkoslovaške je znatno popustila, kar se vidi tudi z odpoklica nemških čet s češkoslovaške meje. Po nekih vesteh je bilo na češkoslovaški meji okoli 4 divizije nemškega vojaštva. Tudi na francoski meji je_ okrepila Nemčija svoje čete. češkoslovaška meja je zopet odprta ter so potovanja iz češkoslovaške v Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko zopet neovirana. V angleški spodnji zbornici je podal ministrski predsednik Chamberlain daljšo izjavo o češkoslovaških vprašanjih. Podal je ves hi-storiat vprašanja ter navedel korake, ki jih je storila angleška vlada za mirno rešitev tega vprašanja. Njegova izjava je bila optimistična ter je konstatiral, da je napetost popustila. Pred začetkom seje pa e Chamberlain na zaupni konferenci informiral zastopnike opozicije o rajzvoju češkoslovaškega vprašanja. Tudi na tej konferenci e Chamberlain izjavil, da je napetost popustila. Tri točke so se v ravnokar minuli evropski krizi posebno jasno poudarile, piše »N. Ziiricher Zeitung« in to: 1. da je popolnoma izključena kapitulacija češkoslovaške, ker bi se ta branila do zadnjega diha; 2. da bi Francija takoj mobilizirala, če bi bila češkoslovaška napadena in 3. da bi se takoj tudi vojaško izkazala francosko-angle-ška vzajemnost. — Mir je rešil odločen nastop Anglije in narodi srednje Evrope so Ji za njen nastop hvaležni. Angleški veleposlanik v Berlinu Ilenderson je imel že tretji razgovor z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom zaradi češkoslovaškega vprašanja. Izjavil mu je, da se tudi washingtonska vlada strinja s stališčem, ki sta ga glede tega vprašanja zavzele francoska in angleška vlada. Baje je ob tej priliki izjavil von Ribbentrop, da Nemčija želi, da bi ozemlje sudetskih Nemcev zasedla mednarodna vojska, ki naj bi skrbela za red in mir. Francoska vlada je češkoslovaškemu poslaniku v Parizu dr. Osu-skemu ponovno izjavila, da bo v celoti izpolnila vse svoje obveznosti do Češkoslovaške. Francoski zunanji minister Bon-net Je sprejel poljskega, poslanika, Parizu, Ida izve stališče poljske vlade glede češkoslovaške. Iz-avil je, da Francija zahteva od poljske vlade, da se ta v nobenem primeru ne pridruži nemški akciji proti češkoslovaški. Francosko-poljska zveza mora priti do izraza ne samo v primeru vojne, temveč tudi v času tako kritičnih dogodkov, kakor so bili sedanji. Henlein je prišel v Prago in takoj zaprosil za sprejem pri predsedniku češkoslovaške vlade doktorju Milanu Hodži. Ostal je pri njem nad 4 ure. O vsebini pogovorov med dr. Hodžo in Henleinom niso še znane nobene podrobnosti. Razgovori med Henleinom ih dr. Hodžo so se gibali v smeri, ki je jasno dokazovala, da se Henlein boji za izgubo svoje popularnosti. Tako je zahteval, da se v zapisnik vstavi, da je prišel na sestanek na vabilo praške vlade. Zahteval je odpoklic vojske iz nemških krajev ter skušal poudariti, da je bil vpoklic enega letnika rezervistov protizakonit. Videlo se je, da je s prihodom čsl. vojske v nemške kraje bila na mah razbita govorica, kakor da nima praška vlada več moči nad ozemljem sudetskih Nemcev. Občinske volitve na Češkoslovaškem so minule v popolnem redu. Nade Henleina se niso uresničile in ni mogel doseči več, kakor 80% oddanih glasov. Soglasna sodba poznavalcev razmer pa je, da bi dosegel še manjši odstotek oddanih nemških glasov, če bi vlada že pred enim tednom izdala tako energične ukrepe proti volilnemu terorju, kakor jih je izdala za zadnji dan volivnega boja. češkoslovaška vlada je izdala po volitvah na prebivalstvo poseben proglas, v katerem se mu zahvaljuje za disciplino, ki Jo je pokazalo ob volitvah. Pri občinskih volitvah v Pragi je nastopilo 20 strank, in sicer 16 čeških, 2 nemški, židovska in komunistična. Največ glasov so dosegli češkoslovaški narodni socialisti, ki so narasli od 107 tisoč na 142 tisoč glasov. Za njimi je najmočnejša komunistična stranka, ki je narasla od 70 na 90 tisoč. Socialni demokrati so nekoliko nai-zadovali, v večji meri pa narodni demokrati. Lep uspeh je dosegla trgovsko-obrtniška stranka, ki je dobila nad 35.000 glasov in 7 mandatov Stranka sudetskih Nemcev je dobila le 13.420 glasov, židovska stranka pa 8990 glasov. Slovaška ljudska stranka patra Hlinke je razen v Ružemberku nazadovala na vsej črti. Židje, ki so prej podpirali stranko, so sedaj nastopili samostojno. Denarstvo Zahteve Zveze hranilnic kr. Jugoslavije Dne 22. t. m. na VII. redni glavni skupščini Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije v Splitu zbrani zastopniki samoupravnih hranilnic so med drugim soglasno sprejeli resolucijo, ki ugotavlja: L da še vedno ni razglašena — davno že pripravljena — uredba (zakon) o hranilnicah, na katero čakajo že leta in leta, kar zelo ovira pravilno delovanje samoupravnih hranilnic, ki so s svojimi 2.300 milijoni din vlog postale važne in najzanesljivejše opore naše štednje in našega narodnega gospodarstva; 2. da se od samoupravnih hranilnic ne more pričakovati krepkejšega udejstvovanja v kreditiranju javnopravnih teles vse dotlej, dokler se jim ne vrne in ne zagotovi pravica sprejemati zopet pupilni denar ter denar samoupravnih skladov in glavnic in dokler se jim ne zagotove ostale pravice, ki jih uživajo hranilnice v drugih državah; 3. da Narodna banka, ki v poslednjem času samoupravnim hranilnicam posveča potrebno pozornost, zasluži v polni meri njihovo hvaležnost in priznanje njihovih vlagateljev, ker je omogočila tem občekoristnim napravam izdatnejšo udeležbo v finansiranju narod-nega gospodarstva, zbog česar ji Zveza izreka svojo posebno zalivalo; 4. da odredba o likvidaciji Hranilnice primorske banovine, objavljena kljub uradno potrjenemu dejstvu, da je njeno stanje in poslovanje normalno in da dosedaj še ni banovini iz zanjo prevzetega jamstva naprtila nikakega bremena, dokazuje, da se delovanje in pomen samoupravnih hranilnic še vedno premalo upošteva in predalo ceni ter da se z načinom, kako se utemeljuje ukinitev te hranilnice, ustvarja nevaren predsodek za delo in razvoj samo-okrepitve državnega kredita, da upravnih hranilnic vobče; 5. da je v velikem interesu okrepitve državnega kredita, da se vendar končno že reši vprašanje izplačila predvojnih avstro-ogrskih državnih in deželnih posojil kakor tudi vprašanje izplačil vlog naših državljanov pri bivši ogrski pošt. hranil, v Budimpešti; 6. da bi bilo potrebno v isto svrho nostrificirati obveznice srbskih prevojnih posojil, ki se nahajajo v rokah jugoslovanskih državljanov. V aprilu 1938 so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 10 milijonov Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v aprilu 1938 za 10,291.581 dinarjev na 1.064,519.906 dinarjev. Od porasta odpade 4,763.229 din na vloge na knjižice, ki znašajo 634,646.224 din, dočim so narasle vloge v tekočem računu za 5,528.352 dinarjev na 429,873.682 dinarjev. V primeri s 30. aprilom 1937 so torej narasle vloge za 37 milijonov. Vloge na knjižice so narasle pri 11 hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 10, skupne vloge pri 11 hranilnicah. Število vlagateljev je v celoti padlo in znaša 134.529. Vendar je naraslo število vlagateljev na knjižice pri 8, vlagateljev v tek. rač. pri 5, skupno število vlagateljev pri 7 hranilnicah. Značilno za znaten porast novih vlog je dejstvo, da so narasle nove vloge pri zaščitenih hranilnicah od 205‘3 milij. dne 31. 12. 1937 na 231'6 milij. dne 31. 3. 1938, torej za 26 milijonov. Nove vloge predstavljajo torej vedno večji odstotek vlog, zlasti odkar so pričele nekatere hranilnice oproščati s pomočjo likviditetnih kreditov Narodne banke stare vloge. Vlagatelji puščajo oproščene vloge večinoma pri hranilnicah. Razmere pri hranilnicah se torej postopoma zboljšujejo. Zaupanje v denarne zavode se torej stalno dviga. • Združenje bank v Novem Sadu zahteva, da se morajo registrirati vsa posojila, ki so jih dali zasebni upniki. Za vsa neregistrirana posojila naj se odkloni vsaka pravna zaščita. Združenje meni, da bi bilo s tem pomagano tudi državni blagajni, ker bi se njeni taksni dohodki znatno povečali. V finančnem ministrstvu je bila konferenca o načrtu uredbe o na- laganju rezervnih fondov v državne papirje. Konference se je udeležil tudi tajnik združenja industrij cev v Zagrebu, g. Vladko Bauer. Po njegovih informacijah se bo uredba nanašala tudi na industrijska podjetja, vendar pa bodo ostali dosedanji rezervni fondi industrij nedotaknjeni. Odločilni čini-telji so zagotavljali, da se bodo v polni meri upoštevale potrebe industrije in da se zavedajo, da mora industrija vsa svoja razpoložljiva sredstva uporabiti za investicije ali za pogonska sredstva. Državna Hipotekama banka je dovolila primorski banovini 50 milijonsko investicijsko posojilo. Češkoslovaška vlada je prepovedala uvoz češkoslovaških bankovcev v Češkoslovaško. V bodoče smejo prinesti potniki s seboj v češkoslovaško le kovani denar, in sicer do zneska 300 Kč za osebo. Ta prepoved velja tudi za tujce, ki potujejo v češkoslovaško. V malem obmejnem prometu sme vsaka oseba prinesti v češkoslovaško 30 Kč. Po uradni statistiki se je zmanjšalo število zasebnih bank v Nemčiji v proračunskem letu 1937./38. za 207. To je posledica uvedbe dirigiranega gospodarstva. Jugoslavija ni več turistična dežela Nuinolpotrebna ie"uvedba turističnega'dinarja Od lani ni več Jugoslavija najcenejša turistična dežela. To so povzročile razne okoliščine, in sicer: devalvacija nekaterih valut v deželah, ki so bile v turističnem pogledu naše konkurentinje, nadalje uvedba turistične valute v teh državah, podražitev življenja pri nas ter istočasno dirigiranje cen v konkurenčnih državah, ki so poleg tega uvedle še posebne premije za hotele. Pri nas pa se za hotelirstvo ni nič storilo. Ker je bilo življenje pri nas v resnici mnogo cenejše ko v vseh drugih državah, pa tudi zaradi naše ustrežljivosti tujcem ter obilne hrane je postala Jugoslavija pred nekaj leti naravnost turistična atrakcija. V vsej Evropi se je govorilo o Jugoslaviji kot o najbolj ceneni državi, ki je pravi raj za tujce. Celo tujci z bolj revnim mošnjičkom so si mogli zaradi te cenenosti privoščiti bivanje v Jugoslaviji. Zaradi tega se je število tujih turistov pri nas silno povečalo, kar je seveda povzročilo zavist pri naših turistično konkurenčnih državah. Postali smo turistično privlačna država v trenutku, ko je bila gospodarska stiska na svetu največja. Naše nizke cene in naš primeroma nizki tečaj dinarja so ustrezali tujcem, katerih mesečni dohodki so zaradi krize znatno padli. Zato se je povečalo število prenočnin tujih turistov pri nas od 845.472 v 1. 1932. na 1,434.648 v 1. 1933. Dohodek od turizma pa je istočasno narasel od 492-9 na 701'1 milijona din. Posrečilo se nam je, da smo mogli ohraniti dvig števila tujih turistov vse do lani, ko je število tujih prenočnin padlo od 1,693.695 v letu 1936. na 1,614.346 v letu 1937. Ta padec sicer ni posebno velik, pač pa značilen opomin, da bi morali tudi mi spremeniti svojo turistično politiko. To tem bolj, ker smo videli, kako so se druge države uspešno prizadevale, da nudijo tujcem čim večje ugodnosti. Tako je Italija, naša najbližja in najbolj važna konkurentinja znižala cene v vseh letoviščih, poleg tega pa uvedla še turistično liro za tujce. Češkoslovaška je devalvirala krono, isto je storila tudi Francija, da se tujcem iz teh držav ni več splačalo bivanje v naši državi. it Istočasno s temi spremembami v drugih državah pa so se pri nas v barva, pleslra ln 7p v urah ,nai* LG l Lf\ Ul 011 obleke UobBke Itd. Skrobl ln aretlollka srajce, o vrat alke in manšete. Pere, mil, monga ln lika domale perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip M. Selenborgora aLI Telefon it U-7L zvišale cene za vse potrebščine, kar je naravno povzročilo tudi zvišanje cen v hotelih in panzionih. Letos je ta dvig cen še zlasti viden in zato se moramo bati, da bo letos dotok tujih turistov še manjši od lanskega. Podražitev kruha, mesa, pijač in drugih življenjskih potrebščin je nagnala cene v naših letoviščih tako visoko, da so te skoraj brez izjeme višje ko v tujih letoviščih. Treba samo pogledati oglase za obisk letovišč v listih in takoj se vidi, da smo postali že pre. Tako dober tek vzboja naravna Rogaška slatina, ua so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek. draga dežela. Samo v Tatri, Avstriji in nekaterih znanih letoviščih (je še dražje ko pri nas. V Italiji in tudi francoski Rivieri pa je bivanje danes enako poceni kakor v Jugoslaviji. Pri tem pa je treba upoštevati še to, da je pri nas le malo letovišč, ki bi nudila tujcu vsa ona udobja, kakor jih je vajen v letoviščih v drugih državah. Skratka: Jugoslavija ni več turistično najcenejša država in računati moramo z manjšim dotokom tujih turistov, če seveda ne bomo pravočasno poskrbeli z dobrimi ukrepi, da bomo vseeno za tujce privlačna dežela. Upanja, da bi se to tudi zgodilo, žal ni dosti. Tako so zagrebški gostilničarji zvišali pred dnevi cene za jedila za 30%, cene za pijače pa za 10%. Ce so mogli to storiti zagrebški gostilničarji, potem morejo isto storiti še z mnogo večjo pravico tudi hotelirji ob morju. To pa bo naravno še bolj omejilo dotok tujih turistov. Zato je uvedba turističnega dinarja vedno večja nujnost, ki pa bi se morala izvršiti čim prej, preden se začne turistična sezona. Uvedba turističnega dinarja po začetku sezone je prekasna, ker se je takrat tujec že odločil, v katero deželo odpotuje. 645 milijonov din za delavsko zavarovanje Združenje bančnih in zavarovalnih zavodov v Novem Sadu poudarja v svojem poročilu med drugim, da so bile lani izdane tri uredbe za zboljšanje delavskega socialnega stanja, ki so obremenile gospodarstvo z letnim izdatkom 245 milijonov din. To je v prvi vrsti uredba o določanju minimalnih mezd za delavce, nadalje uredba o zavarovanju delavcev za primer starosti, onemoglosti in smrti, ki velja za vse osebe, ki se morajo zavarovati za primer bolezni ter uredba o obveznem pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev, ki je bila raztegnjena na vso državo. Združenje pravi, da je s prejšnjimi zavarovanji obremenjeno sedaj gospodarstvo na leto s 645 milijoni din. Pri tem pa dejanska pomoč, ki jo dobivajo zavarovani delavci, nikakor ne ustreza tem velikim bremenom. , Nikakor nočemo reči, da bi bilo napačno, ker se je razširilo pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev na vso državo, temveč je nasprotno to pozdravljati, ker se je s tem odpravila konkurenčna neenakost, od katere je zlasti trpela Slovenija. Tudi uvedbi minimalnih mezd ni ugovarjati. Pač pa moramo zopet in zopet poudariti, da ne gre, da vse to socialno breme pada le na zasebna podjetja, temveč bi morala tudi država nekaj prispevati. Čas pa bi tudi bil, da bi se proučilo, če je kapitalno kritje pri socialnem zavarovanju v resnici potrebno v tej meri, kakor je danes izvedeno. Rudolf Dostal: Nase stare trgovske in prometne ceste vi. V dobi Marije Terezije razmah taSJajL«® T tmevzeia ^ Prometa vlada cestno upravo ta oskrbo, razen cest na Dolenjskem ki so ostale še nadalje v deželni uSavi Leta 1749. je Marija Terezija uka-zala. da morajo sezidati gostilničarji na glavni progi proti jugu, da Vrhniki, v Postojni ta na Razdrtem varne in suhe staje za najmanj šest voz, sicer se jim bo odvzela obrtna pravica. Cestni rav- terg^e^^anjskem’ &0* Lam-praviti zapreLUkaZ' ^ mora od' skrbeti za dobrvfaLUn,cu ^ sploh domače dežele, Jožef*«: £ CCSt; Sln jen v Ljubljani 1% ta 1769. posvetil na wA!i študiju vodnih stavb ter kameralni inženir in cestni zomik na Kranjskem. Pridobil je velike zasluge za savsko re«u ladjo, zidal črnuški most, popravil zanemarjene ceste in delal nove zlasti med Vrhniko ta Postojno! pozneje je dobil še širši delokrog! *6ta 1811. plemstvo ter je umrl leta 1837. kot dvorni stavbeni ravnatelj. Leta 1780. Je bilo vzdrževanje cest oddano v najem za 21.000 goldinarjev, bilo pa je več kakor krito z mitnino, ki je znašala 25.000 goldinarjev. — V onem času je glavni poštni urad v Ljubljani 8 zunanjih podružnic ta 9 nameščencev, stroški so znašali 1662 gold. na leto. V dobi francoske okupacije Francozi so dobro razumeli trgovsko važnost Ilirije, zato so pospeševali dobre prometne zveze. Guverner Ilirskih provinc, maršal Marmont, je zelo skrbel za dobre ceste. Najboljše civilne Inženirje na Kranjskem je združil v »cestni in mostovni urad (corps)«, kateremu je bil na čelu iz Francije poklicani inž. Blanchard. Francozi so nadaljevali tudi regulacijo Save, katero je bil začel že cesar Karol n. in nadaljevala Marija Terezija, hoteli so jo napraviti plovno, čolnarji in brodarji na Ljubljanici, Savi ta Kolpi naj bi dvignili trgovino ter zboljšali prometne ta trgovske stike z Bosno, črnim morjem ta Orientom. V dobi napoleonskih vojn so Angleži zaprli pomorsko zvezo z Evropo ta s tem nameravali Francozom odvzeti dovoz surovin iz kolonij. V odgovor pa je Napoleon leta 1806. odredil celinsko zaporo za angleško trgovino in angleško bla- go. Kar so tega našli, so ga zaplenili ta uničili. Posledice celinske zapore so bile za Ilirske province zelo blagodejne, zlasti v začetku. Ves trgovinski promet iz Francije ta Italije na Balkan ta v Orient je šel skozi naše kraje. Tuje blago se je prevažalo brez carine od ene državne meje do druge. Naj večja skrb ilirskega guvernerja, maršala Marmonta Je bila, da je ustanovil, deloma pa popravil in zboljšal prometne zveze iz Italije čez Dolenjsko, Metliko ta Karlovec doKostaj-nice ob Unl ta turške meje. županom se Je naložila skrb za dobre ta vame ceste; za njihovo zgraditev, oziroma popravljanje so odredili celo tlako. Napoleon je ukazal, da mora iti ves prevoz kolonialnega blaga, namenjenega na Francosko, skozi Ilirijo. Na tej novi veliki trgovinski prometni cesti so nastala velikanska skladišča v Kostajnici ob reki Uni, v Karlovcu, Sisku, Ljubljani in Trstu, obenem pa tudi velika prenočišča za potujoče trgovce ta živinski hlevi. Na turški meji se je plačevala znižana carina, tudi pisemske pristojbine so bile manjše, večjim ta dragocenim transportom pa se je dodeljevalo brezplačno vojaško spremstvo. Turški in grški trgovci, ki so se bili poprej posluževali prometnih zvez skozi Ogrsko ta čez Dunaj, so potovali odslej skozi naše kraje, ki so imeli od tega precej dober in obilen zaslužek. Uredila so se nova trgovska pota in baš v Ljubljani so se križale ta stekale trgovske prometne ceste od severa na Jug ta od vzhoda na zahod. Blagostanje Ljubljane je silno narastlo in naši davni predniki sl nikakor niso želeli nazaj drugih časov. Blago so tovorili od vzhoda navadno na velblodih do 'bosanske Kostajndce, naprej pa so ga prevažali z velikimi, močnimi vozovi na Karlovec, odtod deloma po novi Lujizini cesti na Reko ta v Trst, deloma pa skozi Metliko, Ljubljano ta Gorico v Italijo ter dalje na Francosko. Za prevoz kolonialnega in ostalega blaga je vlada določila nove močne, velike ta trdne vozove, katere so naši ljudje Imenovali parizarji ter se Je to ime ohranilo do današnjih dni. Na velikih cestah na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem so prevozniki, podjetniki in gostilničarji s takim prometom ta cvetočo kupčijo zaslužili lepe denarje ter Je s tem postal marsikdo naglo ta zelo bogat. Se pozni rodovi so mnogo pripovedovali o nekdanjem blagostanju v francoski dobi. Francozi so skrbeli tudi za dobro poštno upravo, katero so podržavili. Ko so bili zasedli naše dežele, so tudi pri pošti uvedli francoske znake. Postiljoni in pismonoši so imeli našlve v francoskih barvah, na rokavih pa bakrene ploščice s slovenskim napisom: Pisemska pošta Ilirskih dežel, postil j oni pa: Vozna pošta Ilirskih dežel. Jezdna pošta je bila organizirana s cesarskim dekretom od 17. septembra 1811. po francoskem vzorcu, pisemska pošta z odlokom generalnega guvernerja 16. decembra 1811. Poštni promet s kurirji Je bil 1. januarja 1812. tako urejen, da je prihajala ta odhajala iz Ljubljane tržaška pošta vsak dan; tako imenovana nemška pošta iz Avstrije čez Vransko in Trojane štirikrat; vzhodna iz Orienta, na progi Novomesto—Karlovec—Ko-stajnica—Turčija ter z Reke, Francije, Italije in Gorice po trikrat; iz Dalmacije ta Koroške (Beljak, Celovec, Tirolsko, Bavarsko) pa po dvakrat na teden. To je veljalo le za pisemsko pošto, potniški ta blagovni poštni promet je imel manj zvez. Od Trsta do Ljubljane Je veljal prostor v poštnem vozu 20 frankov 68 cent., od Ljubljane do Vranskega 10 Frs 34 Cs, od Ljubljane do Kos tajnice 36 Frs 55 Cs, k temu je bilo še prišteti pristojbine za postlljone po 26 Cs za vsako poštno postajo. Pozneje Je trajala pot s poštnim vozom z Dunaja v Trst osem dni. Leta 1830. Je bila uvedena med Dunajem ta Trstom brza pošta, tudi s to Je trajala vožnja še tri dni. (Dalje prihodnjič » Lesni trg Konstituiranje ljubljanskega borznega sveta Na današnji seji borzne uprave se je svet Ljubljanske borze za blago in vrednote konstituiral takole: Predsednik: dr. Ivan Slokar; podpredsednika: Ivan Jelačin in Rihard Skuk ec; člani upravnega odbora borzni svetniki: dr. Josip Basaj, Rihard Schvvinger, inž. Vladimir Remec in dr. Fran Windi-selier. Zunanja trgovina Jugoslavije v aprilu Letos pasivna že za 174*3 mil, din Po uradnih podatkih je znašal ves nag izvoz v aprilu 380.613 ton v skupni vrednosti 3957 milijona din. Lani smo v aprilu izvozili 404.505 ton v vrednosti 570*2 mtli-jona din. Naš izvoz se je torej zmanjšal v primeri z lani po količini za 23.392 ton ali za 579%, po vrednosti pa za 174*4 milijona din ali za 30*6%. V prvih štirih letošnjih mesecih je vos naš izvoz dosegel 1,227.152 ton v vrednosti 1.569*5 milijona din, to je za 113.832 ton in 333*8 milijona din manj ko lani. Izvoz je po količini padel za 8*49, po vrednosti pa za 17*54%. To pomeni, da so padle tudi cene in da smo relativno dobili letos za svoje blago mnogo manj ko lani. Uvoz v Jugoslavijo pa je znašal v aprilu letos 102.685 ton v vrednosti 432*3 milijona din. Lani pa smo v aprilu uvozili le 98.094 ton v vrednosti 402,6 milijona din. Uvoz se je torej letos povečal po količini za 4-591 ton ali za 4*68%, po vrednosti pa se je zmanjšal za 20*2 milijona din ali za 6*55%. V prvih štirih mesecih je dosegel ves jugoslovanski uvoz 409*953 ton v skupni vrednosti 1.743*8 milijona din, dočim smo v istem času lani uvozili samo 307.128 ton v vrednosti 1.568*7 milijona din. Naš uvoz se je torej povečal za 102.825 ton ali za 33*48%, po vrednosti pa za 175 milijonov din ali za 11*16%. Posledica povečanega uvoza in zmanjšanega izvoza je, da smo bili leni v aprilu aktivni v zunanji trgovini za 107*6 milijona din, letos pa smo pasivni za 36*3 milijona din. V vseh prvih štirih mesecih pa smo bili lani aktivni za 844*6 milijona din, dočim smo letos pasivni za 174*3 milijona din. Skrajšanje računskega leta in izplačila Ministrstvo za finance je opozorilo po Zbornici za trgovino, obrt in industrijo vse gospodarske kroge, da je s § 8. fin. zakona 1938/1939 skrajšana doba računskega leta v izvrševanje državnega proračuna za en mesec tako, da se morajo izplačila iz otvorjenih kreditov nakazovati samo do konca meseca junija 1938, izplačevati pa se morejo nakazani zneski naj-dalje do 30. julija 1938, Nova tovarna v Ljubljani Tvrdka Franc Slamič, družba z o z. je zaprosila za obrtno odobritev stavbe na parceli št. 34 k. o. Vič-Ljubljana za tovarno mesnih izdelkov, mesnih, sadnih in sočiv-nih konserv ter pločevinaste am-balaže. Komisijski ogled je določen na ponedeljek, dne 30. maja ob 9. uri pri tovarni na Tržaški cesti 151/a. Iz zadružnega registra Vpisali sta se naslednji zadrugi: Električna zadruga v Križevcih pri Ljutomeru, ki bo med drugim postavila krajevno omrežje in ga priklopila na vod Fale ter Kmečka delavska zadruga v Spod. Vi-žingi. Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic v Ljubljani je prilagodila svoja pravila novemu zadružnemu zakonu in sme nezadruž-nikom prodajati blago le po določbah točk 2., 3. in 6. odstavka 6. § 1. zakona. Stanje na evropskem lesnem trgu Zapadno-evropske države: Anglija, Irska, Francija, Belgija, Luksemburg, Nizozemska in Danska, ki so v 1. 1937 prevzele 68% vsega evropskega izvoza mehkega rezanega lesa, že eno leto nič ne kupujejo lesa. To je seveda zelo vplivialo na cene. Kljub vsem ukrepom, da se regulira proizvodnja in omeiji izvoz, vendarle ni bilo mogoče zadržati padca cen. Tako so v Angliji padle cene raznim vrstam lesa že za 3 do 4 funte. To padanje cen ni hudo zadelo samo proizyodnike lesa, temveč je v znatni meri pripomoglo, da so se zaloge silno skrčile. Cene so že tako občutno padle, da je v nekaterih krajih postala proizvodnja lesa že očitno nerentabilrh. Ni pa padec cen težko zadel le proizvod-nike, temveč so nizke cene tudi ponekod že izpraznile vse zaloge. Kljub velikemu padcu cen pa še ni misliti na to, da bi se cene že v kratkem stabilizirale. Zapadne države še vedno nimajo ziaupanja v sedanje cene, ker so ustvarile sovjetska redukcija cen ter izredno cenene ponudbe kanadskega lesa na lesnem trgu zelo neugodno stanje. Ker pa je večina držav, ki uvažajo les, nabavita samo skromne količino lesa in ker je potrošnja lesa čisto zadovoljiva, moremo upati, da se bo vsaj v drugi polovici leta položaj na trgu zboljšal in da se bodo zato tudi zboljšale cene. Zato nekateri mislijo, da nikakor ni pretirano pričakovanje, da se bodo v drugi polovici leta cene popravile, zlasti še, ko bo po izčrpanju zalog nastalo bolj ži-viahno povpraševanje po lesu. Seje treh lesnih odborov v Pragi Te dni so začeli zasedati v Pragi trije mednarodni odbori za les, in sicer CIB, ETEC in izvršilni odbor evropske konvencije za bukovino. Ker je Avstrija iz CIB-a izstopila, bo imel mednarodni lesni odbor samo še šest članov, namreč: Češkoslovaško, Poljsko, Romunijo, Francijo, Jugoslavijo in Italijo. Oib je zlasti proučeval vprašanja, ki so v zvezi s priključitvijo Avstrije k Nemčiji. V zvezi s tem se bo tudi predlagalo, da se prenese sedež lesnega odbora z Dunaja v Bruselj. 21. maja se je začela seja izvršnega odbora za bukovino, katere so se udeležili poleg članov (Češkoslovaška, Romunita, Poljska in Jugoslavija) tudi zastopniki angleških uvoznikov lesa. Tudi ta odbor je razpravljal predvsem o stanju, ki je nastalo zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji. V ponedeljek pa se je zlačelo zasedanje ETEC-a, kateremu pripadajo poleg članic dunajskega odbora še Poljska, Finska in Rusija. Na zasedanju se bodo določile nove kvote, ker se more označiti lesni trg še nladalje kot zdrav. Naročajte »Trgovski list«! Romunski lesni izvoz Zaradi uvedbe izvozne premije na les ter trgovinskih pogajanj z nekaterimi lesno uvoznimi državami, presojajo romunski lesni trgovski in industrijski krogi zelo optimistično nadaljnji razvoj lesnega izvoza. Takoj po uvedbi izvoznih premij je znižal romunski lesni odbor minimalne izvozne cene za les. Tako na primer je bila znižana za madriere cena za francosko Severno Afriko od 57 na 54 sh cif, ter so bile sorazmerno tudi znižane cene za druge vrste. To seveda ne bo ostalo brez vpliva na lesni trg. Sredi maja so se začela trgovinska pogajanja med Francijo in Romunijo ter bo najbrže Romunija dosegla za svoj les iste izvozne ugodnosti, kakor jih je priznavala Francija za avstrijski les. V Rimu pa se vodijo pogajanja med Italijo in Romunijo o ureditvi plačilnih in trgovinskih odno-šajev. Zlasti se misli na izvoz romunskega lesa v italijansko vzhodno Afriko. Sploh se Italija močno zanima za nakup romunskega lesa. Domainpo svetu ................ w mi» • nr» Na potu na evharistični kongres v Budimpešti je potoval pariški kardinal Verdier skozi Ljubljano, kjer so ga zastopniki oblasti in cerkve prisrčno pozdravili. Na shodu JRZ je govoril kmetijski minister Stankovič o hrvat-skem vprašanju ter med drugim izjavil, da je ministrski predsednik dr. Stojadinovič že v začetku lanskega leta imel sestanek z dr. Mačkom. Na tem sestanku sta razpravljala o možnosti sodelovanja Hrvatov pri upravi države. Dr. Maček je takrat zahteval ukinitev ustave, razpust nove skupščine ter razpis volitev v ustavotvorno skupščino, ki naj bi sprejela novo ustavo. Dr. Stojadinovič teh pogojev ni mogel sprejeti, ker je mogoče ustreči glavnim hrvatskim zahtevam tudi v okviru sedanje ustave. Med vojvodinskimi Nemci so se začeli ostri boji med protestantskimi in katoliškimi Nemci. Nekateri nemški narodni socialisti pa propagirajo, da naj Nemci izstopijo tako iz katoliške ko iz pravoslavne vere. Beograjska policija je izdala obširno uradno poročilo o vzrokih preiskave na beograjski tehniki ter o poteku in rezultatu te preiskave. Poročilo zlasti naglasa, da so neresnične vse vesti, kakor da bi se kršila avtonomija univerze ali da bi se slabo postopalo z aretiranimi dijaki. Na tehniki je našla policija veliko zalogo komunistične propagandne literature, iz katere je razvidno, da komunistična internacionala živahno deluje v naši državi. Skupno Je policija aretirala 22 članov raznih komunističnih organizacij. Med HSS in SDS je bilo dogovorjeno, da se ustavi vsa medsebojna polemika. Obe stranki ustanovita skupen odbor, ki bo reševal vsa sporna vprašanja, ki bi nastala med pristaši obeh strank. Ivan Kejžar, znani mariborski nacionalni delavec še iz predvojne dobe, je v Mariboru umrl. Zaslužnemu borcu za pravice našega naroda bodi ohranjen hvaležen spomin! V splitskih političnih in gospodarskih krogih se govori, da je najresnejši kandidat za predsed- Takoj po zaključku pogajanj z Italijo bo začela Romunija pogajanja z Nemčijo. Romunski lesni krogi se zlasti zanimajo za razvoj lesnega izvoza v Nemčijo. V Budimpešti se nadaljujejo zaključna pogajanja med Madžarsko in Romunijo. V prvem letošnjem tromesečju je izvozila Romunija v Madžarsko 44.120 ton lesa, le par sto ton manj kot v isti dobi tani. Izvoz romunskega lesa v dežele bližnjega vzhoda, zlasti v Palestino, se razvija zelo ugodno, zlasti izvaža Romunija stavbeni les ter les za zaboje. Pri slednjem pa občuti precej močno poljsko konkurenco. V Romuniji so izdelali velike načrte za obnovo gozdnga gospodarstva ter za valorizacijo gozdnih posestev. Glede oskrbovanja železniške uprave s potrebnimi železniškimi pragi še ni prišlo do sporazuma med železniško upravo in lesnimi producenti. Železniška uprava trdi, da je popolnoma izključeno, da bi mogla nabaviti na domačem trgu več kot 600 tisoč železniških pragov, dočim jih na domačem trgu potrebuje 1,400.000 pragov. Zato predlaga železniška uprava, da se znova uvažajo pragi, in sicer v prvi vrsti iz Poljske. nika občine tajnik Trgovinske industrijske zbornice dr. Mirko Buič. Prosvetni minister Magaraševič je sprejel pokroviteljstvo nad razstavo srbske knjige v Zagrebu in hrvatske knjige v Beogradu. Za direktorja beograjske opere je imenovan dirigent zagrebške opere in.filharmonije Lovro Mata-čič. Poštna uprava bo izdala ob otvoritvi mednarodne zrakoplovne razstave v Beogradu posebne letalske znamke. Po sedaj objavljenih podatkih je bilo dne 21. marca 1931. v Jugoslaviji: državljanov pravoslavne vere 6,785.501 ali 48*77%, rimskih katolikov 5,217.847 ali 37*35%, muslimanov 1,561.166 ali 11*20%, vseh drugih pa 369.324 ali 2*65%. Katoličani imajo večino v dravski, savski in primorski banovini, pravoslavni pa v moravski, kjer jih je 95%, vardarski, drinski, donavski, vrbaski in zetski banovini. Vseh Zidov je 68.405, od teh največ v donavski banovini, V Sloveniji je 820 Židov, od teh v Prekmurju 476. Pri teniških tekmah za Davisov pokal je premagala Jugoslavija Anglijo s 5 : 0. Zadnje povodnji so napravile od Cmureka do Ljutomera velikansko škodo. Silno narasla Mura je preplavila del Gor. Radgone. Tudi zdravilišče Radenci je bilo pod vodo. čez najbolj rodovitna polja se je razlila voda. Skrajni čas je, da se Mura regulira in obvaruje prebivalstvo pred povodnjimi. Pred kratkim se je ustanovila delniška družba »Panonija« z ustanovnim kapitalom 6 milijonov din. Nova družba bo iskala nafto na desni obali Drave od Osijeka do Medžimurja, kjer ima koncesijo Rade Pašlč. Industrija motorjev v Rakovici Je povečala svoj delniški kapital od 15 na 30 milijonov din. Lani je imela družba 1,6 milijona din čistega dobička s prenosom iz prejšnjega leta v višini 0,4 milijona din. Družba bo izplačala 7 odstotno dividendo. V Niški banji je bil otvorjen nov banovinski hotel, ki ima več kot 100 moderno opremljenih sob. Vesti o koncentraciji romunskih čet na češkoslovaški meji so bile uradno demantirane. Nekateri angleški listi napovedujejo nove spremembe v angleški vladi ter vstop Winstona Churchila v vlado. Poljski zunanji minister Beck je odpotoval v Stockholm. Njegovemu potovanju pripisujejo velik političen pomen. Poljsko-nemški dogovor o nemškem železniškem prometu skozi poljsko ozemlje je bil podaljšan do konca 1. 1940. Pri Kajfengu so doživeli Japonci velik poraz in so se morali umakniti. Maršal čangkajšek namerava mobilizirati še en milijon vojakov. Kitajsko vrhovno poveljstvo v svojem poročilu priznava, da so Japonci zavzeli kraj, kjer je bilo nekoč mesto Sučov, ki je tako razdejano, da tega mesta sploh ni več. Kitajska vojska se je v celoti rešila ter je že začela ofenzivo proti Japoncem. Turška vlada je izdelala načrt o razdelitvi državne zemlje med kmetovalce, ki bodo morali plačati zemljo v desetih letih. Uredbo o tein načrtu je predsednik republike že odobril. S tem bo preprečena nadaljnja proletarizacija turške vasi. Na angleški univerzi so bili imenovani avstrijski židovski profe- ■; sorji, ki so bili prejeli Nobelovo nagrado in katerim je bila sedaj odpovedana služba na avstrijskih univerzah. Argentinska vlada je prepovedala vse šolske knjige, v katerih se propagira narodna socialistična plemenska ideologija. Židovska mladina na Poljskem je darovala poljski vojski vojno letalo. Zastopnik židovske mladine je izjavil, da bo mladina zbirala še nadalje, da podari vojski celo eska-drilo letal. Iz Mehike poročajo, da ima uporni guverner Cedillo popolnoma v oblasti provinco San Luis. Zunanja trgovina Trgovinska pogajanja z Nemčijo trajajo že 14 dni. Dosedaj je bil dosežen sporazum le o ureditvi obmejnega prometa, veterinarski konvenciji in carinskih tarifah. Vprašanje plačilnega prometa in kontingentov pa še ni rešeno. Verjetno je, da se bodo pogajanja še zelo zavlekla. Besedilo uredbe o izvozu sadja in sadnih proizvodov je že definitivno določeno. V Palestino bomo letos izvozili 3000 glav goveje živine. Izvoz se je te dni že pričel, živina se izvaža iz Splita in Dubrovnika. Grška vlada je zelo poostrila uvozno kontrolo. Zlasti morajo carinski organi konstatirati, če je vrednost blaga pravilno navedena. Češkoslovaška industrija motornih vozil je tudi v aprilu zelo povečala svoj odjem. Tako je naraslo število prodanih osebnih avtomobilov v aprilu v primeri z marcem od 993 na 1483, motociklov pa od 1063 na 1951. Tudi v primeri z lanskim aprilom je napredek zelo znaten. Po vesteh iz Kanade se tam obeta letos zelo dobra žetev pšenice, da bo mogla Kanada izvoziti letos okoli 24,5 milijona stotov pšenice. Radie Ljubljana Četrtek dne 26. maja. 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Plošče — 9.45: Verski govor (ravn. Jože Jagodic) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve — 11.00: Teta Marička kramlja in prepeva — 11.30: Koncert. (Sodelujeta gdč. Štefka Korenčanova in radijski orkester) — 13.00: Napovedi -— 13.20: Plošče — 17.00: Kmet. ura: Rdečica in kuga pri prašičih (doktor Ztbert Sirnem) — 17.30: Radijski orkester, vmes poje Miroslav Mesesnel, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 19.00: Napovedi, poročita ,— 19-30: Predavanje Saveza Sokola kralj. Jugoslavije — 19.50: Prenos majniške pobožnosti — 20.30: 90minut zabave (brata Goloba in radijski orkester) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plesni zvoki (plošče). Petek dne 27. maja. 11.00: Pokrajinska oddaja iz škofje Loke (nastop učencev meščanske šole) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: češka narodna in umetna glasba (Radijski orkester) — 14.00: Napovedi — 18.00: ženska ura: Dom brez sonca (ga. Cirila Vračko) — 18.20: Plošče — 18.40: Francoščina (doktor S. Leben) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Manastir Krka in njegov značaj v zgodovini pravoslavnih Srbov v Dalmaciji — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Pevski koncert zbora »Tabor« — 21.00: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče. Vsak trgovec mora bit) naročnik »Trgovskega lista" Velikansko [zanimanje vlada po vsej Jugoslaviji za III. vsedržavni trgovski kongres v Ljubljani Se večje zanimanje pa bo za obe pose b n i kongresnu&eg Obe izideta v zelo povečani nakladi in obsegu ter bosta imeli vobehštevUkah Z a i o j J ^ | fjfl TI Naročite pravočasno inserate v obeh Številkah! Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani