Pisma s Kranjskega. I. Sprava? 4« »V noyem letu v vsakem krogi pesem glasi se o — slogi.« Tako je pisal zadnji »Slov. List« preteklega leta. Dr. Šusteršičev govor na shodu dne 19. decembra, s katerim }e sprožil misel o združenju vseh slovenskih strank na Kranjskem k složnemu delovanju, pozdravilo je z velikanskim veseljem naše časnikarstvo, zlasti ob periferiji slovenskega ozemlja. Saj ni čuda! Kdor ni popolno slep, ta mora uvideti, da smo Slovenei sloae ^bziit^Tl&bvsnia v>*'rem^*'vlifiniii tako grozno potreom, kakor suše V^vajoča zemlja pohlevnega, krepilnega dežja! ^v. Takih dogodkov Avstrija še ni doživela^ kakoršne so uprizarjali nekateri zastopniki nemškega naroda v dunajski državni zbornici zadnje meseee. Ta odurna gonja zoper Slovane je morala vsakega mnogo naučiti, kdor se sploh še kaj poučiti pusti. Za Avstrijo vstaja nova doba, katera bo za nas Slovence milejša, boljša, nego so bile vse dosedanje, samo če bomo Slovenci toliko pametni in modri, da se te ugodne priložnosti ne prekregamo, kakor smo nekdaj slično ugodne hipe malomarno prespali. nja V Ljubliani se vrš med obema strankama, sovražno nasproti: med kau Pogajanja se udeležujejo držk slanci: dr. Šusteršič, dr. Krek in u ki 30 to akcijo začeli; katoliško sti. stopajo deželni poslanci: Povše, Kai. dr. Papež; liberalno pa: dr. Tavčar, Mia in Grasselli. Bo-li kaj iz te moke, ki se počasi melje sedaj v slovenski metropoli med katoliškim in liberalnim narodnim kolesom? Poglejmo, kako akcije stoje! >Slovenec« kot glasilo katoliške narodne stranke postopa odkritosrčno, kakor zastopniki te stranke sploh. V polpreteklih letih se je terau listu včasih malo zareklo, da je naše narodno vprašanje v resnici malo preveč — ne rečem: zanemarjal — pač pa premalo upošteval, češ, narodnostni boj med narodi se bo kmalu ugnal in polegel, zdaj je socijalno vprašanje bolj nujno. A zadnji dogodki v državnem zboru so ga poučili, da ta boj ni še potihnil, da sedaj besni hujše, nego je kdaj prej in da to gotovo ni še vrhunec. »Slovenski Narod« pa je zmerom bobnal ob svoj narodni boben ter duhovnike zmerjal z nemškutarji, brezdoraovinci itd. par desetletij. Zadnja leta pa se je obrnilo. Stranka, katera govori po »Slov. Narodu«, se je združila s kranjskimi Nemci v deželnemu zboru, in s tem mnogo škoduje narodnemu razvoju. Pokazalo se je in kaže se vedno jasneje, da njemu ni toliko za zmago narodnosti slovenske nego za zmago liberalizma. In ti dve stranki se skušata zdaj zbližati, skupno, složno delovati v blagor Slovencev ! »Slovenec« vso akcijo kar najbolj pospešuje, »Narod« pa je bil sprva v zadregi in ni vedel, kaj bi rekel. Jel je skomolcevati, brez dvoma zato, ker je »Slovenec» prvi utrgal oljko in jo podal njemu v znak miru, ter ga je v tem prehitel. To pomišljevanje »Narodovo« se je razvilo že v očitno in hudo nasprotovanje. Sedaj je na Kranjskem — vojska v miru, ali pamir v vojski! »Narodu« se je koketovanje z nemško družico v deželnem \boru tako priljubilo, da se kar ne more vefc-xod nje ločiti. Zato bi ne rekli dvakrat, da je "iiiied njima že sklenjena poroka, seveda tajna; porU^al pa je visok gospod, tako visok, da »NarodovaV vstranka v prahu leži pred njim, če prav seihtertje malo skomizgne. Da jo le obsevajo žarki-.solnca! »Narod« sam si o.i upal oporekati spravi, toliko strahu ima veiMar-le še pred slovenskim občinstvom. Zato prinaša vse glasove svojih pristašev zo per spravo z neumnim izgovorom, da za te osodepolne dopise so dopisniki sami odgovorni. Povedal je tudi nedavno, da on ni glasilo narodne s t r a n k e. Kdo neki bi mu to verjel ? »Slovenec« mu menda verjame. A jaz nikakor ne! V odboru za pogajanje o spravi je tudi dr. Tavčar. Je-li mogoče, da se taki elementi složijo, združijo s katoliškimi ? Treba bi bilo pozabiti, zatopiti vso preteklost tako viharno, tako kričečo. To pozabiti in preslišati se ne da in se ne bo dalo. Morali bi zatopiti vsaj za nekaj časa vsa svoja načela in se kar čez noč preleviti ali vsaj ublažiti. A predobro poznamo naše može, da iz Savlov ne bodo postali Pavli in iz Pavlov ne Savli. Zato smelo trdim, da odkritosrčna, trdna in trajna sprava je v sedanjih razmerah po taki preteklosti na Kranjskem — nemogoča! Pač se utegne morda (!) ustanoviti nekak »modus vivendi«, a to bo le za nekaj časa, za malo časa. Tlelo bo pod pepelom te sprave še nadalje in plamen ljutega boja bo švignil tem hujše, ko popihlja najmanjša sapica. »Narodov« razupiti dolenjski dopisnik ima torej do cela prav, ko trdi, da je narodna stranka s svoiim »Narodom« že predaleč prišla, in da na kako retour-pot pri njih niti misliti ni treba. Pa niti to se ne bo doseglo, da bi ostali na mestu, na tem stalu kot so zdaj. Zakaj katoliška stranka ne bo lahko mogla v kot postaviti svojih opravičenih, recimo verskonarodnih in gospodarskih zahtev; narodna pa tudi ne bo odnehala siliti na dan s svojimi naprednimi. Ce se pa bota res obe stranki znali tako asketiško-junaško »premagovati«, potem bo to pravcato politično čudo na Kranjskem koneem 19. stoletja. Torej splošne, trajne in trdne sprave skoro ne moremo pričakovati, če prav jo vsi tako srčno zaželimo, kakor smo je krvavo potrebni. Po moji sodbi bo ta hvalevredna akcija, sprožena po državnih naših poslancih, imela že dovolj uspeha, če doseže vsaj toliko, da trezni elementi v narodni stranki spoznajo, kako sodi »Narod« o slovenski prihodnjosti in kako deluje za-njo. Vsi ti naj se združijo potem, ob jednem s stranko »Slovenskega Lista«, pod jedno streho v katoliški-narodni stranki, ki bo zaslužila potem ime — vseslovenska stranka. Tej armadi »Narodova«, oziroma »narodna« strančica ne bo mogla škodovati, ker bo popolno izolirana. Neka opozicija pa je vsalti vladajoči stranki ne le koristna, temveč celo potrebna.