Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah Izhaja vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva; 1818 W.22nd St. Chicago, 111. i OFFICIAL OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION Entered as Seeond-Class Matter January 18, 1915, at the Post office at Chicago, Illinois, under the Act of August -4. The largest Slovenian .Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1818 W. 22nd St. Chicago, III, No. 8. Štev. 8. Chicago, 111., 3. marca (Match) 1915 Leto 1. Volume 1. Ameriške vesti. Zborovanje "Slovenske Lige". Prihodnji torek, to je dne 9. marca se prične v Chicagu prvo glavno zborovanje šele pred kratkim časom vstanovljene "Slovenske Lige". Ta narodna konvenci* ja se vrši v dvorani znanega češkega lokala 4* Little- Bohemia" na 18. cesti in Blue Island ave. Cio#podom delegatom kličemo: Dobro došli v našo zapadno slovansko metropolo! Želimo jim mnogo v spe ha pri delu v korist celokupnega slovenskega naroda! Smrt v parku. , Minolo nedeljo Je padel s konja v našem Lincoln Parku premožni zasebnik David F. Stevenson. Pri tem si je pretresel možgane da je dan kasneje umrl v neki bolnišnici. Posnemanja vredno. Washington, D. C., 1. marca.— Znani senator James ^Hamilton Lewis iz države Illinois je držal minuli teden v senatki zbormei pomenljiv govor nanašajoč se na patrijotizem. Naglašal je v prvi vrsti naj bi ostali osobito v Ameriki bivajoči inozemči vdani in zvesti najprvo Ameriki. "America first", "Amerika prva" je bilo njegovo geslo. Naglašal je, da tukaj ne sme biti ne naroda in« ne moža, ki bi se ponašal na svoj starokrajski patrijotizem; tukaj živimo v deželi svobode in splošne enakopravnosti, ki ne dela nikake izjeme glede narodnosti; radi tega naj bi se držal vsakdo po znanem geslu: "America first" ali "Amerika prva!" Žrtve eksplozije na vodi. Galvenston, Tex. 1. marca. Tukajšnjemu rneliikanskepiu konzulatu je došla danes brzojavka, o veliki nesreči v mehikanskem zalivu pri mestu Progresso. Na strelnem čolnu "Progresso" se je vnela včeraj neka' bomba, vsled česar je nastala velika eksplozija. Vsled tega je bilo na mestu ubitih 30 ljudi. Predsednik Wilson zaposlen. ' Washington, D. C. 2. marca. Predsednik Wilson se je izrazil danes, da je vsled evropske vojne tako zaposlen in preobložen z delom, da se ne bode nikamor podal iz mesta Washington, D. C. dasi-ravno je prejel iz raznih mest sirom države že dosti povabil. Ako ne bode sedanje' svetovne vojne kmalu konec, ae predsednik tudi panamske razstave v San Francisco ne bo vdeležil. V pojasnilo in ravnanje! Primarne volitve v Chicagu. Dne 23. februarja t. 1. so se zaključile v Chicagu, 111, primarne mestne volitve za demokratske in republikanske kandidate. Dasiravno je dosedanji ali nas, že večletni župan Harrison zopet kandidiral, ga je njegov tekmec, demokrat Robert M. , Sweitzer premagal za 77.551 glasov večine, slednji je dobil 182.534 glasov, prvi pa 104.983. Torej bode najbrže prihodnji župan mesta Chicago Robert M. Sveitzer, ki je rodom Nemec in je baje delavstvu zelo naklonjen? Skupaj je bilo oddanih na demokratskem tiketu 289.669 glasov, na republikanskem pa 176.-0002. Med tem je glasovalo 311.-f 034 moških in 154.637 žensk. Registriranih žensk je volilo za 7 odstotkov več nego moških. Senzacij onelen umor. V našem bližnjem mestu Aurora, 111. se je izvršil minuli teden (25. febr.) grozen umor, ki je prava uganka tamošnji policiji in občinstvu. Označeni večer se je vračala 21-letna služkinja Emma Peterson iz kinogledišča. Na potu jo je pa ob N. Lake cesti napadel nepoznan ropar in pobil z neko železno cevjo do smrti na tla. Morilec je pobral svoji žrtvi tudi nekaj denarja in je zatem vbežal. Iskali so ga že z krvnimi psi a vse zaman. To je že tretji slični umor v tem mestu tekom enega leta. Lansko leto, dne 16. febr. je nekdo zavlekel in umoril na on* dotnem pokopališču 191etno Terezijo Hollander; 14. nov. 1914. je pa bila ondi tudi oropana in u-morjena hči bivšega župana iz Aurore, Jennie Miller. Policija sodi, da je izvršila vse te umore en.' in ista oseba. Tožba zaradi zgodovinske oporoke. Washington, D. C, 2. marca. Generalni pravnik države Virginia je vložil danes pri vrhovnem sodišču tožbo napram znanemu milijonarju J. P. Morganu za vrnitev znane oporoke soproge prvega predsednika Marthe Washington. Omenjena listina je bila ukradena pred leti v sodnijskem poslopju Fairfax okraja in je prešla zatem v zgodovinsko zbirko J. P. Morgana, koje pa noče sedaj na noben način vrniti. Mlad morilec. Pred chicaško policijo Je te dni izpovedal komaj 161etni deček Elmer Fanter, da je letos dne 24. febr. umoril na 1230 Penn Str. že priletnega krojača Avgust Jant-zen-a. Slednji je hotel prepoditi tri mlade vlomilce v neko prodajalno. Oblasti imajo sedaj v rokah se dva druga mlada tolovaja, ki sta pomagala Fanterju. Boj z banditi. Dne 1. marca 1.1. ponoči so vlomili trije roparji v prodajalno bratov Freeman na 2701 Lincoln *Ave, v Chicagu. Ker je gospodar pravočasno poklical na pomoč policijo so došli detektivi pregnali vlomilce po hudem boju. Vendar je bil policaj Joseph Carroll pri tem smrtno nevarno obstreljen. Važna iznajdba kemika. New York, N. Y. 2. marca. 32- letni profesor kemije Dr. Walter Rittman je iznašel nov način pridobivanja gazolina in benzola iz navadnega petroleja, koji se pridobiva v California. S. to iznajdbo se bode cena gazolina zelo znižala. Smrt veterana—generala. Dne 28. febr. t. 1. je umrl v Chicagu 73 let stari veteranski general George C. Rogers, ki se je svo-ječasno zelo odlikoval na jugu, pod generalom Shermanom. I - Zanimiva statistika. Washington, D. C. 2. marca. Statistični urad poroča, da je bifo v Zedinjenih državah 1. 1912 13, 785,000.000 telefonskih klicev. Brzojavk se je pa odposlalo isto leto 109,663.00. Skupna dolžina telefonskega omrežja je tedaj znašala 20 milijonov milj, brzojavnega pa 1,882.000 milj. Policijski poročnik Becker. New York, N. Y., 28. febr. — Vrhovno sodišče je zavrglo proš njo bivšega polic, poročnika Chas» Beckerja za novo obravnavo Becker je bil obsojen na električ ni stblec vsled soudeležbe pri umoru znanega Herman Rosen thala v New Yorku. Njegovi 4 zavezniki so bili lansko leto v Sing Singu usmrčenl glasom ka ženske obsodbe. Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" se obrača tem potom na razne uradnike (ice) krajevnih društev in druge dopisnike s sledečo prošnjo: Kakor Vam znano se je vstano-vilo naše Glasilo v prvi vrsti v prospeh in procvit Jednote. Ta namen je pa v tesni zvezi s priobče-vanjem zadev tikajočih se Jednote in krajevnih društev. List je torej v tej zadevi celemu članstvu na razpolago za -razne dopise, naznanila, vabila opomine itd. Čim bolj se bodemo posluževali v istini ali zares dobrih in podučnih dopisov, tem bolj rado ga bode članstvo bralo. Kakor iz današnje številke razvidno, obsega list približno dve strani društvenih vesti raznolične vsebine. Da se te strani izpopolnijo in priredijo za tisek ima uredništvo dovolj dela, osobito če dobi že koncem tedna kar pe 10 ali še ved dopisov na en dan. Nekateri gg. dopisniki pa pošiljajo stvari ravno ob zaključku lista in zahtevajo na vsak način da pride dopis ali naznanilo še v prvo ali prih. številko. Tem se nikakor ne more vstreči ker se običajno dopisna stran v tiskarni že v ponedeljek zaključi List se tiska v torek, da gre v vsredo na pošto. Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" prosi torej vse dopisnike, naj pošiljajo objave in drugo malo preJe tako da bodemo imeli dopis najkasneje do petka v rokah. Vsak uradnik ve, kedaj se vrši kaka važna zadeva pri društvu, torej naj dopošlje glasilu eventuelno objavo čim preje, tim bolje. Pišite samo stvarne redi, ki i-majo za javnost ali članstvo res kaj vrednosti in zanimanja. Raznovrstne naslove jtn titulacije pri začetku dopisa kratkomalo izpuš-čajte tako tudi nad vse ginljive poslovilne zaključke pri dopisih. Predraga je stran, ali prostor v Glasilu za slične stvari. Lahko se sestavi dopis kratko in Jedrnato. To bode koristilo uredništvu, tako tudi celemu članstvu naše Jednote. V prihodnji številki priobčimo nekaj primernih pravil za dopisnike v nadi, da se boste ravnali po njih. Še nekaj! Ker ima Jednota svoje lastno glasilo, se Vam nudi lepa prilika za priobčevanje raznih društvenih stvari. Poslužujte ire v teh zadevah edino le Glasila, ka- terega dobi vsak član in članica v roke. Na ta način bode glasilo vsakemu t društvu tudi v finančno korist.--- Znano je nam, da so dosedaj razna društva pošiljala svojim članom (icam) večkrat na leto razne cirkularje, dopisnice itd. kretom pošte. Društvo n. pr. ki šteje 450 članov je izdalo samo za eno tako cirkulacijo $9. — za poštne znamke, kje je pa papir in tisek? K Je je delo tajnika za naslove? Sedaj si lahko vsako društvo to prihrani. Stroški za tako objavo stanejo seda i društvo samo 2c (dva centa); to je: poštna znamka katero rabi društveni tajnik pri pravočasni odpošiljatvi naznanila na Glasilo K. S. K. Jednote". Namesto da bi pošiljali objave članom po pošti, obelodanite jih raje v listu. Objavo bo istotako čital vsak član, bodisi do: mač ali oddaljen. Pismo ali dopisnico lahko član kam založi, lista pa ne, ker je večji. Torej prihala uredništvo že sedaj spočetka s tem nasvetom do vseh krajevnih društev in upa, da bode ta nasvet društvom v gmotno korist. — Kar se tiče pošiljat ve lista suspendanim članom in članic naj bode omenjeno, da je glavni odbor K. S. K. J. določil, da naj se pošilja vsakemu suspendanemu članu (ici) list se nadaljna dva meseca po suspendaciji. Dosti je članov ki v tej dobi pristopijo zopet nazaj k društvu ali Jednoti. Saj ima vsak član po pravilih priliko ali dobo 2 mesecev, da se zo* pet povrne pod naše okrilje. To naJ osobito gg. tajniki vpo-števajo in naj nam šele po preteku 2 mesecev poročajo da se naj temu, ali onemu članu list vstavi ker ni več pristopil nazaj. Iz a-dresarja črtamo takoj samo umrle, odstople in izločene člane in članice. Število suspendanih članov pri naši Jednoti je tako minimalno, da se ne sme gledati na one cente, katere plačamo za list takih članov samo za nekaj tednov. Marsikoga bode morda ali celo Glasilo privedlo nazaj, da bode zopet pristopil k društvu in Jednoti. To je torej zelo važna zadeva na kojo se žal pri zadnji konvenciji ni oziralo, ali mislilo. Spoštovanjem Uredništvo "Glasila K. S. K Jednote" 1818 West 22nd St Chicago, 111. Veliko posojilo Švici. New York, N. Y., 1. marca. — V tukajšnih bančnih kro*gih se govori, da je dobila švicarska re publika od nekega bančnega konzorcija 15 in pol milijonoy dolarjev posojila po 6 odstotkov. Za povečanje mornarice. Washington, D. C., 1. marca. — Pred nekaj dnevi je senatska zbornica sfprejela in odobrila predlogo za zgradbo dveh novih modernih bojnih ladij in 21 pod morskih čolnov. Stroški za to bodo znašali 152 milijonov dolarji- _ Ubogi davkoplačevalci! New York, N. Y., 1. marca. — Tekom zadnjih 13 let ni imelo greater newyorsko mesto še nikdar tako visokih davkov, kakor jih je sedaj davčna administra cija naložila gospodarjem in hišnim posestnikom. Davek so zvi šali namreč od 9 na 34 točk. V Manhattan predmestju znaša predpisani davek $1.87, v Brooklynu $1.92, v Bronxu $1.95, Queens $1.95 in Richmond $2.24. Davek je računjen po postavni vrednosti zemljišča. Znat se mora. New York, N. Y., 1. marca. — Znanega milijarderja in finančnega kralja J. D. Rockefellerja ju mesto Cleveland, O., lani obsodilo v plačilo davka $14,647.657 od njegovega celega premoženja. Davek se mu je diktiralo, ker je bival Rockefeller postavno dolo eeno dobo 6 mesecev v Forest Hills, blizu Cleveland, O. Ročke feller se je po svojih izbornih advokatih pritožil na najvišje sodišče, ki ga je oprostilo tega davka, trdeče, da je Rockefeller ne\vyorški državljan. Pred leti je zmagal Rockefeller tudi v znani tožbi v Chicagu, 111., glede ' plačila državne kazni >$21,000.000. Priporočilo. Cenjene naročnike opozarjamo na nov oglas našega sobr. Josip Sitarja v Joliet, 111. Oglas se na haja na zadnji strani današnje številke. Gosp. Sitar velja med tamošnji-mi rojaki za moža poštenjaka« koncilijantnega trgovca in vnete, ga narodnjaka, ter bode gotovo kos pri svojem novem podjetju. Iz delavskega sveta. Prof. Charles R. Henderson, predsednik chieaške trgovske komisije naznanja, da bode dobilo delo v našem mestu čez nekaj ted-neft' približno 50.000 mož. Znana Illinois Central železnica bode najbrže zopet otvorila svoje delavnice že sredi marca letos, ter bo potrebovala 25.000 delavnih moči. Tako bode naše mesto najelo tudi večje število delavcev za splošno čiščenje cest, drevoredov, praznih zemljišč po mestu in okolici. Tudi razne druge tovarne v Chicagu in okolici pričakujejo tekoči mesec večjih naročil kar bode nedvomno vplivalo za izboljšanje delavskega položaja. Mesto Chicago, bode čez nekaj časa uvedlo tudi nov javni am-bulančnf promet. Ljudstvo se bode lahko vozilo za 5c v posebnih 'bussih" ali mestnih avtomobilih kakor z poulično železnico. V to svrlio bode mesto najelo 2000 voznikov in sprevodnike^. Inozemske vesti. EVROPSKA VOJNA. Na severnem bojišču. Berlin, Nemčija, 28. febr. — Varšavo, glavno mesto Poljske so obkolile naše čete pod Hinden-burgovini vodstvom od dveh stra ni in sicer severno ter južno, tako da se nahaja naša armada samo se 40 milj oddaljena do svojega cilja. Na severnem obrežju reke Vi stule se Rusi polagoma umikajo nazaj proti Višegradu. Petrograd, Rusija, 1. marca. — Ruske čete delujejo zelo uspešno v iztočni Galiciji v okolici mesta Stanislav. Tako smo prepodili zopet avstrijsko armado na južni strani mesta Lvov. Ako zavzamejo nase čete še ožino ali sotesko pri Wieskowu, bode sovražni* ku pretrgan načrt. Sovražna infanterija, ki je hotela pri Svetojanskem prekoračiti reko Nevo, se je morala umakni ti. Pri trdnjavi Grodno se boji še vedno nadaljujejo. Nemci so pričeli z bombardiranjem na mesto Osovice. ' Tudi pri reki Bobri in Edvad no smo sovražnika prepodili. Pri Przanicu so se morali emci umakniti zopet za 12 milj. Naše čete so vjele več tisoč mož sovražnika in zaplenile številno strelnih pušk. Pri Roznatovu smo vjeli 400 mož avstrijskega vojaštva. Prememba poveljnikov. Kiel, Nemčija, 2. marca. — Ce sar Viljem je določil, da se ima odpoklicati ali odstaviti vrhovnega poveljnika von Ingenohla, admirala nemške mornarice; vsled tega bode dotičnik prestavljen iz Kiela v Berlin. Njegovo mesto bode prevzel nemški princ Hen-rik. _ ' Cesar Franc Josip slaboten. Dunaj, Avstrija, 1. marca. — Telesno in duševno stanje cesar' ja Franc Josipa se je mahoma poslabšalo. V kabinetski pisarni, kjer se cesar najraje čez dan na haja, se ga prime večkrat omedle-vica ali pa hipna zaspanost. Včeraj je cesarja obiskal ogrski ministrski predsednik grof Tisza v neki važni zadevi. Med avdijenco je cesar od slabosti povesil glavo in zaspal. Poklicani zdravniki so že mislili, da je sivolasega monarha pograbila smrt; konečno se je pa cesar zopet zdra mil vsled pravočasne zdravniške pomoči. Cesar je vsled sedanjih kritičnih časov tako duševno in telesno oslabel, da se je bati kmalu smrtne katastrofe. Cesar Franc Josip se priporoča v r molitev. London, Anglija, 1. marca. _ Avstrijski cesar Franc Josip je izdal te dni proklainacijo na vso šolsko mladino in druge otroke svoje monarhije z iskrenimi bese dami, da naj bi otroci prosili zanj Boga za pomoč in tolažbo v teh hudih in resnih časih. To proš njo zaključuje s sledečimi beseda mi: '' Ne pozabite ljubljenci mojega cesarstva, h katerem pripadate na tej zemlji, in ne pozabite tudi Vašega starega vladarja!" r Boj za Carigrad. London, Anglija, 1. marca. — V zgodovini sedanje svetovne vojne še ne pomnimo tako važnih trenotkov ali dogodljajev, kakor se odigravajo baš sedaj okoli Carigrada na Turškem. Zavezniška ruska, francoska in angleška mornarica si je vzela nalogo prepoditi zadnjega Turka iz evropskega ozemlja in zavzeti južno-iztočni ključ Evrope: dar-danelsko ožino ob Bosporu. Včeraj se je zbrala v tem vodovju cela flotila bojnih ladij, 40 po številu ter je pričela obstreljevati dardane^ske forte* Vojno brodovje zaveznikov tvori 12 največjih 'dredreadnaughtov' s 15 in 12 palčnimi topovi, ostali so pa razne križarke, oklopnice in druge bojne ladje. Sovražniku gotovo neljubo flotilo je vodil angleški superdreadnought Queen Elisabeth, ki zavzema 27,500 ton in ima osem 15 palčnih topov. Zavezniško | brodovje je pričelo od vseh strani naenkrat obstreljevati dardanelske utrdbe, tako da se je uspešno pomaknilo za 14 milj naprej od prvih utrdb in si iste pri svojilo. Na mnogih dardanelskih utrdbah vihrajo že zastave zave« nikov v znamenje zmage. Ker so topovi superdread-naughta "Queen Elizabeth" veli ko večji, kakor so biliv 112 centi-meterčni nemški trdnjavski topovi pri Liege, je zavezrio brodovje že po kratkem času zavzelo in razdejalo Dardanus forto in forto Intepe na azijski strani. Na tisoče in tisoče turškega moštva je bilo pri tem ubitega, ker je trajalo bombardiranje neprestano 24 ur. Turki bežijo iz Carigrada. Pariz, Francija, 2. marca. — List "Temps" zatrjuje, da je turški sultan s svojim kabinetom in haremom že zbežal v Malo Azijo. Seboj je vzel vse svoje privatne dragocenosti in tudi državno blagajno. Ljudstvo v Carigradu je vsled prihoda sovražnega brodovja tako razburjeno, da beži trumoma iz mesta Prav vsled tega se je bati splošnq ljudske revolucije na Turškem. Solun, Grška, 2. marca. — Tur^i so izgubili dosedaj že nad 5000 mož samo po 24 ur trajajočem boju. Iz Carigrada je bilo poslanih več vlakov vojaštva za obrambo evropskega morskega obrežja. Silni topovi zavezniške flotile so pa turške čete za utrdbami do cela uničili. Mnogo ranjencev je sedaj pod razvalinami utrdb brez kake zdravniške pomoči. Važni načrti. London, Anglija, 2. marca. — Tukajšnje časopisje je zvedelo od gotove strani, da sta Francija in Anglija zadovoljni prepustiti dardanelsko ožino Rusiji v slučaju, da Carigrad pade. To bode naravno za Rusijo velikanske važnosti ako bode imela ondi prosto pot na morju tudi do južne EvroDe. Bridgeville, Pa. Cenjeni gospod urednik: — Zopet en dopis iz naših vasi o-krog Bridgevilla, katere obsega društvo sv. Jožefa, štev. 21; K. 8. K. J., Federal, Pa. Enega smo že brali, in nam je bil všeč, ker nam je dopisnik razložil takorekoč zgodovino našega društva. Kot se razvidi, obstoji to društvo že 21 let. Pomislite dragi bratje in sestre, koliko dobrot je društvo izkazalo svojim udom ob času njih bolezni in ob pogrebih umrlih članov-ic v vseh teh letih. Tudi se je sklenilo na zadnji seji 14. februarja da društvo kupi venec vsakemu umr-* lemu članu ali članici v slovo. Razdelila so se tudi Jednotina pravila, kdor izmed udov jih nima še, naj se zglasi na prihodnji seji. Bratje in sestre, želeti bi bilo da vsi pridno prebiramo te pravila in se tudi ravnamo po njih, kajti že geslo: "Vse za vero, dom in narod" nas uči pravo katoliško življenje, bratsko ljubezen in slogo med seboj in pogum in požrtvovalnost za svoj narod slovenski. Res je to društvo raztreseno po številnih slovenskih naselbinah tu naokoli po več milj, ali vendar ste * društveniki prošeni da se bolj številno oglasite k mesečnim sejam, da sami vidite kako društvo posluje, ker z večjim številom udov pričujočih se dajo stvari bolje in vsem bolj povšeči rešiti, kot če se jih trudi s takim delom le nekaj. Zadnje tri mesece je smrt gospodinjila pri našem društvu, ter si izbrala kar tri žrtve iz naše srede : Prva je bila Mrs. Režek iz Presto, Pa., v decembru, pokopana na sv. Barbare pokopališču, Bridgevi-lle, Pa. Drugi: Jurij Ušeničnik iz Sygan, Pa., umrl 7. februarja. Tretji John Dolinar iz Avella, Pa., u-mrl 15. februarja, oba sta pokopana na pokopališču sv. Barbare, Bridgeville, Pa. Vsem trem je društvo po svojih močeh skazalo zad njo čast. Bili so vsi trije v najlepši dobi življenja, ko človek še naj več pričakuje od svojih moči in ne misli na konec, ali smrt se ni ozi rala na to. Sorodnikom vseh te bo Jednota kolikor mogoče obrisa la solze in lajšala gorje. Kaj pa vami rojaki Slovenci, ki se vas še toliko najde, da niste ne pri tej ne pri oni Jednoti ali društvu? Kdo bo skrbel za vas v bolezni, po smr ti za vaše sorodnike, če jih zapu stitef Ali vam niso to jasni doka zi, da tudi vam danes ali jutri lah ko ugasne luč življenja in se nikdo ne bo brigal za vaš pogreb ne za vaše ostale. Žalostno se sliši, če prosijo znanci za pogreb umrlega ki ni bil pri nobenem društvu, ali če je ponesrečen in nezmožen za delo, še posebno v tem času, ko imamo na izbiro društev in Jednot. Najbolj pa priporočam K. S. K Jednoto ker je zidana na pravem temelju katoliške vere, ker ima največ članstva in tudi najobilnej šo blagajno, tako da svojim otrokom kot mati lahko pomaga v verskih in telesnih potrebah. Tudi udje spadajoči k našej Jednoti se pokopljejo po katoliških obredih, ker to je stvar, večinoma našim ljudem pri srcu. Pogosto se prepričamo, da rojaki, ki jim vera v živ 1 jen ju ni prva stvar, zahtevajo ob smrti sorodnikov, znancev ali pri jateljev strogo kotoliške obrede pri pogrebu. Toraj držimo se svoje matere Jednote da bo ona ob času naše pqtrebe nam pomagala, ter nam pošiljala po svojem novorojenem detetu — Glasilu — nauke in novosti, ter se držala prave smeri kot zadnjih dvajset let. Naj še delavske razmere malo obrazložim. Dela se tu od 1—3 dni na teden kakor nam je sreča mila, toraj se razume, da je v več družinah potreba velika in je veliko ljudi brez dela in zaslužka, še celo v^tej draginji, ko se nam obeta cena vreče moke 100 lb. $5.00. Precej dolg dopi3 bo to, pa saj pošiljam samo še pozdrav na vse članstvo našega društva in Jednote. Frank Beck, predsednik dr. sv. Jožefa št. 21 Federal, Pa. ga društva in kluba lovcev in ribičev imamo tudi "politični klub'. Potreba, kakor tudi razmere so nas primorale, da se organiziramo v društvenem ozira, Da pa ne zaostajamo za -drttgimi narodi, treba je tudi, da se organiziramo gospodarsko in politično. V ta namen je sklical odbor kluba v nedeljo popoldne dne 21. februarja vse člane in ostale slovenske volilce, na posvetovanje, kaj je za ukreniti, da bi bilo v dobrobit nam Slovencem. Poleg druzega imeli smo tudi na programu volitev odbora političnega kluba za 1. 1915. Izvoleni so bili sledeči: predsednik John Homac, podpredsednik Math Slana, tajnik Frank Svete, zapisnikar Paul Bartel, blagajnik Fr. Brence; nadzorniki: Frank Petkovšek»in Paul Bartel. Naš politični klub ima namreč blag namen: dajati pojasnila v vseh ozirih rojakom iz Waukega-na in tforth Chicaga, skrbeti da dobe rojaki državljanske pravice, kakor tudi vzgajati iz njih dobre državljane! Zato pa rojaki, kateri niste, — pridite v naše vrste, ker stvar je koristna za vso naselbino. Kateri imate prve papirje in kateri jih še nimate; kar oglasite se pri enem odbornikov, pa bodete dobili vsa pojasnila. Zatorej rojaki naprej! V združenju je moč! Vsi lahko mnogo storimo, posameznik pa kaj malo. Z bratskim pozdravom Frank Svete, tajnik. 1428 So. Sheridan Road Waukegan, 111. |ee na tem, bodemo v kratkem lah- pbkajilni mizi in^l* naj listek isto poročali, ker kako?4e kaže mo-1 peine, kakor na istem zahtevano, ra biti preobrat v kratkem. I To bode potem, shižilo kot spriče-Ker smo s tem štrajkom hudo valo za vsakogar, da je opravil prizadeti tudi člani društva Sv. svojo velikonočno dolžnost. Barbare štev. 23 K. S. K. J., smo Posebno še naznajam, da je do-MT potom prošenj. obrnili na vsaj biti spovedne listke pri sledečih n-društva, katera spadajo pod naŠol radnikih našega društva: pri pred-slavno organizacijo za pomol, da sedniku Mihael Setnikarju, prve-bi se pripomoglo Članom s plačeva- mu lajniku Jos Russu in zastopni njem mesečnih doneskov. Žal pa, ku Jernej Knausu. da se je jako malo postaj oziroma | Z bratskim pozdravom društev odzvalo naši prošnji. Zna-! no nam jef da delavsko stanje ši-| rom Amerike sedaj sicer ni posebno dobro, kar je gotovo nekaj za- j držalo podpore; toda izmed vseh Joseph Russ, I. tajnik. Bonfiftld, 111. Spoštovano uredništvo:<■— Gotovo še ni bilo dopisa v Va-društev se jih je odzvalo samo 14; I šem listu iz tukajšne naselbine, kakor spodaj priobčena, katerim Ker mi ravno prilika nanaša, naj izrekam v imenu društva sv. Bar- Vam omenim, da nas živi tukaj 6 bare, štev. 23 K. S. K. J. najiskre- družin, samih farmerjev. Živimo nejšo zahvalo za pomoč, ter jih povsem mirno in v lepi medseboj-zagotovim, da mogoče ob slični ni slogi; rekel bi lahko, da se nam priliki bodemo drage volje tudi mi godi še precej dobro, njim pripomogli. Štev. in imena Lansko leto smo imeli tukaj hu-društev, kateri so nam pripomo- do sušo in bi bili lahko še več gli so sledeča: pridelali, kakor smo pa v resni- Društvo sv. Jurija, štev. 100 ci; upam, da bode letos v tem o-$3.00. Društvo sv. Jeronima, štev. žiru boljše. Ker divja sedaj v sta-153 $2.15. Društvo sv. Petra in-Pa- rem kraju ali v Evropi nevsmilje-vla, štev. 62 $0.60. Društvo sv. Jo- na vojna, vpliva ta dosti in ze-žefa, štev. 2l $2.60. Društvo sv. Jo- lo na naše gospodarske razmere, žefa, štev. 58 $10.00. Društvo sv. prav vsled sedanje vojne proda-Cirila in Metoda, štev. 45 $4.05. jamo lahko naše poljske pridel Društvo Marija Pomagaj, štev. 79 ke za boljše cene kot pa preje. Jaz $5.00. Društvo Srca Marije št. ... | bi res želel, da bi se naši rojaki zadene nesreča in je v tem sin čaji) ravno tako omilovanja in podpere vredna, kakor mi moški Vsaka Slovenka v Chisholmu in o-kolici naj bi bila članica tega difeštva! j, t Glede dela v našem rudarskem okrožju se ne morem kaj pohva-liti, ker gre vs* bojj počasi naprej. Znana Oliter rudarska družba dela tako, kakor bi bila zaspana, samo nje parne piščalke se čez dan močno oglašajo, ka kor da bi se delalo s polno paro. Še nekaj naj omenim pred za ključkom tega dopisa: Bližajo se nam' zopet volitve; radi tega pri poročam našim rojakom, da bi poc pirali volitev našega slovenskega delavskega kandidata, katerega najdete na volilnem tiketu od spodaj gori označenega. Pozdrav do vseh članov in članic naše si. Jednote, osobito pa po zdravljam naše novo žensko društvo želeč mu, da bi štelo danes leto 300 članic. Martin Zalar, 126 West Spruce St Naznanilo. Članom društva sv. Janeza Krstnika št. 20 Ironwood, Mich. $2.20. Društvo Marije Vnebozetje I p0prijeli bol j pol jedelstva'ne^Ta I Se Stem naznania> da bode imel° 11 _svr: ^ff I drugih poklicov. Mi farmerji ne "" poznamo nobenega štrajka in tu- Bridgeport, Ohio. Cenjeno uredništvo "Glasila K. K. J." Chicago, 111. / Cenjeni sobrat: — Stem Vas prosim, da mi odstopite nekoliko prostora v našem cenjenemu Glasilu, da sporočim razne razmere v naši naselbini članom in članicam K. S. K. J. in ostalim čitateljem. Kakor je že splošno znano, smo tukaj na stavki že 1. aprila 1914. za takozvani Run-Mine, katerega naši delodajalci nečejo pripozna-ti, ker gotovo ne bi -potem imeli toliko dobička, ltakor dosedaj. Da-siravno že stavkamo kakor prej o menjeno, toliko časa, delavci, oziroma štrajkarji jako dobro in po stavnim potom izvršujejo svoje dolžnosti; do danes še ni bilo nika in Pavla, št. 38 $3.00. Društvo Vitezi sv. Martina, št. 75 $3.00. Društvo Marija Pomagaj, št. 78 $3.00. Društvo sv. Jožefa, št. 12 $7.00. . Društvo Marija Zdravje Bolnikov, št. 94 $4.00. Skupaj nabranega, o-^ziroma darovanega $54.60 za kar še enkrat najlepša zahvala darovalcem. V slučaju pa de, bi še katero društvo želelo pomagati, bode naše društvo v soboto popoldne in zvečer dne 6. marca t. 1. svojo di ne nobene krize; res j"e Treba I sp0yed jn v ziut™i> to naporno delati; a se to delo v je- Je fneu7- ^bode pa skupno 1 sveto obhajilo. Ta dan naj pride vsak član zjutraj že ob pol 8 uri v dvorano in naj prinese seboj regalijo, da potem skupaj odkorakamo v cerkev k sv. maši in sv. obhajilu. Prosim dalje, da bi se tega vdeležil vsi člani in čla- seni obilno poplača. Naseljenci po farmah so tudi veliko bolj zdravi, kakor pa oni po velikih mestih in rudarskih okrajih. Tudi ne sreče niso pri nas na dnevnem redu kakor po rovih in nevarnih vsaki" cent dr7ge~ Volj7sprejet,*7n I tovarnah Radi tega kličem vsem I naše ga društva. Naš g7 žup-ime se bode priobčilo v našem cenj. pupaj: haJd za nami na nik Rev. P. Sprajcer prosi in želi. Glasilu, katero upam, da je v po- J8™?16' , da bi prišli ta daii tudi nečlani k polno zadovoljstvo članom in čla-1 Pozdrav od V8eh našlh.sobratH spovedi in da bi se v obilnem ste nicam naše vrle organizacije. sirom Amerike, osobito pa do o- viju skupno z nami vred vdeležili Predno pa zaključim ta dopis, stalih naših slovenskih farmerjev. nedeljskega sv. opravila, naj še nekoliko omenim stanje na-1 Ignac Gecan. | z bratskim pozdravom šega društva sv. Barbare, štev. 23 K. S. K. J.' Dasiravno vladajo se-1 Chisholm, Minn. daj slabe razmere, se nam bliža na Kakor berem, prihajajo iz vseh|Iz urada ^^ Marije p0 j društvenem polju jako pomenljiv krajev našemu novem listu, ali I ^ 7grK g ^ J dogodek, kateri bode ostal v zgo- Glasilu Čestitke in pozdravi. Te-dovini bridgeportske naselbine. — mu se tudi jaz rad pridružujem, Dne 10. marca t. 1. bode obhajalo in rečem, da mora biti vsak član namreč društvo sv. Barbare štev. K. S. K. J. vesel in zadovoljen. 23 K. S. K. J. svojo 20-letnico, kot da imamo vendar enkrat svoje la prvo društvo v naselbini, in prvo stno glasilo, katero nam priria društvo katero je pripadalo h K. |ša raznovrstne vesti tikajoče se Jednote in krajevnih društev. sredi polja bila je ie pokoj pred letom dni. Poglejte kratka so bila njena cvetoča Drage mi rodne sestre, katei niste pri nobenem društvu! stopite v kat. društvo, Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. katero je v dobrem stanju. AkL ravno ne deli društvo redne bo|. niške podpore, vendar se zato vsaka lahko zavaruje, ker K. £ K. J. deli tudi bolnim podpor^ sko se hoče v to zavarovati, nai®. reč po $20.00 na mesec. Toraj drage rojakinje! Naj Vam bj vzgled naša pokojna so^st^ stara še le 18 let ki je morala vse zapustiti in iti kamor jo je p^ klical Stvarnik. Bila je člani«* katol. društva in Jednote, kater* ji je tudi priredilo lep katoliški pogreb. S tem pa je oskrbela po. kojnica tudi svojce v stari domovini, kjer zapušča očeta, mačeho dva brata in eno seetro. Tudi rti drage rojakinje se . oskrbite m in pristopite v društvo kmalu. Človeka zadene rada bolezen, ali kaka druga« nesreča, potem je prepozno. Pozdrav širom Amerike na vse sosestre in sobrate naše slavne organizacije, tebi novi list "Glasilo K. S. K. J." (ki upam, da sprejmeš danes moje prve vrstice) pa izrekam najsrčnejšo čestitko. Le tako po začrtani poti. M. Kobal, tajnica, 2040 W. 22. Place. John Ramuta, tajnik. S. K. J. v državi Ohio. Ker nam razmere ne dopuščajo, da bi obha- kih izgredov, kar pa kompanisti j*1* 20"letnico slavnostno in veli- častno,' ppam pa da se bodejo člani v polnem številu udeležili seje j ter se v duhu in medsebojno spominjali vstanovnikov in delovanja našega društva v teku pretočenih "ttt » a i . . . ji20 let» kakor tudi delovanja naše W. of A. katera skrbi in nas pod- L^ matere K g K j vedno skušajo napraviti, da bi potem javnosti kazali, da kršimo postave, in da bi tako poskusili do^ seči svoj načrt. Štrajkarji pripadamo k U. M. pira po svoji najbolji moči; seve- Ker je ta dopis že jako obširen, da podpora katero dobimo ne od- bodem istega zaključil, ter govarja vsakdanjim zahtevam in se zo- pet oglasil v kratkem. potrebam, toda kadar se bori za, z sobratgkim pozdravom vsem stvar resnega pomena in za obsta- g,anom in žlanicam K g K j nek ter pnboljsek človeškega življenja, lahko ponosno rečem, da je to vse storjeno in požrtvovalno od Naznanjam vsem članicam gori-označenega društva, da bodemo imele skupno spoved dne 6. marca popoldne in zvečer. Ker bosta spovedavala dva čč. g g. duhovni ka v soboto pop. že od 2. ure naprej, zatoraj se potrudite in pri- i~v i .w. dite kar Vam je največ mogoče v Dolgo smo res pncakovali ta list, L^^ ^ ^^ in ne y ne. pa smo ga hvalaBogu- kone- deljo zjutraj. Zahteva naj vsaka eno le pričakali. Jaz želim, da bi listek od spoyednika, na listek naj nam prinašal res m vedno kaj po- vsaka napige gvoje ime in ducljivega m Jednoti koristne-hahko že v nedeljo pred mašo S8" tajnici izrodi. Na 7. marca to je Kdor ga morda še ni dobil vsled prva nedelja v m. marcu Imamo tega ali onega vzroka je najbo- med osmo - sv. mašo skupno sv. Ije, da se obrne sam na upravni- obhajilo. Toraj se pravi vse čla-štvo lista, saj smo vendar kakor nice tega društva, da bi se ne vsi člani Jednote, tako tudi v»i | sramovale pristopiti skupno Frank Hochevar, strani štrajkarja, samo da se pri mora kompanista da plača kakor pravično zahtevano. Unijski uradniki so že ob raznih prilikah poskušali, da bi se stavka cončala toda — zaman. naročniki lista brez izjeme. I znakom (regalijam) na prsih Želeti bi bilo dalje, da bi se na- mizi Gospodovi, kajti to se spo ši člani kaj pogosto in radi ogla- dobi članicam katoliškega društva tajnik dr. sv. Barbare št 231 ^^ 8 zanimivim in podu- in katoliške Jednote. Toraj ne K. S. K. J. v Bridgeport, O. dopisom osobito iz naših pozabite vzeti seboj znak (rega- minesotskih naselbin. Tako sku lije) in pridite v cerkveno dvora NAZNANILO. I šajte pridobiti listu tudi kaj no-1 no v nedeljo dne 7. marca zjutraj Iz urada tajnika društva Sv. Vida vih naročnikov nečlanov. Kdor bo pol osmi uri, da se vredimo in št. 25 K. S^K. J. prečital par stevilk^ bode spoznal Kremo skupno v cerkev na pri Tem potom se naznanja članom k malu vrednost podpornih orga- pravljeni prostor. Tem potom pred I in članicam gorioznačenega dru- nizacij in bode morda tudi pristo- opominjam tudi vse tiste članice, kratkem se je zopet vršila konfe- §tvaj se je pri naši društveni se- P*1 v našo sredino. ki so zaostale društvu z asesmenti renca v Cleveland, Ohm Pod vod- ji dne 7 februarja sklenilo,, da Tukaj na Chisholmu imamo kar na dol»u' da nai Poravnajo dolg stvom takozvanih Državnih po- ima naše društvo svojo skupno 7 pocfporilih društev; torej jih i-lin tako storij° 8V°ie dolžnosti za ZZt tV J' W 3t spoved dne 6. marca t. 1. in sv. ob- ma vsak na izbero ali na razpola- Č"Whajil° dne 7 marca'tQ je prvo ne' »o- Slovenci * Slovenke! Na noge LSe D,0m str^ ra™ala P®/edno-C., Mr. W B. Wilson m po dalj- deljo zjutraj ob 8 uri { korajžno pristopajte k druš- tmih praVlhh glede Pla5evania sem razmetavanju, ter preiskova-1 ai v „prlrvi fQT.I _ KorfJzno Postopajte k drus-1 megečnih ^ k&kor ^ BCxu r^mouovauju, ,er preisKova-1 ši v doraači cerkvi fare Vida. I tvom da ne bode^^ morda"Dreni I mesecmh ases- kakor tudi ^de nju od strani posredovalcev, ka- To je društvo sklenilo na pod- ^o spričevala velikonočne dolžnosti, ten pa niso hoteli mc druzega, ka- jednotinih pravil točka 121, ^ • -v , , ^tera članica še nima novih Jed- kor da se stavka ali štrajk konča, stran 49 Kakor se je pričakovalo mno- notinih pravil> jih lahko dobi pri ne glede na ceno samo da bi tako- Radi tega so naprošenl vsi člani p let našega lastnega glasila na- društveni tajnici. Želeti bi bilo, zvana posredovalca imela cast da Lorioznačenega društva, da se sku- H , tU aj ^ Chlsholmu> bi Jednotina, kakor društvena sta končala častno stavko v pne spovedi in sv obhajila v 0. ravno tako smo zeljno pričakova- pravila vsaka prečitala, in jih do-Eastern Ohio — se jima ni to po- bilnem gt€vilu vdeležiio li tukaj tudi slovenskega žens- bro poznala. Priporočala bi tudi srecilo in sedaj kakor se čuje da Na označeno nedeljo ge zbira.. kega podpornega društva. In glej. da naj bo vsaka članica, ako ji sta možaka jako užaljena, ker se mo zjutraj ob j g uri y ^^ Zdramilo se je nekaj žensk, ki so čas dopušča pridno prebirala list jima m posrečilo nas spraviti na L dvorani> ter odkorakamo sku- sklicale vstanovno sejo, Te seje "Glasilo K. S. K. J." ker to nam delo m tako ustreči kompamstom. paj y cerkey gy yida k gy magi se je vdeležiio nekaj zavednih že- je vsem v poduk, posebno uradna Kaj bodo posledice se ne ve? Po in mizi Gospodovi na in slovenskih deklet, pa so ga Poročila od Jednote, kakor tudi d^O ^S^Z^aU^' tudi opominjam člane, da Istan-ileT^ k ^aši si. od društev. Naj omenim še o ' pneeu zDorovati Kompa-1 ________. . _ / A K S K JA/lnnf? v. I nasi zadnji pokoju, sosestri. Ka- t Waukegan, 111. Cenjeno uredništvo "Glasila K. S. K J.": Naša naselbina je poznana že dolgo časa kpt ena, skoro bi rekel prvih v napredku. Poleg mnogih društev in klu- UU, BU priceu žuurovau Kompa- . , " . "T. AK S K Tp/lnnf? v nisti sami in rmnravili nnnrt lmtn naJ se sramujejo ob tej priliki pn ^ ^eanoti. ^ bTS z delorter ne ust^i <^tvene regalije na prša, Tukaj so naše vrle rojakinje kor Vam ysem znano, draKe so- zahtevat delat^nl.enlli s da f »ako pokažemo, da je našeU™ in prvie pokazale da kTk. j ZiS bodo v kratkpm nri^li "oLr, društvo katoliško. je tudi napredek slovenskega na- . . •*•» smo zgubile zo Shop System ^ PoroS se namTu Claniee ?oriimenov,neKa drn- ™da pri sreu in pa pomo« do svo- ^ Z^XtlTl.ZZ k! di, da se v Clevelandu nahajajo §tva nimajo skupne spovedi; pa? » bl.znj.ga, Pn tem so se dr- f ™ ^ '"TdenT« ! različni agenti od detektivnih a- P«^ veže dolžnost ravno tako ka- f « znanega reka: "Slovenec ,nT gentnr, ter zatrjujejo, da dobijo kor vsakega moškega člana, dal(nka) sem in Slovenka tudi osta- " d?e 8- feb 20.000 stavkolomcev ali "scabov" ^ »P^vijo svojo velikonočno nem!" i ' , . rest ^firme7 Kakor vse pokojne sosestre našega društva, tako tudi naj ostane v teku par dni. Glavna točka je I spoved. Preje omenjena točka pra-1 Sedaj pa apeliram na vse ostale sedaj, da se pobotajo za ceno, ko- vil £lede spovedi je namreč za žene in dekleta, katera morda Se I tudrVa tdoIc 'vsem'T' imj.osrai?e Uko bodo plačali za vsakega "sca- yse člane in članice naše Jedno- niso pri nobenem društvu, dak-|vi^ 7ntn BP da pride sem kruh krasti u-|te veljavna. |malu ali takoj pristopijo k temu " ba bozemu delavcu, kateri se pogaja Vsak član ali članica je napro-1 novemu ženskemu podpornem dru - W # — -------------»------ »V. j/vftuju * """ V/1UUJV«* jc uapu- i "V. » uvuoih,uiu puupuiucui u mo kak( DOV, poleg A ar. Čitalnice, pevske- za svoje pravice. Koliko je resni-1 sena da izroči spovedni listek pri štvu. Tudi ženo ali dekleta lahko I društva. vic zato, Naročnina: - Za člane, na leto................$0.60 Za nečlane......................$1.00 Za inozemstvo...................$1.50 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholie Union of the United States of America. OFFICE: 1818 West 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 2487. Subscription rate: For Members, per year...........$0.60 For N onmembers......tL'........$1.00 For Foreign Countries...........$1.60 31 Naše državljanske dolž-nosti. Ako vzamemo v roke naša nova Jednotina pravila, najdemo na 9. strani pod točko 9 lep odstavek glede izvrševanja državljanskih dolžnosti med našim članstvom. Točka se glasi: Namen Jednote je paziti na to, da spolnjujejo vsi člani svoje verske dolžnosti ln dolžnosti državljana, da tako zboljšujejo stan človeške družbe. Dalje je tudi označeno v členu XXVIII. na strani 75 pod točko 171, da mora Jednotino glasilo spodbujati člane k državljanski zavednosti. V sveto dolžnost si štejemo torej, da prinašamo danes na tem mestu nekaj vrstic, tikajo-čih se naših državljanskih dolžnosti. Ako se oziramo naokoli, bode mo kmalu izprevideli, da hitijo razni drugi narodi pred nami po široki cesti, ki vodi do napredka — mi jih pa le začudeno gledamo z odprtimi očmi in navzkriž drže čimi rokami... Da nismo zadnje ga polstoletja ali zadnja desetletja postali še povsem podobni drugim narodom, je temu kriva naša dr žavljanska ali politična mlačnost ker nočemo stopati z duhom na predka dalje. Pač se sliši ali čuje o tem ali o nem slovenskem političnem klu bu, ki so pa mefi našimi številni mi naselbinami redki kakor bele vrane. Ako hočemo spolnjevati tu di državljanske dolžnosti, se mo ramo kot pri podpornih organiza cijah skupaj držati, to se pa do seže največ in najbolj le z gori označenimi političnimi klubi. V vsaki slovenski naselbini se dobi morda moža, ki biva že več let v Ameriki in si je morda že pridobil državljanske pravice. Ta ki možje naj bi bili novodošlim in drugim rojakom pravi domoljub ni očetje in učenci, da bi spodbu jevali ostale k državljanski zave sti. iTosti je naših rojakov, ka terim so postave naše nove domo vine še nepoznane in imajo le ma lo prilike priti s tem poznavanjem v dotiko. V tem slučaju nam služi v izgled in spodbudo znana in napred na waukeganška naselbina, kjer je tudi politično organiziranih že približno 500 naših rojakov. Znano je nam, da gre za to največ zasluge požrtvovalnemu rojaku in nekemu našemu članu, ki je pri pomogel že 121 rojakom do ameri škepra državljanstva. — Takih mož nam primanjkuje tudi drugod. — In radi tega vživajo naši Sloven ci v tej naselbini tudi od strani Američanov spoštovanie in ugled Čast jim! Bas sedaj smo doživeli one ča se, v katerih se nam kaže vrednost ameriškega državljanstva. Koliko rojakom Slovencem je pri pomogel naš državljanski papir, da so se vrnili lahko neovirano nazaj iz stare domovine, namesto da bi se morali klati v krvavi vojni. Ameriškega državljana spoštuje vsaka država, — z eno besedo vesoljni svet, osobito še v sedanjem kritičnem času. Zares ponosen naj bode vsak a-meriški Slovenec, ki je prisegel ustavi največje napredne svetovna republike,, broječe na 100 milijonov duš. Ponosen naj bode, . * > ^ I VI O X T A m n Ki ii ii i /V. i 1 a a /. vedanci. na vojna bi tudi uničila Franco sko in Rusijo in če tudi je uniče nje Rusije skrito v tajnem angle škem načrtu, bi Anglija vendar ne dopustila uničenja Francoske Londonski diplomatični krogi so Ob -času svetovne vojske, sploš-1 mnenja, — naglaša se to tudi po _ _ . t v •• V Rim (Dalje sledi.) i'! • • • • nega medsebojnega sovraštva, kol^sqpisju — da bo v aprilu konec Ali imarf-e Vi doma v hiši mašo? I je že n4 stotine in stotine hrabrih vojne. " Potem pove diplomat In tako dalje. vojakov našlo zadnji počitek, Bog vzroke, zakaj vse nevtralne drža S takim nepotrebnim govore- zna kje v tujini, ko tisoči in tiso- ve ne žele dolgotrajne vojne, ter njem in nespametnim opravičeva či vjetnikov zdihuje ter koprni nadaljuje:" Nočem prorokovati njem izpovedanec čas krade: sam po svoji domovih, ko stotine in Pa vendar mislim, da bodo v za sebi, spovedniku in ljudem, ki stotine nedolžnih otročičev joka četku marca prevzeli diplomati težko čakajo. Zatorej, da ne boš in vzdihuje po svojih padlih redi- vlogO orožja. Italija bo imela za predolgo čakal in da ne bodeš ča- teljih, se ves svet obrača v — dovoljstvo, da bo mir sklenjen na sa kradel sam sebi, spovedniku in Rim! Da ves svet gleda v Rim, ter njenem ozemlju, najbrže v Rimu ljudem, ki čakajo, se na spoved se ozira do papeža miru, Benedik- "Sicer so to samo misli dotične dobro pripravi in povej sam vse. ta XV. Ne mislite, sobratje, da diplomata, a so značilne, ker ni kakor ti vest očita in povej šte- morda sanjam, ne, »pišem resnico, osamljen v tem ugibanju." vilo grehov. Vzemi mašno kn.ii golo resnico. Od tam, iz Rima, boj A kaj je vzrok vsemu temu go v roke, preberi iz masne knji-|najbrže prišel toli zaželjeni mir |Ljudstva si žele miru, zato obra Priprava na spoved med narodi. čajo svoje oči v Rim, dobro vedoč da topovi, vojaki ne jamčijo pra vega, stalnega miru, ampak bit mora zraven neka višja, duhovna moč. To moč bodo našla ljudstva v katoliški Cerkvi. Zato vse hit O spovedi in svetem obhajilu. SPOVED. (Dalje.) Noben človek ne čaka rad dol go. Sitno je čakati na kolodvoru na zakasneli vlak, sitno je čakati v- kakšnih uradih, predno človek "na vrsto pride," ali najbolj sit eo je čakati pri spovednici. Sle dečih par vrst naj služi v pouk .da bomo spoved hitro opravili in s tem ustregli 1.) sami sebi, 2.) spovedniku, 3.) onim, ki težko ča kajo, da pridejo na vrsto, vsakdo premisli, kako se ne sme spovedovati. in kako se mora spo vedovati. Kako se ne sme spovedovati? » Ubil nisem nobenega, okrade in oropal nobenega in požigal tudi nisem. Sicer pa imam navadne vsakdanje grehe in to je vse." Taka spoved ni vredna nič. Ali ti pričakuješ, da ti bo spovednik medaljo pripel za to, ker nisi nobenega ubil, in še eno medaljo zato, ker nisi nič ukradel, in še e-no medaljo zato, ker nisi požigal —tako da boš po cesti hodil s tremi medaljami, češ: poglejte me: jaz ne ubijam, ne kradem in ne po žigam, vi pa, ki nimate medalj, na skoraj gotovo ubijate, kradete in požigate! — Pri spovedi nikdar ne reci: ne vem, ker vsak človek vsaj približ no ve za število grehov. Če natan ko ne veš, pove i vsaj približno število. K maši nisem hodil. Kolikokrat pa niste bili pri ma ši ob nedeljah? Ne vem Ali ste šli vselej k maši, kadar ste mogli? Včasih, včasih pa tudi ne. Kolikokrat ? Ne vem. Ali ste bili pri maši vsaj krat na mesec? Vsak mesec nisem šel, včasih sem pa šel. Ali ste za Božič šli k maši ? Ne, o Božiču pa nisem šel. Jaz sem v "biznesu" in nekaj sem se napil. Ali ste za Veliko noč bili pri maši? Ja, tisto pa, na Veliko noč sem pa bil. Ali ste bili še katerikrat pri maši razun o Veliki noči? Seveda sem bil. Kolikokrat ste bilif en- ge molitev izprašaj svojo vest po mašni Kaj pa pomeni^ da zadnje čase knjigi in ko boš dobro priprav- z nekako krčevito naglostjo ce- ljen, napravi spoved takole: sarji in kralji, od kterih bi nik Hvaljen bodi Jezus Kristus'! dar ne bi pričakovali, tekmujejo Prosim duhovni oče svetega bi a- med seboj, kdo bode preje, kdo gosi ova, da se svojih grehov prav bode boljšega zastopnika poslal v|Proti Stolici, hoteč imeti svoje in odkrito spovem. Rim k — papežu! Perfidna AnJzastopnike, in vse kaže, da bode (Očitno spoved lahko zmoliš pija, ki stoletja ni imela svoje- odločeno vse v Rimu. Nihče dru- sam na tihem še predno stopiš vUa zastopnika na rimskem pape- K1 nasvetu v tedanjih razmerah spovednico. S tem se prihrani zevem dvoru, hoče imeti zopet ne more imeti boli gotovega us- čas. Nekateri slabo poučeni kato- zvezo z Rimom. Prevzetna Franci- P«ha za skorajšen mir, nego sam ličani imajo očitno snoved (jaz seMa- ki & prizadejala Rimu zadnja PaPež. Tega ne more storiti glava spovem Bogu i t d") za najboli leta toli očevidnih krivic, pred le- an*L cerkve, ne pravoslavni rus- važen del spovedi v resnici pa je u malodane se silo pregnala iz Pa- ki metropolit, ampak le v Rimu so najmanj važen. Zato pa, kadar ve- riza PaP™'vega ' zastopnika, ona danes ^uči do skorajšnje rešitve iko ljudi čaka, ti očitne spovedi ^VU®. ki ^ pr&vice katoliške \teh zavozlanih razmer! Tako misli spovednici ni treba moliti, am- Cerkve skozi več ko deset let z »gleden pridigar angl. cerkve, pak to molitev lahko zmoliš sam nogami teptala, želi zopet obno- «ey- C^pbell sedaj protestant za se na tihem, Se predno stopiš viti svoje zveze 8 katoliškem Ri-Pck drug protestant trdi narav v spovednico.) mcm. Ošabna Rusija, ki se je sa- nost» da eel° od Zdruz. držav ne movoljno norčevala z Rimom, že- moremo pričakovati nepristran li zopet imeti svojega zastopnika skega postopanja pri razpravah o v Rimu. Paganska Turčija, zvita miru- Le ena velesila ima pravico Japonska, hočeti imeti tudi svoja dandanes posredovati, ter bo tudi zastopnika v "ne.vernem" Rimu. ffotovo to storila, in ta velesila VCMnn - - ,., . . , . .Vsi so šli v Kanoso, prav vsi vMe NJ- Svetost sv. Oče, papež. Vsi vseeno, ce je bila tvoja zadnj, Rjm ^ g(? ukhmjajo kralju brcz morajo iti samo v Rim, ker vse *n| kraljestva, rimskemu papežu, Be- države so dandanes več ali manj nediktu XV! zavozlane v svetovnem prepiru. Predno se spoveš grehov, povej, kedai je bila tvoja zadnja spoved. Če sam poveš, (»povedni ku ni treba izpraševati in s tem se | prihrani čas. To pa veš. da Ti1 spoved pred enim mesecem pred petimi leti Povej sam! Potem se sam snovej grehov, kakor si se pripravil in ne zlorabi pot*, pežljivosti spovednika z besedami : Kar vprašajte me. j Spovej se sam! Povei v dostojnih izrazih vse grehe in tudi šte vilo velikih ali smrtnih grehov. Na primer: 1.) Molim prav malo. Navadno opuščam jutranje in večerne molitve.^ pred jedjo in po jedi se pa pokrižam,. A1. , , , Tako mislijo celo protestanti Ali ne vidimo tu roke božje! Da, kralj vseh kraljev, Bog vojnih Konečno, kakšna pa bode usoda trum je nastopil, ker hoče vojsku- našega milega slovenskega naro- joči, moreči se svet pomiriti! Le da? To je vse v rokah božjih! To On, nihče drug, ne bode sklenil vemo vsi, zato imejmo v svojih miru, kakoršnega svet ne more molitvah "za mir," ki so nam u- dati! Kadar se bode Njemu dosti kazane ravno v marcu, posebno v zdelo, bo zaklical vsemu svetu, mislih naš narod. Pričakujmo za vsem narodom: "Mir vam bodi!" naš narod vse najboljše. Ako bode Pa, bi dejal kedo, saj molimo že usoda. našega naroda kaj od nas mesece za mir, a miru ni. Seveda odvisna, ne vemo, a pozabiti ga ne smo molili tudi mi, a ona moli- smemo. Bodimo trdno prepričani, 9 , ^ . v. . ,tev.ni bila prava molitev. Kako da se bode tudi naš mili narod z i T i - ",asi. n,sem 1)11 P° s™-)' neki, molili smo, a v istem času drugimi narodi prerodi! v teh lastni krivdi ob nedeljah (enkrat, kovali orožje za vojskujoče se sve- strašnih bojih. Akoi mu je usojeno, dvakrat i.. petkrat, dvajsetkrat. It0vne sile, ter kar cele ladje po- da sedaj trpi, — da trpel je že le- pa: šiljali polne morilnega orožja! Ne, ta in leta' — £a bo ravno ta ob-Od zadnje spovedi, ki sem jo o- take molitve Bog vojnih trum ni sodba očistila, ker "čudna so popravil pred enim (?) letom, sem mogel uslišati, ker.....! Kadar ta Previdnosti božje," posebno bil ob nedeljah pri maši samo (?), nas bode poklical, opomnil kralj Pa' kcr zakon narave tak, da drugače sem pa zmirom izostal po kraljestva božjega k molitvi, ta- dobro mora konečno zmagati sla-svoji lastni krivdi. krat pa, upajmo, bodo naše pro- bo. resnica zmoto. Po čemu se te- 3.) Meso sem jedel (koliko pet- šiye, molitve naše uslišane. Nam, daj izogibati vladarja naravnih kov?). Zdrav sem in lahko bi se ki preveč posvetno mislimo, se se- zakonov, neskončnega Boga! Za-p rem a ga 1. Jedel sem meso (pepel- veda to zdi morda celo nespamet- ka-i. na drugod iščemo pomoči za nično sredo ali dan pred Božičem no, toda tako bode in nič druga- SV0J narod! Naš vedno stiskani, ali morda kak drug zapovedan Vse tako kaže. Nisem prerok, vendar pa globoko veren narod ne post, v cerkvi oznanjen.) kakor ona glasovita "prerokin- P0^ izšel iz tega vrvenja strašnih 4.) Klel sem. (Ali vpričo otrok Ma" v Parizu, ne, a vendar imam bojev praznih rok. Huda pokora ali si klel otroke, ženo, svete stva- trdno zaupanje, da%sklene mir — 8®danje vojske ga bode očistila, rit) Kolikokrat? * Bog sam! Orodje v rokah božjih očiščen pa bode šele vreden plači- 5.) Pijan sem bil in premalo pa bode namestnik Kristusovi na |a- Nikdar pa ne bi očiščen izšel skrbel za družino. 6.) Nespodobne misli, želje, besede, dejanja — Kolikokrat? Sam povej ali si oženjen ali nisi ože-njen, in sam povej, ali je oseba, s katero si grešil, omožena ali ne-omožena. Imena oseb ne zemlji! Nevidni poglavar sv. Cer- 12 teKa boja potom krvavih upo-kve hoče svojega vidnega namest- rov» revolucije! Nezmisel to, ka-nika na zemlji poveličati! Ali ni kor da bi naš narod ne trpel, križe to triumf za rimskega papeža, vavel že dosti! Pomislimo, da,kri da hočejo vsa cesarstva in kralje- P* zopet zahtevala maščevanje, zo-stva imeti ravno sedaj svoje za- Pet kr*- Vedno ostanejo resnične spovednico, to vsakdo ve, ker ti ne greš v spovednico tožit drugih ampak — sam sebe. 7:) Čitanje in plačevanje brezbožnega, bogokletnega časopisju zaničevanje vere in cerkve in o-pravljanje in obrekovanje ali zaničevanje do duhovnikov. 8.) Sovraštvo do bližnjega Tn izpove;j se še vseh drugih grehov, ki ti vest težijo. Sam se spovej — zato, da boš ti bolj hitro opravil, zato, da se spovednik od sitnega izpraševanja preveč ne u-trudi, zato, da drugi prej pridejo na vrsto. .A stopnike pri rimskemu papežu, saj besede apostola Jokoba: 'Boj in spadajo je tQ kra];j brez kraijestva r Mor_ I vojska je v vas. Poželite in nima- da je, da gotovo je pri vsem tem r®"* Potom krvi, ki je vsegamo-[ mnogo hinavščine, diplomaticno Sfočni Bog tudi sedaj ni hotel, a jo rečeno, politike, toda še večja je Ne hotela spridena Človeška volja, potreba na vse strani! Zakaj ne pridemo do miru, ampak zopet [hočejo ravno sedaj ob vojnem ča- do boja. Tega pa mi ne privoščimo su, ko divja z vso silo nesrečna P° vseh teh strašnih bojih svoje- vojna imeti svoje zastopnike na rimskem dvoru vse države, zakaj ravno sedaj! Potreba, cenjeni sobratje, velika potreba, ki je mi ne poznamo, ne razumemo! Prevzetni Bizmark je moral pred leti navzlic svoje nadutosti tudi v Kanoso, v Rim, dasi je v svoji ošab-nosti hotel streti katoliško Cerkev v Nemčiji, a sad njegove pre- [mu narodu, ne smemo privoščiti! _R. J. T. Nekateri ljudje niso drugače srečni predno ne vidijo svojih so- bližnih — nesrečnih. • Ne skrbi samo za danes ali jutri, skrbi tudi zimske dni svojega življenja. Molitev sv. Očeta za mir. Papež Benedikt XV. je sestavil lepo molitev za mir. Objavljena je v listu "O^ervatore Romano" z rest City, Pa., 3555 Neža Strekel, — $1000, — 2S£ R. — 14. febr. 1915. d.,^ dr' Sv- Jah Krstn- Butte, Mont., 3753'Ida Marija Krall, $1000, - 19 R. _ 10. febr. 1915/ Pristopile članice. K dr. sv/Jožefa 7, Pueblo, Colo., 6297 Culik Paulina, 1888 — 27—1000—spr. 14. febr. 1915. -K dr. sv. Barbare,-40, Hibbing, Minn., 6298 Prebil Johana, 1885 —29—500—spr. 7. febr. 1915. K dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 6299 Pozega Antonija, 1891—23—1000—spr. 16. febr. 1915. K dr. sv. Jožefa 55. Crested Butte, Colo., 6294 Ana Kočevar, 1868, 250.00, 47, spr. 4. «ebr. 1915. K dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 6300 Judnic Marija, 1880—35—1000—spr. 24. febr. 1915. K dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, 6301 Godec Julija 1893 — 21-1000.-^632 Radoš Antonija, 1892—22—1000.—6303 Radoš Rozi, 1885—30—1000—spr. 14. febr. 1915. K dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo, 6304 Crnič Antonija, 1896—19—1000—spr. 21. febr. 1915: K dr. Mar. Vnebov. 77, Forest City, Pa, 6305 Omahen Ana, 1878—37—500—spr. 14. febr. 1915. K dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111, 6306 Gregorič Veronika, 1898—17-VlOOO.—6307 Župančič Rozi: 1898—17—1000.—6308 Darovec Angela, 1896—19—1000.—6309 Keiiig Ana, 1894—20—1000. —6310 Spilar Marija, 1890—24—500.—6311 Rogelj Johana, 1891 24—1000.—6312 Klančnik Ivana, 1890—25—1000.—6313 Oblak Ma rija, 1888—27—1000.—6314 Miroslavi« Matilda, 1885—30—1000.— 6315 Grahek Ana, 1883—32—250.—6316 Pieman Karolina, 1881 34—1000—spr. 21. febr. 1915. K. dr. Sv. Alojzija 83, Fleming, Kans.. 6317 Gortnar Frančiška, 1896—19—1000—spr. 13. febr. 1915. I . K. dr. Sv. Petra 111 Pavla 91, Rankin, Pa, 6318 Kobalt Ana, 1885—30—500.—snr. 26. jan. 1915. K. dr. Sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa, 6319 Srebrneič Katarina 1835,-70—1000—6320 .Jakšič Franca, 1892—22—1000, 'spr. 14. febr. 1915. K dr. Mar. Zd. Bol. 94, Sublet, Wyo, 6321 Koletti Marija, 1895 20—1000, spr. 14. febr. 1915. K. dr. Sv. Genovefe 108, Joliet, 111, 6322 Grubar Justina, 189JJ. 21—1000—6323 Loear Lucija, 1890—24-1000,-6324 Vilk Franca, 1889-26—1000, spr 7. febr. 1915. K. dr. Sv. Veronike 115, Kansas City, Kans, 6325 Krulič Bet ta, 1897—18—500. spr. 14. febr. 1914. K. dr. Mar. Pom. 119, Rockdale, 111, 6326 Tomažič Marija 1888 27—500, spr. 14. febr. 1915. K. dr. Sv. Ane 120. Forest City, Pa, 6327 Gerchman Ana, 1898 17—1000,-6328 Blodnikar Ana, 1893—21—500, spr. 21. feb. 1915. K. dr. Mar. Pom. 121, Tittle Falls, N. Y, 6329 Bastle Marija, 1894—20—500, spr. 22. febr. 1915. . ; K. dr. Sv. Cirila in Metoda 144, Shebovgan, Wis, 6330 Sedler Rozi, 1897—17—500. spr. 7. febr. 1915. v < SUSPENDOVANI ČLANI. Od. dr. Sv. Jan. Krstn. 14, Butte, Mont, 15485 Larkovič Nik, - $1000, - 26 R. —15. febr. 1915. . ^ dr- Sv- Vida 25, Cleveland, Ohio, 12520 Longar Josip, — 1000, — 20 R. — 15475 Prime Pavel, —I $500, — 21 R — 15687 Ko-min Ivan, ~ $1000 — 22 R. 19011. Petrič Adolf, — $1000, — 22 R. - 6957 Vidmar Franc, — $500, - 26 R. -r- 18916 Sabec Ffanc, — $500. — 26 R. — 4009 Oberstar Jernej. — $1000. — 26 R _ 16506 Leustig Beno. — $1000. — 27 R. — 17059 Jalovec Mihael. — $1000 ~ 6874 0C'kun Ivan» — $500 — 3f R. — 13885 Golf Alojz - $500, 37 R. - 5057 Podmilšek Franc — $1000, — 37 R — 16636 S ve gel Anton, — $500, — 42 R. 20. febr. 1915. ; Od dr. Sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111. — 17205 Kostelec Josip, — $1000, febr. 1915. 19 R. —2352 Fink Matija, — $1000, 28 R. — 23. Od dr. Mar. Device 33, Pittsburg, Pa, 19158 Coban Alojz, — $1000, — 20 R. — 8028 Pavlakovič Peter, — 1000, — 21 R — 12 febr. 1915. Od dr. Sv. Florijana 44, So. Chicago, 111, 19017 Horvat Josip - $1000, — 18 R/ — 18814 Fugina Peter, — $500, — 24 R. - 16752 1 Demačič Ignac, - $1000, - 25 R. - 19910 Ivanšek Peter, — $1000, 27 R. — 18385 Slobotnik Anton, — $1000, — 28' R. — 17614 Mohar Franc, - $1000, — 42 R. - 12 jan. 1915. Od dr. Sv. Petra in Pavla 51, Iron Mt, Mich. 13359 Marcela Josip, — $1000, — 35 R. — 12467 Svolšak Josip, $1000, — 40 R — 8 feb. 1915. v Od dr. Sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind, 2711 Bačar Josip, — $1000, 29 R. — 16284 Kovač Ivan, — $1000, 25 R, — 20. febr. 1915. Od dr. Sv. Barbare 68, Irwin, Pa, 12334 Kolenc Martin, — 1000 __ 28 R. — 9788 Saja Fran«?, — 1000, — 32 R. - 15. febr. 1915. Od dr. Sv. .Jurija 73, Toluca, 111, 8248 Briški Jurij, — 1000 — 29 R, — 8940 Sanianič Ivan, — 1000 — 26 R. - 22. febr 1915. Od dr. Vit, Sv. Martina 75, La Salle, 111, — 20113 ivbel Jernej, — 1000 — 17 R. - 22. febr. 1915. Od dr. Sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich, 9881 Požak Josip — 1000, — 36 R. — 16. febr. 1915. , ! . Od dr. Sv. Ant. Pad, 89, Joliet, 11, 18970 Prosen Josip, — 1000 30 R. — 22. Tebr. Od dr. Sv. Petra in Pavla 91, Rankin,-Pa., 18787 Šimica Nikolaj, — 1000, — 27 R. — 14. febr. 1915. Od dr. Marija Zd. Bolnikov, 94, Sublet, «Wyo, 18286 Korpo-vič Julian, — 1000 — 30 R —14. febr. 1915. Od dr. Sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, — 9848 Vidmar An ton, — 1000 — 28 R. — 19089 Abraharaovski Mihael, — 1000, — 36 R. - 14. febr. 1915. Od dr. Sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis, 17342 Kobe Franc, — 1000, — 19 R. — 20146 Eršte Anton, — 500 — 19 R. — 19752 Klobučar .Jožef - 500 - 27 R. - 12667 Robar Franc, — 1000, — 39 R. —i . 15. febr. 1915. Od dr. Sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa, 20647,Fadnik Ivan,— 250, — 20 R. — 20262 Tomšič Franc, — 500 — 22 R, - 2(0431 Kost rcvec, — 500, _> 30 R. - 20280 Samsa Anton, — 500, 44, R. 7. feb. 1915. IZ URADA GL. TAJNIKA K. S. K. J. Novo žensko društvo sv. Ane 156, Chisholm, Minn, sprejeto Jednoto dne 9. febr. 1915. Imena članic so: 6285—rMarija Samsa, 1894, 21, 1000.00; 6286—Marija Kordiš, 1891, 24, 1000.00; 6287—Marija Virant, 1889, 25, 1000.00; 6288—.Johana Kočevar, 1888^ 27, 1000.00; 6289—Pavlina Klun, 1885, 30, 1000.00 ; 6290—Jožefa Kočevar, 1884, 31, 1000.00; 6291—Marta Balič, 1882, 32, 500.00; 6292—Marija Barkovič, 1882, 33, 1000.00; 6293—Marija Adam, 1881, 34, 1000.00; 6294—Marija Pucelj, 1880, 35, 500.00; 6295—Barbara Globočnik, 1880, 35, 500.00; 6296—Marija Gande, 1868, 47, 250.00. j Društvo šteje 12 članic. PRESTOPILI ČLANI. Od dr. Sv. .Jožefa 2, Joliet, 111, k dr. Sv. .Jožefa 7, Pueblo, Colo., 8360 Anton Novak,—$1000,—21 R.—14. febr. 1915: Od dr. Mar. Sed. Žal, 50, Allegheny, Pa, k dr. Vit Sv. Mihaela 61, Youngstown, O, 21+8 Husir Mihael, 1000 21 let—3. feb. 1915. Od dr. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa, k dr. Sv. Štefana 1, Chica-j go. 111, 17553 Martin Krošelj—1000—26 R,—8. febr. 1915. Od dr. Sv. Jožefa 112, Ely, Minn, k dr. Sv. Ant. Pad. 137 Aurora, Minn, 5260 Franc Anzelc,—1000—43 R.—7. febr. 1915. Od dr. Sv. Ahacija 149 Tooele, Utah, k. dr. Sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, 18997 Ambrož Franc, 1000—25 let 2. f<*>r. 1915. Pristopili člani. K dr. sv. Štefana 1,- Chicago, 111, 20716 Habat Jakob 1898—18 -500.-20716 Bedenček Štefan, 1885—29—500.—spr. 7. febr. 1915. K dr. sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn, 20717 Musič Ivan, 1897—17—1000.—spr. 14. febr. 1915. K dr. sv. Cirila i Metoda 8, Joliet, 111, 20718 Stukel Ivan, 1895 —19—1000.—spr. 14. febr. 1915. K dr. sv. Mar. Device 33, Pittsburgh, Pa, 20719 Radovanič Franc, 1894—21—1000.—spr. 7. febr. 1915. K dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minn, 20720 Staudohar Ivan, — 1892—23—1000.—20721 Perušek Ivan, 1892—23—1000.—20722 Grebene Josip, 1890—25—1000.—spr. 13. febr. 1915. K dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont, 20711 Ivan Požega, 1866, 1000.00, 28. spr. 2. febr. 1915. K dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont, 20723 Lipošak Josip, 1876 —38—1000,—spr. 16. febr. 1915. K dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111, 20724 Kompare Josip, F.—1890—25—1000.—20725 Matjašič Josip, 1883^-32—500.— spr. 7. febr. 1915. % K dr. sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y, 20712 Jernej Habjan, 1885, 500.00, 29, spr. 22. jan. 1915. K dr. sv. Alojzija 47, Chicago, 111, 20726 Šimenc Josip, 1887— 28—500,—spr. 14. febr. 1915. K dr. Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa, 20713 Njkolaj Šibe-nik, 1896, 1000.00, 18, spr. 1. febr. 1915. K dr. sv. Jezus Dobri Pastir 49,' Pittsburgh, Pa, 20727 Plantan Frank, 1891—23—1000.—spr. 21. febr. 1915. k dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, O, 20729 Habjan Anton, 1895 —20—1000—spr. 14. febr. 1915. - PRESTOPILE ČLANICE.' Od dr. Marija Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa. k. dr. Vit. Sv. Mi haela 61, Youngstown, Ohio,—1446 Husič Barbara, $500,-25 let.—I bas Marija, - 500 - 20 R. — 5017 Cujnik Marija, 500 — 22 R. — SUSPENDOVANE ČLANICE. Od dr. *Sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 3497 Skrajnar Marija 500, — 21 R. — 20. febr. 1915. Od dr. Sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 6251 Kostelec Elizabeta 1000, — 19, — 23. febr. 1915.' Od dr. Sv. Petra in Pavla 51, Iron Mt, Mich, 3828 Marcela Marija, — 1000, — 19 R. — 8. febr. Od dr. Sv* Barbare 68, Irwin, Pa, 2774 Saja Marija, — 500, — 29 R, — 15. febr. 1915. Od dr. Sv. .Jurija 73, Ioluca, 111, 4162 Samanič Lucija, — 500, 29 R. — 15. febr. 1915. Od dr. Sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 5997 Vidmar Marija, 500 — 28 R. — 14. febr. 1915. Od dr. Sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111, 6242 Mostar Franca, — 500, _ 39 R. — 7 febr. 1915. Od dr. Sv. S.ca Mar. Ill Barberton, Ohio, 5904 Pooh Antonija, 500 — 37 R. — 4733 Žgajner Ivana, — 500 — 31 R. — 25. febr. Od dr. Sv. Mar. Pom. 121, Little Falls, N. Y, 4934 Celarc Ivana, — 500, — 17 R. — 14. febr. 1915. Od dr. Sv. Ime Marije, 133, Ironwood, Mich, 5673 Bjundič Margareta, — 1000 — 22 R. — 14. febr. 1915. Od dr. Sv. Ane, Indianapolis, Ind, 4403 Ivančič Kristina, 500 500, — 18 R. — 4889 Perkon Marija, — 1000, —19 R. — 5746 Ur- 3. febr. 1915 Od dr. Frid. Baraga, 93, Chisholm, Minn k dr. Chisholm, Min«, 500 Olga Žnidarič,—1000.—22 R. 4638. Katarina Staudohar, — 1000,-27 R.—11. febr. 1915. Od dr. Sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111, k dr. Marija Pomagaj 119, Rockdale, 111, —1000—20 R.— 14. febr. 1915. Od dr. SV. Ahacija 149, Tooele, Utah, k dr. Sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, 5589, Ambroš Ana, — $500, — 19 let. 2. febr. 1915. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K dr. Sv. Jožefa 12, Forest City, Pa, 7518 Blaž Carli, $1000, 38 R — 10272 Lovrenc Strekel, $1000, — 32 R. — 14. feb. 1915. K dr. Sv. Jan Krstn. 14, Butte, Mont, 18120. Radislav Soko-lič, $1000, — 37 R. 10. febr. 1915. K dr. Sv.^Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 3969 Starašinič Nik. 1000, — 19 R. — 21. febr. 1915. " x K. dr. Sv. Petra 30, Calumet, Mich, 7578 Ivan Sečen, $1000, — 19 R. — 12855 Josip Verbanas, $1000, — 43 R. — 18. febr. 1915. K dr. Sv. Mar. Device 33, Pittsburg, Pa, 20210 Karol Mavra-čič, — $1000, — 19 R, — 8 febr. 1915. • K dr. Sv. Petra in Pavla 38, Kansas Citv, Kans. 17799 Mihael Novak, — $500, — 16 R. — 14. febr. 1915. K dr. Sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa, 3645 Knaflc Mihael, — 1000 — 24 let, — 6. febr. 1915. K dr. Sv. Mar. Sed. Žal, 50, Allegheny, Pa, 9091 Ivan Katkič, — 1000 — 43 R. — 14. febr. 1915. K dr. Sv. Alojzija 52, Ind'polis, Ind, 16287 Frederik Matelič, 500, — 43 R. — 7. febr. 1915. K dr. !Sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind, 15988 Mugerle Frank, $500, — 23 let, — 16268 Podoreščak Alojz, — $1000 — 34 let, — 1024 Vidič Štefan, $500, 34rlet, 8. febr. 1915. Kdr. Sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich, 15118 Ivan Sprajcar $1000, — 17 R. — 18224 Jakob Rožič, $1000, — 41 R, — 7. feb. 1915. K. dr. Sv. Aldjzija 95, Broughton, Pa, 18978 Jožef Gišek, — $1000 — 22 R. — 14. febr. 1915. K dr. Sv. Barbare 97; Mt. Olive, 111, 19522, Radoš Martin, — $1000, — 32 let. 7. febr.' 1915. k dr. Sv. Jožefa 155, Johnstown, Pa, 20663 Anton Fink, $1000 — 28 R. — 14. febr. 1915. 5300 Barlorič Jožefa, 500, — 26 R, — 4273 Zore Victorija, — 500 Sv. Ane 156,1 -i- 28 R. — 20. febr. 1915. IZLOČENI ČLANI. L Od dr. Sv. Jan. Krstn. 143, Joliet, 111, 19531, Legan, Josip, — l(T)00, — 16 R. — 19949 Ramuta Josip, — 1000, — 18 R. — 22. feb. 1915. ODSTOPILI ČLANI. Od dr. Sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 18917 Pasdirtz Alojz, _ 1000 — 24 R. — 31. jan. 1915. Od dr. Sv. Mar. Pom. 79, Waukegan, 111, 9118 Skible Ftanc, — 1000, — 24 R. — 14. febr. 1915. ZNIŽALI ZAVAROVALNINO $1000 NA $500. Pri dr. Sv. Jožefa 2, Joliet, 111, — 19439 Gašparovič Štefan Dr, znižal 8. febr. 1915. — 29 R. Pri dr. Sv. Jožefa 12, Forest City, Pa, — 7518 Carli Blaž, znižal 14. febr. 1915. — 38 R, Pri dr. Sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans, — 13418 Rit-manič Mihael, znižal 14. febr. 1915. — 43 R. Pri dr. Sv. Petra in Pavla 51, Iron Mt, Mich, — 4134 Berce A-lojz, znižal 10. febr. 1915. — 37 R. Pri dr. Sv. Jan. Krstn. 60, Wenona, 111, 13133 Ambrož Franc, znižal 10. febr. 1915. — 40 R. Pri dr. Sv. Jurij 73, Toluca, 111, 19845 Teči Blaž, znižal 22. feb. 1915. — 44 R. Pri dr. Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111, 10583 Zeleznik Ivan znižal 14. febr. 1915. — 25. R. Pri dr. Sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 16021 Mežan Ivan, znižal 18. febr. 1915. — 39 R. Pri dr. Sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 10979 Suhodolnik Jožef, znižal 20. febr. 1915. — 43 R. % ZNIŽAL ZAVAROVALNINO $1000 NA $250. Pri dr. Vit. Sv. Martina 75,'La Salle,.Hl, 12740 Kunst Franc, 43 r. — 19502 Štrukelj Jakob, 17 r. — znižal 22. febr. 1915. Pri dr. Sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis, 10002 Hauptmann I-van, znižal 14. febr. 1915. — 24 r. ZNIŽAL ZAVAROVALNINO $600 NA $260. I slal prepis istih v slavni urad or-1 Člen 31. (Kami in globe). Vsa Pri dr. Sv. Jeronim 153, Cononsburg, Pa 20279 Berčič Jakob, | ganizacije ali* dokler se ni dalo ka oseba, uradnik, član ali pre takemu društvu zadosti prilike iskovalni zdravnik društva poza odgovor na finančno poročilo; oblaščenega do poslovanja gla- ■užal 7 fet>r. 1915. —- 43 R. ZNIŽAL ZAVAROVALNINO IZ $1000 NA $500 Pri drL Sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 19522 Radoš Martin, — | ni društvo vsled zahteve nedostatkov popravilo. 32 let, — 7. febr. 1915. |H ČLANICE ZNIŽALI* ZAVAROVALNINO $1000 NA $500. Pri dr. Sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 5851 Jerman Marija, zni žala 11. febr. 1915. — 24 R. ' in pregledovalni sklep in dokler vseh IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. Naznanilo ase«, štev. 3—15* za mesec marc 1915. 1265 Jurij USeničnik, star 56 let, član druš. Sv. Jdžefa, 21, Federal, Pa., umrl 7. febr. 1915. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000.00.%Pristopil k Jednoti 23. mar. 1895. 36 R. 2506 Ana Šuštaršič, stara 45 let, članica druš. Sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrla 21. jan. 1915. Vzrok smrti: Rak na želodcu. p°tom Člen 28. (Preklic postavnih dovoljenj). (Licence). Ako se je zavarovalni superintendent na podlagi pregledovanja prepričal da je morda to ali ono domače clruštvo prekoračilo svojo pravico določeno v tej postavi, ali ni zadostilo vsem določbam te postave, ali če posluje na goljufiv način, ali ne izpeljuje pravilnim svojih pogodb, — mora 9088 9261 Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 26. febr. 1912. 42 R. ' Bartol Čorak, star 44 let, član dr. Vit. Sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 7. febr. 1915. Vzrok smrti: Ubit pri delu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 15. dec. 1905. 35 R. Mihael *Kalič, star 48 let, član dr. Vit. Sv. Mihaela 61, Young-stown, Ohio, umrl 7 febr. 1915. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 31. jan. 1906. 39 R. 6045 Johana Istenič, stara 18 let, članica dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., umrla 8. febr. 1915. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 15. marca 1914. 17 R. 17676 Anton Lavrič, star 26 let, član dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., umrl 8. jan. 1915. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za| $1000.00. Pristopil k Jednoti 12. jul. 1911. 23. R. 13315 Anton Vehar, star 44 let, član dr. Bv. Martina 126, Mineral, Kans., umrl 23. jan. 1915. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za ] $1000.00. Pristopil k Jednoti 15. okt. 1908. 37 R. 19213 Josip Gostičnik, star 22 let, član dr. Sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., umrl 24. Jan. 1915 Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 13. aprila 1913. 20 R. Z bratskim pozdravom Jos. Zalar, f gl. tajnik K. S. K. J. Newyorska konferenčna preiioga. Razprava k reorganizaciji naših podpornih Jednot. Priredil I. Z. (Konec.) Nič tu označenega naj ne zadržuje društva da ne bi smelo voditi kreditnega prebitka na nabiralni podlagi in rezervnega sklada na tabularni podlagi kakor to društvo predpisuje v svojih pravilih ; tudi ne sme biti nič tako sestavljenega, da bi se dajalo posameznim članom drugo pravico do rezervnega sklada oziroma kredi ta, kakor je to določeno v zavarovalni pogodbi ali v društvenih pravilih; tudi ni potreba upoštevati take rezerve ali kredita kot obveznost pri določbi postavne solvence društva. Člen 24. (Pregledovanje domačih društev). Zavarovalni superintendent ali vsaka, od njega nastavljena oseba ima pravico vizi-tacij društva in do pregledovanja društvenih zadev. Zavarovalni superintendent lahko nastavi svoje namestnike v svrho označenega pregledovanja. Njemu, kakor tudi kake j drugi, za to nastavljeni osebi je dano na prosto voljo pregledovati knjige, papirje ali listine tikajoče se društvenega poslovanja. Dalje ima pravico dostavljati sodnijske pozivnice in nastopati kot zanrisežena priča; dalje imajo pravico zasliševati društvene uradnike, agente, nastavljence ali druge osebe ki so v zvezi z društvenim poslovanjem. Stroške takega pregledovanja mora trpeti -dotično društvo na podlagi računa sestavljenega v uradu zavarovalnega superintendenta. Uradno pregledovanje se mora vršiti najmanj enkrat tekom treh let.. Ako se zavarovalni superintendent prepriča po izvršenem pregledovanju, da ni kako domače podporno društvo ugodilo vsem postavnim določbam te predloge, ali je prestopilo svojo uradno moč in ne izvršuje vseh pogodbenih točk v pravem smislu in če posluje društvo na goljufiv način, ali če ima društvo po preteku enoletnega obstanka ali dalje manj nego 400 članov (in če društvo preneha s poslovanjem) tedaj naznani vse take zapreke generalnemu državnemu pradniku. Državni pravdnik uvede zatem lahko po svojem presodku sodnijsko postopanje na pristojnem mestu; v tem slučaju se pozove uradnike društva k zaslišanju. Ako se pri tem dožene nerednost pri društvu, se društvu prepove nadaljno poslovanje. Zavarovalni superintendent naj določi kako oseJ>o upravnikom društva in nai zakleni v tem slučaju vse društvene knjige, listine, denar in imetie * društva. Po določbi sodni je naj zatem, reši društvene zadeve s tem, da se obvestiti društvo o rezultatu pregledovanja ter mu pismenim potom naznaniti vzroke svoje ne zadovoljnosti. V zadostno dolo čenem času naj zahteva od društva na označeni dan daji mu isto dokaže vzrok, čemu naj bi se postavnega dovoljenja ne preklicalo. Ako se teh pomankljivosti ni popravilo v zadovoljnost zavarovalnega superintendenta, ali če društvo ni navedlo zadostnih vzrokov naj bi se mu poslovanja v tej državi tedaj ne ustavilo,— lahko prekliče zavarovalni superintendent pravomočnost nadalj-nega poslovanja označenega društva. Na vse odloke in ukrepe zavarovalnega superintendenta, o značene v tem členu se lahko pri toži vsaki kompetentni sodniji in sicer tako kakor je to označeno členu 16. te postave. Člen 29. (Izjeme za gotova društva). Nič v tej postavi ozna- društveni denar razdeli med opra-1 čene/\naJ ne bo tako sestavljene vičene osebe. ga da bi se tikalo ali prizadelo Vendar ne sme državni gene- «lavne in Podrejene lože nasled-ralni pravdnik napram društvu P°dP; organizacij: 'Masons , lil ■ ^ A/1/1 L^aI I AltMI ' All ' U y> preje tako postopati, dokler se ni glavne uradnike društva že preje obvestilo ali se je pa društvo pozvalo, naj dokaže v doglednem času vzrok, čemu naj se ž njim sodnijsko ne postopa. Člen 25. (Prošnja za sodnijske- Odd Fellows' ali 'Knights Phythias' (izvzemši zavarovalni oddelek glavne lože Knights o ' Pythias); dalje 'Junior Order o United American Mechanics' (iz 'vzemši podporni ali zavarovalni oddelek organizacije "Nationa ga upravnika itd.). V tožbenih Council Junior Order United zadevah se ne sme pri sodnui v American Mechanics") ali dru tej državi ozirati na nikako pro- štva, katera določujejo število šnjo za sodnijsko zadržbo (In- svojih članov, zaposlenih pri ne junction) napram tožarenju ali varnem delu; ta postava se da za razpust društva, ali za nastav- M je ne ozira na taka slična dru ljenje sodnijskega upravnika štva- katera ne izdajejo zavaro (Receiverja) domačega, društva valmnskih certifikatov ali tudi ali njegove podružnice, ako ni na taka domača društva in pod vse to izdelal ter podpisal gene- P°rne družbe ki že dosedaj po ralni državni pravdnik (Attor- slujejo v tej državi in ne plaču ney General) jeJ"° za ^lana ve5 kot $50°.00 Člen 26. (Pregledovanje in (petsto) posmrtnine, ali ki ne nadzorovanje tujih društev). Za Plačujejo več kot $300.00 (tristo) varovalni superintendent, ali vsa- šolnine, oziroma poškodnine za ka od njega nastavljena oseba elana tekom enega leta ali obo lahko nadzoruje ter pregleduje Ne; dalje ki ne plačujejo podpor vsako tuje društvo, ki posluje vUlasom pogodb na podlagi zopet državi ali ki zaprosi v tej državi ™ga zavarovalnega sistema, oblastvenega dovoljenja. Ozna- ^J državi: dalje so izvzeta ona čeni superintendent lahko nasta- domača društva, ki imajo ome vi svoje pomočnike. On, kakor nJeno število svojih članov, ozi tudi vsaka, od njega nastavljena raie se na uslužbence tega ali oseba ima prost vpogled v dru- one£a mesta ah k^a« določene števene knjige, papirje in listine, tvrdke' trgovine ali korporacije tikajoče se društvenega poslova-so izvzete posebne domače nja. Dalje lahko zaslišuje in do- loze; redovi ^ dobro, Bog z vami J" To rekši seže moškima v desnico in odide z istim prijaznim nasmehom in z isto zadovoljnostjo na licu, kakor je bil došel. Izprosil si je bil nekaj uric dopusta, da bi obiskal bolnega znanca v bližnji vasi. Ker ga je družba tu nekoliko zamoti-la, stopa sedaj toliko hitreje. "Čudni ljudje so ti kapucinci," reče nato Videnski. "Dovolite, gospod umetnik, da vam nekaj oporekam," oglasi se Lucija močno zardela. "Odkodi bi se mogel potem naš sel j an naučiti nravnosti? Oprostite, odkodi bi se je bili naučili vi, gospod umetnik? Narava nas res lepo uči; toda jaz mislim, da je neuk človek ne more umeti. Najprej moramo poznati naravo samo, potem šele njene nauke, če že hočete, da govorim po vašem. In narava sama ni nikdar d6volj močna, da bi človeka vzdržala na pravi poti. Ali niso ravno tako zvani prirodni narodi globoko zašli v nevarnost? Sicer pa sem prepričana, da spoznavanje narave same nas ne pripelje nikomr drugam, kakor k njenemu začetniku, k Bogu, začetniku vsega življenja in vse nravnosti. "Zmagali ste, gospica. Srečen sem, da ste me tako mojstersko odbili uprav vi, Lucija," rekši jo pogleda ljubeznivo. Pomenljiv je bil ta pogled iz očij, katerih se ie Lucija kar bala. Tičalo je v njih nekaj, kar jo je strašilo in odganjalo. "Gospod umetnik, vi ste torej srečni, če vas užene slabotna ženska," reče Vida, šaleč se z njegovim poklonom. "Da, gospica! Srečen, presre čen bi bil, ko bi me Lucija tako premagovala celo žhdjenje, kakor danes. Ko bi se čutil v svojem zadnjem dihu tako premaganega, pa bi bila srečna in moja zadnja u ra." Lucija je lahno zardela, na smehnila se in pogledala v stran. Ugajalo ji je njegovo laskanje. Kateri ženski pač ne ugaja? — "Potem bodeta kakor bogova," dejala je kača Evi. Postrežnica prinese s pošto do-šle liste in časnike. Položivši vse skupaj pred Videnskega, odide molče. Ta prvi pogleda časnike in se zamisli vanje; Vida pa, ne ho-teč se dalje pričkati s prilizujočim se Lahom, seže po pisma. "Oho!" začudi se, pogledavši vabilo k veselici v Poljano, "Lucija, jutri zvečer bodeve plesali." "Kje?' 'vprašata oba z Derossi-jem. "V Poljani bode veselica, priredi jo bralno društvo. Poglej!" reče in ji ponudi vabilo. "Radoveden sem, kako se vedejo Slovenci na svojih veselicah," pravi Derossi. "Ne slabo," zavrne ga Videnski in ga pogleda izza velikega nemškega dnevnika, "osobito ples je vkusen in mičen." "Kaj pa petje?" vpraša Lah dalje. "Za to mi ni dosti mari. Saj veš, kako jaz cenim narodno kričanje in narodno hvalisanje, katerega so pesmi vse polne namestu prave poezije." "Da, tako je!" pravi Derossi, 4 ljudje so še preneumni, da bi vedeli, kaj je poezija. Ne morejo se še otresti starih predsodkov in živeti naravno." "Derossi, ti si res mož, ki veš, kaj govoriš. Škoda le, da ne napišeš svojih lepih misli j o človeštvu in jih ne utrdiš na modro-slovnem stališču. Škoda, škoda!" "Oh, vedi, dragi moj, da me zadržuje samo kist. Že marsikdo mi je svetoval tako, kakor ti. Ne u-tegnem in pa — na uho ti povem — ne pišem rad." Potem vstane, poslovi se od gospodičin in odide v svojo sobo naravnost pred slikarsko stojalo; v glavi so se mu pa podile, stavim, bolj samoljub-ne misli, kakor Aristotelu, ko je izumil svoj filozofski sestav. Drugi večer so bili društveni prostori v Poljani sijajno razsvetljeni. Bil je večer pred prvim je majnikom in sabota. V stranski sobi so se vežbali pevci v svojih glasovih. Dekoracija odra daje igralkam in tudi igralcem mnogo opravila. Bliže in bliže jim osma ura, začetek "besede". Društveni blagajnik, Ivan Mla kar, natika pri mali mizici stoječ, bele rokavice, za njim pa vrhu stopnic stoje pa drugi odborni ki, med njimi tudi načelnik, vsi s trobojnicami na prsih, v lepi črni obleki, in sprejemajo goste. Tudi Vrtene ima nocoj trobojnico, saj mu jo je pripela Pavarjeva Olga sama. Dvorana se polni, ljudi j prihaja vedno več. Naposled je vse natlačeno, drug sloni ha drugem. Za grinjalo se vzdigne, pevavodja, znani Brnik, si briše potne kaplje s čela, ne vemo, ali zaradi telesne obilnosti ali zaradi nezaupnosti do samega sebe in svojih pevcev "Bratje, v kolo!" zadoni po na tlačeni dvorani, kjer co poslušalci že nestrpno čakali začetka. Konec je bil kakor po navadi: ploskanje, "živeli!" in "još, još!" Pesem ponovč. Ne bodemo opisovali vseh točk veselice, ker vemo, da to ne gre v okvir naše povesti. Potrpežljivi či-tatelj bi se pri tem dolgočasil prav tako, kakor se je morda tedaj, ko je res prisostoval takim "besedam". Tudi ne bi blagovoljenega bralca mučili niti s tem, ko bi se ne bilo tu zgodilo nekaj, kar sega v povest. Skrbno izbrana igra je zanimala poslušalstvo vseskozi. Celo Videnski je natezal svoj "kukalec" in. opazoval predstavljajoče osebe. Derossi se je sedaj pa sedaj pogla-dil po "kozji bradi" samozadovoljno in samozavestno, kakor lio-teč pokazati, da on stvar ume in da mu ugaja. Saj Slovencem itak ni bil naklonjen, tako je trdil svojim znancem. Ko je nastopila Pavarjeva Olga, pridobila si je občinstvo takoj. Seveda lepa postava, prijetni glas, ljubeznivo kreta nje Drijajo vsakemu človeku. Srca ni moči videti. Svojo ulogo je zna la izborno, besedi j ni izgovarjala samo po pravilih umetnosti, marveč tako, kakor ji je velelo strastno razburjeno srce. V onem hipu, ko je svojemu junaku zatrdila zvestobo, govoreč: "Da, moj Ra-stislav! Tvoja ostanem na veke!" slišal se je iz gneče bolesten vzdih. Vida se je zgrudila v omedlevico. Ivan Mlakar je takoj prihitel s kupico hladila. Kmalu ji je odleglo, toda celotni vtisek igre je bil nekako pokvarjen. Tratnik je spoznal bolestni vzklik, beseda mu je zastajala v grlu, oziral se je med občinstvo, da bi kje ugledal znani obraz, toda zaman. Odnesli so jo v stransko sobo, kjer so ji hiteli pomagat Derossi, Mlakar in Lucija. Mlakarju se je zdelo, da Lucija ni tako vneta za Derossija» ka kor on za njo; ogibala se je pa tudi njega in to ga je bolelo. Kako rad bi jo bil kaj vprašal, rad bi ji bil kaj povedal, a ta prebiti Lah je bil kakor senca vedno za njo. Ko je zaradi obolele Vide kmalu potem odhajal Videnski, zbrala se je poleg plesne sobane precejšna družba trške odlične mladine, da bi proslavila god Filipa Tratnika. V bralni sobi sO se vrtele plesaželjne dvojice, tu se je pa vrstila napitnica za napitnico. Olga je sedela kot nocojšnja soigralka seveda poleg Filipa, zraven nje Friderika, katera jedina je vedela, da je Olga dosegla vse, vse. Filipu se je zdelo, ko mu je časti-tajoč segla v roko, da se nekoliko trese njena ročica. Saj mu niso mogli ostati neznani vsi oni žar-ni pogledi, katerih moč dobro poznajo ženske. Tudi Olga jo je poznala. Njene oči niso zakrivale strasti. To je pa še večalo njeno lepoto. Tratniku je še Vedno odmeval v srcu oni bolestni vzklik iz dvorane. Vedel je — kakor si je vsako reč rad razlagal po svoje — da je bil tega vzdiha kriv le on, ne pa morda — vročina. Zdelo se mu je, kakor da je včeraj slišal besede: Ženske navadno ne odpuščajo, kar se dostaje srca." Kako rad bi bil stopil za njo, vprašat, kje je, kako ji je. Toda nje ni več, Olga ga je ujela in ga drži v mreži, cakor grešno dušo hudobec, — da, lepi hudobec. (Nadaljevanje sledi.) Kdor ljubi svoje ognjišče ali dom, ga bode gotovo zavaroval pred ognjem. Malopridnež in laž sta si vedno dobra prijatelja. DEttt* VAŽNIH TOČK ZA IfAŠE NAROČNIKE. 1. Kdor ne prej črna " Glasila K. S. K Jednote" naj sporoči svoj naslov tajniku svojega društva in zahteva od njega, da ga takoj pošlje na upravništvo. \ f 2. Kdor spremeni svoj naslov, naj pove tudi svoj, stari in^novi naslov. Če pošljete samo novi naslov, ne vemo, katerega spremeniti, ker jo velikokrat več članov s tistim imenom in v tistem kraju. 3. Vsak Član (icaj naj natančno pogleda, kako se piše pravilno kraj, pošta in ulica, če je le jedna črka napačna, ne dostavi pošta lista. 4. Pri pismih pač išče pošta z napačnim ali pomanjkljivim naslovom člana (ico) pri. listih pa vrne list upravništvu ali sporoči, da se mora dotičnika črtati iz naslovnika. 5. Upravništvo spremeni vselej vse naslove, kteri pridejo en dan pred izdajo lista. 6. Če ne prejemate lista, je boljše, da nam . to takoj naznanite v dobri volji po dopisnici, kakor pa da čakate tedne in pozneje v jezi spišete celo pismo. 7. Če vam kdo jemlje na pošti liste, pazite malo in naznanite ga potem poštni upravi. List je nekaj malega, a kazen, katera čaka take, je velika. . , 8. Kdor pristopi, kogar se črta ali izključi ali kdor umre, kakor tudi kdor spremeni Svoj naslov, naj se takoj naznani. V naslovniku ne moremo spremfhjati naslovov po uradnih izpremembah, ker ni tam nobenih naslovov. 9. Kadar popravljate naslove, ne pozabite dostaviti številke tistega društva, h kateremu spadate. To je potrebno, da pride tudi številka društva poleg naslova. 10. Za dober red je treba dobrega in točnega delovanja vseh. Upravništvo "Glasila K. S. K. Je- dnote" 1818 W. 22 nd St. Chicago, 111. Nova francoska uniforma. Francozi pišejo, odkar traja vojska, da zamenjajo bolj lepe sakor praktične zgodovinske rde če hlače z bolj modernimi. Francoska intendenca je sklenila, naj bodo hlače modre in nekoliko izpre-mene znake. Na častniških čepi cah odstranijo okraske. Čepice bodo vse enake svitlo modre. MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM KA ALTAR. Ker so v naši stari domovini tako žalostne razmere radi vojske, zato naši sorodniki, prijatelji in znanci tam trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod ga ne morejo dobiti iz bank, zato morajo trpeti pomanjkanje poleg vsega svojega premoženja. V stari domovini je nastala velika draginja radi vojske, a denarja ni mogoče dobiti in tudi ne dvigniti iz nekaterih bank, če ga kdo ima vloženega. Zdaj je čas, da se vsakdo spomni svojih trpečih v stari domovini. Pošljite svojim, čigar potrebe so Vam najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen. Nikdar poprej niso naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih! Nalašč smo cene denarja tako znižali, da vsakdo lahko pošlje po najnižji tržni ceni. Mi ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda, ki zdaj potrebuje pomoči. Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj en dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar. Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Avstro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni. V stari domovini izplača denar c. k. pošta: Najnižje denarne cene: 5 kron pošljemo za ..... 10 15 20 25 50 100 200 500 1000 ... $ 0.95 " ......$ 1.85 " ......$ 2.80 " ...... t 3.70 " ......$ 4.65 " ......$ 8.95 " ......$ 17.50 $ 35.00 • >.... $ 86.00 ......$170.00 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pazite na naše prave cene denarja Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini. Pošiljat ve in pismi naslovite na: AMERIKANSKISLOVENEC Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. / -.... Vs t — Do dobrega sem te, prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo poSiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorod-nikom in znancem v staro domovino. 1(0 K velja sedaj $18.(0 s poštnino vred. Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Nova Slovenska Naselbina v solneni Floridi. ii Mnogokrat ste že slišali o Floridi, o pridelkih in nje izborni klimi ali podnebju. Marsikateri pravi, da ni temu tako, da je močvirje in da je nemogoče uspevati in gojiti uspešno kmetijstvo, toda temu ni tako. Ti ljudje, ki tako govore, govore le zato, da bi odvrnili naše Slovence od neodvisnosti, govore zato, da bi ostali še naprej v tovarnah, da bi bili še naprej navezani na SAMO DELO SVOJIH ROK. ^Vsak pa, ki je že videl Florido, posebno še SEVERNO FLORIDO, dobro ve, da je ta zemlja NAJRODOVITNEJŠA, kar je juga, in da se pridela v severni Floridi vsega v obilju in sicer po dvakrat in trikrat v letu. Tu raste vse, kakor v stari domovini. Podnebje je lepo in zdravo, zemlja je rodovitna, enaka oni v starem kraju in ako se gnoji kakor to dela naš pridni slovenski kmet v stari domovini, je poplačan njegov trud tisočerokrat, kajti on prodaja svoje pridelke mesec za mescem, vedno naprej brez prestanka, ker mu zemlja rodi po dva in trikrat na leto. Kje pa se dobe bolj premožni kmetje, kot v Floridi! Čemu ne bi bili naši Slovenci enaki tem in bili deležni bogastva, katero ponuja pridnim rokam ta zemljaf Mi prodajamo to zemljo po $12.00 do $$0.00 aker. Naša zemlja leži nekaj milj od svetovnoznanega morskega pristanišča in največjega trga na jugu tPort St. Joe, kjer prihajajo ladje od vseh delov sveta in kjer prodajo kmetovalci severne Floride svoje pridelke za LEP DENAR. Naša zemlja leži ob reki Apalačhicola od 6 do 10 milj od morja kjer so mesta Sumatra, Wilma, Vilas, Telogia in Hosford. V VBeh teh mestih se prodajo z lahko vsi poljski pridelki. ZAKAJ JE CENA ZEMLJI TAKO NIZKA? Cena zemlji je zato tako nizka, ker lastuje to zemljo železniška družba, in ker je speljala po tej zemlji pred par meseci železniško progo, katera veže vsa omenjena mesta in bodoče naselnike. Dalje je cena nizka žato, < ker hoče imeti železniška družba ob svoji progi kmetijske naselbine, katere bodo prevažale svoje produkte po tej železnici. In raditega hoče družba, da pride ta rodovitni zemlja v roke pridnih, izvedenih in uspešnih kmetovalcev, kajti če bode uspeval farmar dobro, uspevala bode tudi j železniška družba, ker bodo farmarji prevažali svoje blago in trgovci zopet pridelke, katere bodo kupili od naseljencev. To vam je torej jasen dokaz, DA JE TA, ZEMLJA RODOVTTA, DA JE VSE RESNICA, KAR TRDIMO, KAJTI VSAK MORA PRIPOZNATI, KDOR KOLIČKAJ LOGIČNO MTBT.T, DA JE USPEH FARMARJEV TUDI USPEH ŽELEZNIŠKE DRUŽBE. Ta zemlja, ki se prodaja po $12.00 do $30.00 aker je vredna brat brata od $40.00 do $120.00 aker. NOVA SLOVENSKA NASELBINA. Ker so naši rojaki Slovenci dob ri, pridni in prevdarni kmetovalci že izza mladih let, je sklenila družba na priprošnjo več naših rojakov, da ustanovi novo slovensko naselbino, ki bode popolnoma SLOVENSKA. Da bodo pa naši rojaki uspešni, ter da jim pomaga v začetku, bodte dala v#akemu kupcu, kateri kupi 80 akrov zemlje 8 GLAV ODRASLE GOVEJE ŽIVINE, eno loto v novem slovenskem mesta ali trgu 50x150 čevljev veliko, kjer si lahko potem postavi svojo hišo, ako noče zidati na svoji zemlji, na farmi. Za naselbino pa bode dala družba 5 akrov zemlje za šolo, cerkev in pokopališče, ter za vsakih 50 družin $500.00 v gotovini. Na 80 akrov zemlje se napalača takoj $400.00, drugo pa vsako leto po možnosti. Dva prijatelja si lahko delita 80 akrov dobita pa potem vsak po 4 glav živine in eno lotp. Družba hoče, da se zemlja obdeluje, da se povzdigne kmetijstvo na jugu, zato je dala vse te prednosti. Ona hoče, da se zemlja kultivira in da d& kmetu sad in bogastvo. 16. MARCA GREMO NA POSEBNEM VLAKU TJA NA OGLED. Slovenci! Tu se vam nudi lepa prilika, da postanete samosvoji v solnčni Floridi, kjer se ne pozna mraza in ne prevelike vročine, kjer bodete postali imoviti, kjer vas čaka sreča in kjer vam nudi zemlja vse svoje bogastvo. Res začetek je težak in zemlja hoče pridnega delavca, marljivega in previdnega gospodarja, potem mu da vse svoje bogastvo*, vso svojo krasoto. Zemlja noče tiste, kateri se boje dela, zemlja hoče da se obdeluje, gnoji in zemlja bode dala potem svojemu gospodarju sad, stoteren sad, poplačala ga bode za njegov trud tisočero. Tu se vam nudi prilika, da bodete postali lastnik zemlje, katera se bode prodajala v par letih po $50 do $150.00 aker. Vsak, ki bode videl to zemljo, te lepe kraje, krasna polja, rumene pomaranče, Grape Fruit in drugo južno sadje, .bode ostal tam, bode kupil zemljo takoj, ter s tem postavil temelj svoje in otrok otrok sreče. 16. MARCA TOREJ VSI, KI ŽELE PO PRIJETNEM ŽIVLJENJU, PO SVOBODI, PO NEODVISNOSTI, 16 Marca vsi v Florido, kateri hočejo biti zdravi, prosti za-duhlih in nezdravih tovarn. 16. Marca vsi v Florido, da se postavi temeljni kamen veliki novi slovenski naselbini. oni, kateri nameravajo iti naj nam sporočijo, na kateri kolodvor v Chicagu bodo prišli, da jih pridemo -čakat. Prosimo pa vse tiste, da pridejo v Chicago vsaj en dan preje to je 15. marca, da se vse stvari urede. Zatorej, vsi na jug, v solnčno Florido, kjer se vam ponuja pravo življenje, bogastvo in lepota. Vsi v Florido, kjer vas žuboreči studenčki, čisti kot kristal vabijo v svojo krasno okolico, vsi v Florido, kjer plavajo po bistrih potokih ribe, ter vabijo ribiča, naj poskuša svojo srečo. Vsi v Florido, kjer vas vabi lepo pomarančno drevo v svojo senco, vsi v Florido, kdor hoče postati samosvoj in neodvisen! • Na svidenje torej 15. marca. Za nadaljne informacije se obrnite na: MARTIN LAURICH CO. PRODAJALCI 1900 W. 22nd PLACE, CHICAGO, ILLINOIS. Novice iz stare domovine. KRANJSKO. Umrli so v ljubljani: Dne 26. januarja: Fran Razpotnik, kro-jač-hiralec, 90 let, Radeckega ce,-sta 9. — Olga Urbančič, kovaškega mojstra, 3 mesece. Dolenjska cesta 1. — Leopold Zajec, hlapec, 18 let, Radeckega cesta 9i — Josip Bleszics, pešec honvedskega pešpolka št. 6., Zaloška cesta 29. garnizijska bolnica. . Dne 27. januarja: Uršula Rus, x bivša delavka-hiralka, let, Radeckega cesta 9. — Frančiška Tomšič, hči mizarskega pomočnika, 15 mesecev, Na zavrteh 1. Neža Testen, bivša kuharica, hi-ralka, 47 let, Radeckega cesta9. Dne 29. januarja: Josip Vrho-vec, dimnikarski mojster, 50 let, Sv. Petra cesta 50. — Amalija Kunšt, delavka v tobačni tovarni, 30 let, Hradeckega vas 7. Dne 30. januarja: Jakob Jere-bič, črnovojnik-sanitejec, v gar-nizijski bolnici, Zaloška cesta 29. V deželni bolnici: Dne »24. ja-nuarja: Vencelj Kofol, pešec 27. domobranskega pešpolka. — Ivan Mojškerc, bivši tovarniški delavec, 17 let. Dne 25. januarja: Matevž Ka-stelic, hlapec, 56 let. I)ne Ž6. jan.: Pavla Zlatn^r, soproga železniškega pristava, 22 let. Umrl je v Ljubljani na Sv. Petra cesti dimnikarski mojster g. Josip Vrhovec v starosti 50 let. Bolehal ie dolgo. Zapušča vdovo s 3 otroci. v Umrl ie v Ljubljani v deželni bolnišnici gospod Fan Jereb, c. kr. davčni iztirjevalec v Vel. Laš čah. Na bojišču umrl. Sin v Ljubljani poznatega inženirja gosp. I. Mikula, 201etni artilerijski enoletni prostovoljec Henrik Mikula, je na bojišču nevarno obolel in dne 26. januarja v vojaški bolnišnici v Ogrski Nitri na legarju umrl.— Častiti rodbini naše sožalje! Padel je na levernem bojišču v ljubljanskih tiskarskih krogih dobro znani bivši črkostavec gospod Mihael Bayer, doma iz Kranja. Bil je šele 38 let star. Is Adlešičev v Beli Krajini: Dne 12. januarja je v bolnišnici na Češkem umrl slovenski vojak Mihael Rozman, sin posestnika Mihe Rožmana iz Purge pri Adle-gičih. V bitki pri Grodku je bil ranjen v levo stegno. Zdravil se 'je v bolnišnici v Ljubljani. Ko je okreval, je bil poslan domov na odpust. Meseca novembra se je vrnil k svojemu polku, na bojišču je zbolel na legarju, kateremu je tudi podlegel. Pokopali so ga z vojaškimi častmi na Češkem. Zapustil je starše in ženo z dvema otrokama. Lahka mu zemlja! Zadnja želja se mu je izpolnila, da še enkrat vidi sina^ V Drago-vanji vasi fare Dragatuš je bil i movit posestnik Juri Bahor. Imel je edinega sina, ki je moral kakor mnogo drugih pod orožie. Dolgo ni bilo glasu o njem, slednjič pride poročilo, da leži v sibin jski bol lici na Sedmograškem. Dasi bo-lehen,, v 66. letu starosti, si ni dal »niru in se je odpravil na daljno pot ter srečno prišel na zaželjeno mesto. V bolnici so se odigravali ganljivi prizori. Sin je tako oze-bel, da so mu na obeh nogah odre-, zali prste in stopali. Mož se je vrnil domov, a je takoj Vievarno obolel. Utrujenost, skrb, vse to ;e pripomoglo starčku, da je, pri šedši domov, v osmih dneh umrl. Ko se vrne sin, ne bo več našel očeta. V ruskem vjetništvu se nahaja rezervni poročnik Ivan Rigler, u-eitelj v Semiču. Pisal je svoji Ženi, da je bil ranjen in daNje nezavesten ležal v nekem jarku. Pobrali so ga Rusi in ga z njegovim slugo vred odvedli v vjetništvo. To obvestilo je pisano na avstrij sko vojno dopisnico, cenzurirano pa je že od ruske vojne oblasti, kar dokazuje, da je Rigler pisal dopisnico na potu v bolnico. Oglasil se je iz ruskega vjetniš tva Jernej Škofic, doma iz Hovke pri Kranju, katerega so pogrešali od 18. avgusta 1914. V pismu, ki je hodilo 72 dni, pravi, da se mu razmeroma dobro godi. Iz Kijeva se je oglasil Martin Rotar, posestnik in gostilničar z Jezice. Piše obenem da sta ž njim tam tudi Frahc Serše, cestar z Je-žice in pa Čižman Juri, železniški I ličanstvo nemški cesar Viljem je ' podelil železni križec II. razreda : delavec iz Črnuč. Vsi so bili o- P°delU koli 7. m. m. vjeti v Karpatih. Na-1 Artil- mo^tru II. razreda Fran hajfili so se pi;i 7. lovskem bataljo- cu ^opoteu, Josipu Arhu in kanu. Poroča, da se jim razmeroma nonirju Jakobu R.jpniku, vsi pri dobro godi in da najbrže bodo še trdnjavskem artilerijskem depo-dlje proti notranjosti Rusije po- tu» Podeljenem nemški armadi. slani! Sest sinov v vojni Janez Sojer, Spomin na padle vojake. Dolz- uost pijetete je, ohraniti trajno i- 61 let'star, posestnik v Notranjih?*™ vkis° goricah pri Brezovici, ima deseti J80l ^8ie(j ^kodb in *a sinov. Izmed teh jih služi 6 pri vojakih: 1 sin Jakub, sanitetni vojak rta južnem bojišču; 2. sin tJanez, narednik želez, brzojav. polka, ranjen na Dunaju; 3. sin Matevž, orožnik, se bori pred Varšavo; 4. sin Ignacij, služi pri 7. trdnjav, polku v Galiciji; 5. sin I Alojzij, poddesetnik pri 17. peš-polku je še v Ljubljani; 6. sin Jernej odide te dni k 27. domobranskemu pešpolku v Ljubljano:] 7. sin Franc, železničar, je opro* šeen. • Drugi sinovi so še nedorasli. Oče je bil tudi v vojni; boril bojišču dobljenih bolezni umrli V ta namen je c. kr/nižjeavstrij-sko namestništvo ukazalo občinam, naj napravijo posebne za pisnike dotičnih vojakov, pristojnih v posamezne občine. Upamo, da bodo tudi druge deželne vlade izdale tak ukaz. ŠTAJERSKO. Izvršitev smrtne obsodbe v Gradcu. Na dvorišču divizijsKega sodišča v Gradcu je bil dne 30. jan. t. 1. obešen kanonir 3. gorskega topničarskega polka Ivan se je leta 1878. v Bosni, kjer je Lazič, doma v Cežanjevcih pri bil odlikovan z dvema kolajnama. Ljutomeru, Lazič je lani na veli- Tudi njegovi sinovi se pogumno konočno-nedeljo ubil 191etno Josi- bore za domovino in za cesaria. pino Finding iz Beljaka, ker se mu ni hotela vdati. Poslanec Alberrt Horvatek u- Našega rojaka, feldmaršallajt-nant Lavriča, ki je prid^ljen trd-, njavskemu poveljstvu v Krakovu, h"*1- Dne 28- Jan- PtfPoldlie Je ne* je zadel hud udarec. Poročajo pričakovano umri v Mariboru deželni poslane« Albert Horvatek, ki je pripadal socijalno-demokra-tični stranki. Iz Celja. V sredo, dne 27. jan. je umrl vpokojeni šolski vodja gospod Franc Zagorienik v 74. letu starosti. Iz Št. Jurja ob Južni železnici. V Vrbnem ie umrla dne 27. jan. nam namreč iz Krakova: Dne 24. janurja je -umrl junaški sin feld maršallajtnanta Lavriča, Karel ki je bil dne 3. septembra odliko-1 van s cesarsko kolajno za hrabro vedenje pred sovražnikom, v cvetu mladosti, star 21 let; po kratki mučni bolezni je izdihnil svojo blago dušjo v naročju svojega o- Josip Pučnik, odvetniški kandidat v Cetlju, z gospodično Anico Kramerjevo, hčerko iz ugledne na -rodne rodbine trgovca in podžupana Ivana Kramerja. četa v Milayczycah na ruskemU0SPa Marija Podgoršek, žena ve-Poljskem. Položili so ga k več- leposestnika in gostilničarja pri nemu počitku v smrekovem gaju |Cestnem Jošku", gosp. Jofnp« v tihem parku veteranske gospe Podgorška. Pokojnica je bila vzor Trzebinske. — Tudi starejši sin na slovenska gospodinja in nav-gosp. feldmaršallajtnanta Lavri- du»0,,a "arodkinja. Posebno vne-ča, Alfred, stotnik generalnega ta -»e bila za .i-ma. Mraza posebnega sicer ni, pač I plačilo vseh stroškov. Prepoved finega belega pecivv. pa leži po dolini 1 m 30 cm sne- na Štajerskem. Štajerska name-ga. Divjačina silno trpi. Srne stnija je prepovedala pekom in prihajajo prav k hišam. — Taka slaščičarjem izdelovanje belega zima je dobra za spravljanje le- peciva na kvasu aH s surovim sa z gora, odkoder vozniki praV maslom, kakor-so šarlji, potice, pridno vlačijo "stoke" v dolino, krofi itd. Namestnija hoče*tudi s Odlikovani Slovenci. Kapitan li l to odredbo omejiti porabo pše-nijske ladje Vid Vončiha je do- ničn^ moke. bil red železne krone 3. razreda z "Grazer Tagblatt" poroča, da vojno dekoracijo. Nadalje so do-1 so kandidat je za giesto skupnega hi In Signum laudis nk belorde- finančnega ministra bivši trgo-čem traku: nadporočnik 33. peh. vinski minister dr. Baerenreither, polka Rudolf Ferenčak in rezer- dr. Šušteršič in bivši minister dr. vni poročnik 22. pehotnega pol- Fiedler. Tržaški namestnik pnu« ka Marko Bajuk; vojaški zaslu-| Hohenlohe naj postane predsed- žni križec z vojno dekoracijo sto tnik 17. pehotne^ polka Ver-hunc; srebrno hrabrostno medaljo T. razreda: rezervni četovodja pionirskega bataljona št. 3. Fr. Vreča, srebrno hrabrostno me-1 nik najvišjega računskega dvora. Kaj je na tem poročilu, tega seveda ne moremo vedeti Drobne novice s Štajerskega. Umrl je v Gradcu v bolnišnici u-smiljenih bratov kaplan pri Sv. daljo TI. razreda četovodja trd-| Magdaleni v Mariboru, gosp. Vin-niavskega artilj. bat. št. 8 !Fran ko - Žolgar. — Zadušila se je v Ropotec, četovodja obmejne lovs- stanovanju prevžitkarica Marija ke stotnije št. 5 Fran Šušic, orož-1 Schoenwetter v Partinju pri Sv niški stražmešter Simon Bošnjak | Lenartu v Slovenskih goricah. in desetnik Konrad Špenko. Poročil se je v Trbovljah g. dr. denar v staro kot kedaj po- Sedaj pošiljam domovino cenejše prej: • 10 Kron za.......... $ 1.70 25 Kron za ......... $ 4.25 50 Kron za.......... $ 8.25 100 Kron za.......... $ 16.40 200Kron za .......... $ 32.75 250 Kron za ... ....... $ 40.90 500 Kron ............ $ 81.75 1000 Kron za.......... $162.50 Poštnina je pri teh svotah že všteta. Vsem onim, ki želite pomagati svojcem v stari domovini, se sedaj nudi najlepša prilika. Kroifc so sedaj cenejše kakor kedaj preje in radi tega rojaki, podvizajte se sedaj ko je čas. Za točnost in poštenost Jamčim s svojim lastnim premoženjem. Moje geslo je: Pomagati svojcem tukaj, kaRor tudi v stari domovini. JOSIP SITAR; slovenski trgovec in posestnik. JOLIET, ILL. 805 N. Chicago, Street. Martin Nemanich slovenska gostilna In restavracija Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega « domačega vina. Chicago, Dl. i L Frank Pefkovšek 720 Market Street WAUKEGAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnih družb Pošilja denarje v staro domovino in o pravlja notarske posle. Se toplo priporoča Slovencem v Wau kegdn in okolici. Priveski K.S.K.J. t (20. Century) z napisom 1894—1914 z začetnimi črkami, kakor se kdo piše. izdelani v mali obliki in ;najBolj fine z zlatom prevlečeni. Cena komada $3.75 Iste ima tudi ceneje po $1.75 in i znakom na obeh straneh po $2.00. Dalje imam v zalogi tudi znake vseh slovenskih Jednot in Zvez. Cena du catu $1.10; — in priveske po zgornjih cenah. Pišite po cenik zlatarske obrti na: M. Pogorele 29 E. Madisoa St. Room Chicago, Illinois 1112 i I CLANI FEDERAL RESERVE BANKE Ustanovljena leta 1857 i I I i Racijonalizo-vanaleta 1864 Pod nadzorstvom vlade Zedinjenih držav NALAGAJTE VAŠ DENAR v najstarejšo, največjo in najbolj moeno - BANKO V JOLIETU - ki daje - 3% obresti 3% i pripisuje polletno k glavnici Mi pošiljamo.denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. (Prva Nacifonalna Banka) FIRST NATIONAL BANK žrt^ns $5,ooo.ooo.oo